■ ■■..M/C. m
• Posamezne šterilket Na* I vadite Din —*G0, ob no* de) j ali Din 1*—«
■ „TABOK- uhaja ToaV dan. turen
J nedelje in praznikov, ob 18. trri r m da.umom naslednjega dno ter stane
■ mesečno po poiti D 10*—, z® ino-
■ zemstfo I) 18'—, doitavljen na dom 5 D 11*—« a® i*kaznioe D 10*—•
Inšerati po dogovoru«
■ Naroča ee pri upravi .TABORA*, . MARIBOR, Jurčičeva ulica st«* 4.
Poštnina plačana v gotovini«
; Posamezne Številke t N«. S radne Din —-50, ob ne« » dcijah Din 1*—,
2	UREDNl£>XkQ so nahaja v ATarl-
2 bora, Jurčičeva ul. it. 4t JL. nad-
■ fltropje. Teleion interurb. it. 'J7ti. 2	UPRAVA ee nahaja v Jurčičevi
■	ulioi št. 4, pritličje, desno. Tele-
2	ioa it. 24. SHS postnočokovai la-
«	ion	štev.	11.787.
2	N"a naročila brez denarja se n«
■	ozira. — Rokopisi s« ne vračajo.
Leto: III.
Maribor, nedelja 11. junija 1922.
Številka; 131.
Rušite stranke — a ne rušite države!
Maribor, 10. Junija.
Z verjetno, občudovanja vredno cinično doslednostjo nadaljuje — zlasti mariborsko — klerikalno Časopisje svojo herostratsko delo. Ni je številke »Slov. Gospodarja« ali »Straže«, ki bi no bila polna majostudne jših klevet proti državi, na kateri ne najdeta lista (o ljubljanskih danes ne govorimo!) ttiti pičice dobrega.
Slovensko ljudstvo še nima pozitivno državne zavesti. V velikem njego vem delu je državna zavest negativna, avstrijska, protisrbska. Mnogi dobri Poznavalci razmer so trdno prepričani, da bi še danes v slučaju plebiscita recimo na bivšem Štajerskem zmagalo bnbsburgovstvo. Značilno za- naše ^ trditve o protisrbski in obenem pirotidr-žavni mentaliteti klerikalne stranke jo dejstvo, da so se pridružili franki odlični stebri bivšega štajercijanstva in nemškega nacionalizma.
V našem ljudstvu jo treba šele vzgojiti pozitivno, jugoslovensko državno zavesti V ta namen pa treba buditi zaupanje v državo, v njen obtsoj in njen napredek. Pri tem nič no škoduje, nasprotno je celo zdrava dobrohotna kritika morebitnih nezdravih pojavov. [Velikanski pa je prepad med zdravo dobrohotno kritiko in hudobnim . zabavi j aštvom.	Če pa vzamete na pr. v
roko — samo pazite, da si umijete po Porabi roke! — »Stražo« od petka 9. t. m. torej dan po kraljevi poroki, boto Pričakovali vsaj kratkega poročila o tem, kako se je poroka vršila. Namesto toga najdete v njej ponatise iz obskur nih beograjskih časopisov,. na pr. o fantastičnih 200.000 srebrnih dinarjih ki jih je baje yorški princ kot kraljev prvi svat vzel iz našo Narodno banke in jih razmetal med narod. Ce čita takšno budalosti Srb, ki je že od nekdaj utrjen v svoji pozitivni državni zavesti, so bo zasmejal in pomilovalno pljunil pred takšnim brezvestnim časnikarskim špekulantom na instinkt mase. Pri nas jo stvar drugačna. Naše »vemo in pobožno« ljudstvo, kar ga je v klerikalni stranki, smatra tudi takšno pisarijo za evangelij in v njem se še bolj utrja pirotijugoslovenski negativizem. Klerikalnemu časnikarskemu kuliju se je posrečilo zrušiti zopet kos zaupanja v državo, odkrhniti zopet kamen v stavbi državnega čuta.
In to žalostno protidržavno raboto vrši klerikalno časopisje s hladnokrvno tendencijozuostjo dan za dnem. Pan za dnem čitaš v njem, kako roparska je naša država napram davkoplačevalcem, kako izmotava milijarde za nepotrebne stvari, kako se ministri vozijo v avtomobilih na državno stroške (ko se je vozil dr. Korošec kot minister iz Beograda v Slovenijo z državnim avtomobilom, in na državno stroške, je bilo vso v redu!), kako imamo po nepotrebnem toliko vojaštva itd. In vso to jo pisano v tonu, iz katerega neuki klerikalni bralec črpa edino lo eno: prej jo bilo bolje, v sedaj ni državi je slabo! Tako goji klerikalno časopisje negativizem, sovraštvo do nove jugoslovansko države, podira vanjo zaupanje, ruši državo samo. „
Tu ne pomaga noben izgovor, ^čeŠ, mi smo le proti sistemu, proti režimu, proti vladajočim strankam. Tudi v drugih državah” se vrši boj med^ strankami, boj med stranko na vladi in med pozicijo. Le poglejte na Češko. Imate tam polno opozicijskih strank', in vendar izmed vseh samo dve češki stranki vršita enak herostratski posel kot naši klerkalci: to so komunisti in slovaški klerikalci. [Vso druge opozicijske stran'
Dogodki v Beogradu.
Konferenca zunanjih" ministrov male antante.
Beograd, 9. Jun. Včeraj so bile končane seje zunanjih ministrov male antante. Sklenjen je bil skupni nastop malo antante — po možnosti v zvezi s Poljsko -r- tudi v Haagu. Morda bo določena >ielo enotna delegacija. Ugotovila se jo enotnost v zunanje-politič-nih' smernicah male antante. Sklenjeno je bilo dalje, da so vrše perijodični medsebojni sestanki,
Iz narodne skupščino.
Beograd, 9. jun. V današnji seji je bil s 151 proti 48 glasovom sprejet zakon o ministrski odgovornosti. .
Beograd,^ 9. jun. Proračunska debata bo končana najkasneje koncem julija.
Beograd, 9. jun. Danes je češkoslovaški min. preds. dr. Beneš poselil predsednika skupščine dr. Ribarja. Povabil je naše parlamentarce ha poset' v Prago. Povdarjal je važnost utrditve zveze med obema državama.
Odhod visokih gostov.
Zagreb, 10. junija. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva se je peljalo mnogo odličnih gostov pri kraljevi poroki
* W
Velik požar v Budimpešti!,
DKU Budrnvfrešt"a, 9. junija. Danes dopoldne je izbruhnil v skladišču tukajšnjih tovarn za drogo Gaber & Go. velik požar in uničil skoraj vso zalogo, Škodo cene na 50—60 milijonov.
Originalna tatvina.
DKU B u d i m p o š t a, 9. junija. V poštnohranilničnem poslopju so neznani zlikovci razstrelili par pokalnih pa-tron in paniko, ki je nastala meri številnim občinstvom, izkoristili za to,.da so pobrali hranilnično knjižice. Žepni tatovi so ob tej priliki pokradli okoli 250.000 denarja.
Pred žetvijo v Romuniji'.
DKU Budimpešta, 9. junija. (Orient-Radio). Kakor poroča oficielni romunski list »Vitorul«, bo letos izvoz novega žita popolnoma prost. Izvzeta je samo pšenica. Da pospeši gojenje pšenice, bo vlada izdajala premije onim, ki bodo z racionelnim poljedelstvom dvignili produkcijo.
Še nemiri v Gor. Šleziji.
DKU B i t n o v o, 9. junija. Okrožni nadzornik je proglasil nad mestom Bit-novo in okolico obsedno stanje.
[ •1 Švica ne ve, kje jo CJta.
DKU Bom, 9. junija. Švicarski 'dopisni urad poroča, da v uradnih kro- ! gih o bivanju Cite v, Švici ni ničesar ■; znanega.	,	v-r	, i •	.	*	!
Olajšave za potovanje v Nemčiji.
DKU Bor lin, 10. junija. Kakor ■ poročajo listi, jo vlada ugodila mno- ( gostranski želji trgovskih krogov ter odredila; da pri izdaji potnega dovoljenja ni treba več utemeljevati potovanja. Pač -pa ne dobo potnega dovolje- ] n ja osebe, ki ibi ogrožale jayno varnost' < ali pa nemško narodno gospodarstvo. ]
Grki bombardirajo turško mesto. ^
- DKU Ca ni g rad, 9. junija. Iz 1 turško strani se poroča, da je dne 8. 1
i.	m. ob pol eni uri dospela v prista- 1 nišče v Šansonnu grška križarka, ' sprpjljajga •ocUtreh toincdoivk. Povelj-. ?
na potu v domovino skozi Zagreb, med drugimi italijanski princ d’Udine, španski infant. Alfonso in angleški princ Yorški. Na kolodvoru ni bilo ni-kakih sprejemov. Včeraj zvečer je odpotoval iz Beograda tudi hrvatski pokrajinski namestnik Demetrovid.
Dr. Beneš pri dr. Ninčiču.
Beograd, 10. junija. (Izvirno) Po obisku predsednika narodne skupščine dr. Ribarja je obiskal češkoslovaški jministersfci predsednik dr. Beneš našega zunanjega ministra dr. Ninčiča, kjer je ostal pri d imej u.
Ministrski svet o dogodkih v Zagrebu.
Beograd, 10. jun i ja. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta seje mnogo razpravljalb o »Izmerah in zadnjih” dogddkjh v Zagrebu.
Dr. Beneš pri grškem zun. ministru.
DKU Beograd, 9. junija. Danes zjutraj je obiskal dr. Beneš grškega zunanjega ministra Theotokisa, s katerim je razpravljal o političnih vprašanjih, posebno o češko-slovaško-grški trgovinski pogodbi. Zvečer je imel dr. Beneš zadnji razgovor z dr. Ninčieem ter je odpotoval oh 18. uri preko Zagreba in Linza v Prag/*
J***»
nik' te flotile je predal guvernerju ulti-matum, v katerem zahteva, da so tekom ene ure uničijo skladišča orožja in municije. Tri četrt ure po predaji ultimata so pričeli Grki bombardirati mesto, kar je trajalo do pote ure popoldne. Obstreljevanje je povzročilo mnogo škodo in zahtevalo več človeških žrtev.
Ali bomo kaj dobili?
DKU Pariz, 9. junija. Rdparacij-ska komisija se je na današnji seji ba-vila z materijalnimi dajatvami za Jugoslavijo in Belgijo. (Podrobnosti še niso znane. Op. ured.)
Nemški politik v Jugoslaviji.
Beograd, 9. junija. (Izv.) Te dni je prišel iz Berlina v Beograd nemški demokratski poslanec Heile, prijatelj snanega Neumanna, lii je med vojno toliko propagiral idejo Srednjo Evrope. Heile med drugim propagira idejo splošnega mednarodnega demokratskega kongresa ter ima jutri v tej zadevi konferenco s člani jugoslovanskega demokratskega kluba Davidovičem, dr. Marinkovičem in dr. Kukovcem. V soglasju z. našo vlado hoče potovati menovani politik po naši državi, da študira vprašanje nemških manjših.
Dr. Kukovcu je dr. Heile v pogovoru izjavil, da hoče odvrniti Nemce v Jugoslaviji od vsakega koraka, ki bi ;e mogel z naše strani tolmačiti kot lašemu narodu neprijazen. Poudarjal e izrecno, da v nemški državi Vele-lemci danes nimajo niti pol odst. pre->ivalstva za seboj. Vsa nemška država e danes tako trdno demokratska, da ni lit^namanje misliti na obnovitev ne-rečno predvojne politike.
Borza,
Zagreb, 10. junija. (Izvirno. Prcd-iorza). Pariz 6.325, Curih’ 13.25, Lon-lon 3.85, Berlin 24.50, Praga 1.37, Ita-ija 3.64, Newyork', 63.75 Dunaj 0.445, ludimpešta 0.793.
Curih, 10. junija. (Izvirno. Predb.) lariz 47.47, Zagreb 190, London 23.51, lerlin 1.81, Praga 10.10, Italija 27.—, Jewyork 5.22%, Bukarešta 3.70, Dunaj V*, žig. krono 3%, Budimpešta 60, j čaršava 13.	i
Ike pa vedno povdarjajo svoje pozitiv* no državno stališče. Ali poglejte na Francosko, na Angleško! Vsem stran, kam je država nekaj svetega, vzviše nega. Pobijajo pač nasprotno strankp njene ideje, njeno delo, država je pa za vse nekaj nedotakljivega, kar je treba čpvati kot pitnčico v očesu. Samo naši klerikalci hočejo uživati žalostno slavo, da ne vedo razločevati med državo in recimo demokratsko stranko. Samo oni mečejo državo in vladne stranke v en koš. Njim je ljubši Radič, kateremu je dokazana protidržavna rabota, plačana s tujim denarjem, zato o njem in o najnovejših tozadevnih razkritjih molče; nasprotno smo prepričani, da bi zopet na vse grlo zavpili o nasilju in terorju in batinaštvu v div žavi SHS, če bi danes na pr. dala vlada veleizda jnika Radiča zapreti. Tudi to bi jim bil dobrodošel povod, da udarijo po državi, v kateri ni svobode, ? kateri vlada nasilje.	!\
Nehajte z rušenjem zaupanja v državo, z rušenjem državne zavesti in države same! Sovraštvo do vladnih! strank vas je preslepilo, da ne razločujete stranic od države. Spoznajte, da ste na krivi poti! Rušite stranke, rušite — če vam to dela'veselje! — zlasti našo demokratsko stranko, pobijajta njene ideje, njen program, njeno delo! Poiščite si magati vsak dam novega Kamenaroviča, da vam bo pomagal Ml l>oju proti narodni demokraciji, izmislite si vsak dam kak nov demokratski Panama — vso to prenesemo in proti! vsemu'temu se bomo vedeli braniti. Ne ttfšRfoph fčhieljev države same, ne rušite zaupanja vanjo pri onem ljudstvu^ ki ga še niste vzgojili v pozitivnem jugoslovanskem. državnem duhu in ki je) po vaši zaslugi še vedno prepojeno s habsfturgovskim, protislovenskim diy hom!	'
1 1—     ^
Potreba stavbene ak« cije v Mariboru.
Stanovanjska beda), ki so je pojavila po vojni kot posledica medvojne stagnacije v gradnji stanovanjskih' hiš, je postala tekom časa ena najnevarnejših socialnih rakran naše dobe. Ta rakrama razjeda tako življenje* gmotno stanje, zdravje in moralo nižjih in srednjih' slojev pri nas, kakop tudi drugod; posebno nevarna pa je ravno v Mariboru, kjer ima v ozadju' povrh’ vsega tudi še političen pomen' im kjer je gradbena stagnacija ostala' nespremenjena tudi še vsa ta leta po končani vojni. Mislimo, kar hočemo id kakor hočemo, končno moramo priznati vsi nepobitno dejstvo, da je naš Maribor v gradnji novih hiš najbolj zaostal. Vsa jugoslovenska, tudi znatna manjša mesta, so ga v tem oziru dale-ko prekosila. Za zgled ni treba navajati Ljubljane, Zagreba in Beograda, zadostuje nam za primero že Celje. —< Tudi v Celju je stavbeno gibanje mnogo večje nego v Mariboru. Lansko poletje sem prepotoval velik del naše države, bil sem na Hrvatskem, v Slavo-niji, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji^ toda povsod, kamorkoli sem prišel, sem videl mnogo v gradnji se nahajajočih' novih stanovanjskih hiš. Celo VI malih’ mestecih na dalmatinskih otokih. Le v Mariboru se ne ganemo.
Kakor sem že omenil, je stanovanj ska beda v Mariboru še mnogo bolj p^> pereča kakor kjerkoli drugje, ker s® ji pridružuje poleg drugega tudi še političen pomen, na kar večina žalibog prerada pozablja. Priznati si morama namreč brez škodljive samoprevare, da smo nekdanji ponemčeni jn ponem-čurjeni Maribor osvojili zaenkrat |prayzapjra,y še same državne/pravno in
kvečjemu še politično, čeprav v tem drugem vprašanju še nismo docela na jasnem, kako stojimo, ker nam bodo ito pakazale komaj prihodnje volitve, pri katerih bodo imeli pravico glasovanja tudi Nemci, katere pri zadnjih volitvah še niso imeli. Ljudsko štetje lanskega leta nam pri tem ne sme slepiti pogleda na položaj, kakršen je v resnici, ker so je iz politično-taktičnih razlogov mnogo nemcurjev vpisalo za Slovence, so pa radii tega ostali še vedno narodno nezanesljivi. Gospodarsko pa imajo Nemci in nemcurji na-dvomno tudi še danes veliko premoč nad Slovenci; najobčutnejšo premoč pa imajo med hišnimi posestniki, od katerih je komaj 50 Slovencev.
Da raste zadnje čase Nemcem in nemčurjem greben, posebno pa odkar so si ustanovili svojo lastno gospodar-sko-politično organizacijo, vemo vsi prav dobro in to tudi že čutimo. Razmero, vstvarjene ob osvobojenju, jih danes deloma še ovirajo pri razmahu, posebno pa jih zaenkrat ovira še stanovanjski zakon. Kaj pa bo, če se nekega dne stanovanjski zakon ukine in bodo stanovanja prosta! Že danes vidimo, da imajo Nemci in nemčurji vsi brez izjeme stanovanja in to najlepša in najudobnejša, čeprav jih je mnogo v našem mestu popolnoma brez posla in so nekateri celo tuji državljani, do-čim je nešteto Slovencev brez stanovanj, oziroma vsaj brez primernih stanovanj. Ker vemo iz prakse le predobro, da se na oblasti ne moremo preveč zanašati, in te tudi, ako bi hotele, ne morejo ukreniti veliko v našo zaščito, se nekega lepega dne, ko ne bo več zakona o zaščiti stano jemal cev, lahko zgodi, da bodo Nemci in nemčurji pometali slovenske stranko iz svojih hiš na cesto. To se zdi na prvi pogled malo verjetno, je pa vendar mogoče in je treba s tem računati. Na eni strani je treba opozoriti na to eventualnost že danes pristojno oblast, na drugi strani, in kar je mnogo bolj važno, pa je treba misliti na to. da se prične v našem slovenskem Maribora ^ z zidanjem slovenskih stanovanjskihhis. pravi slovenski Maribor bo vita! komaj tedaj, ko bomo mi Slovenci dobili nadmoč nad nemškimfin nemčurskimi hišnimi posestniki.
Radi tega moramo z naj večjim veseljem pozdraviti in z vsemi silami podpirati snujočo so akcijo za zbiranje gradbenega fonda ter za gradnjo stanovanjskih hiš s strani mariborskih' Slovencev. Kdorkoli ima dovolj pcr ifcrebnoga kapitala, da si lahko postavi lasten dom, naj se loti tega dela čim-preje, kajti naraščanje draginje bo vedno bolj oteževalo gradnjo novih hiš. Pri gradnji hiš pa je treba misliti tudi
na to, da je v nepremičninah’, predvsem v hišah, kapital najbolje naložen, Vrednost kapitala naloženega v denarnem zavodu stalno pada z naraščanjem draginje, ki bo naraščala tudi še nadalje, ker je vsaka nada na pre-okret v tem oziru popolnoma prazna, vsaj še za dogledno dobo. Nasprotno pa vrednost nepremičnin, posebno hiš, stalno raste in bo tudi še naraščala, posebno tedaj, ko bo ukinjen stanovanjski zakon.
Država nudi onim, ki si hočejo postaviti nove hiše, vse ugodnosti. Take nove hiše so za dolgo dobo let proste davkov, obenem pa so tudi proste stanovanjskih odredb, pred vsem maksimiranja najemnin za oddana stanovanja. Zato bi bilo neobhodno potrebno, da bi šla tudi občina v tem oziru na Toko onim, ki hočejo zidati. Pred vsem bi pa morala poskrbeti za čim cenejše stavbene parcele. Potreba stavbene akcije s slovenske strani v Mariboru postaja od dne do dne večja, obenem postaja pa tudi vedno manjši ugodni čas za pričetek take akcije. Treba jo iti na delo, dokler je čas, dokler nas ne pre-hite neprijetni dogodki. To naj velja naši javnosti v resen opomin v resnem času.
V soboto, dne 10. junija ob 20. uri vsi v Narodni dom na
MMi\ družabni veter!
fl. R.:
Spomeniki davne kulture.
Konec.
Narod, ki jo gradil mesto Teotihu-ačan je častil, kakor Japonci, solnee in mesec, kakor tudi druge zvezde visokega neba, razprostirajočega se nad obzorji; zato je postavljal tem božanstvom tudi spomenike, piramide. Piramida meseca tvori severno točko Teo-itihuačana ter je posvečena obožavanju meseca. Visoka je 42 m, njen spodnji obseg pa zavzema 16.000 kvadr. metr. Lastnavno je tako ogromna, je vendar že vedno manjša kakor piramida soln-ca. Na vrh piramide vodijo visoke Btophiee, prav tako kakor na znane piramide v Egiptu. Na prvi stopnici Be nahaja nekaka predzgradba, okrog nje pa obilo drugih manjših zgradb. Od te piramide vodi v ravni črti-proti jugu, med ruševinami, pot imenovana »Calle de los Muertos«, kar popeni po naše pot mrtvih, ki je dolga približno 8 km, ob njeni strani levo in desno pa Be nahajajo 10 do 20 m visoki grički. To so bile male piramide posvečene po-ediniim zvezdam, ki pa so ob enem služile tudi za grobišča znamenitim osebam. Posebno zanimivo je to, da je med piramidami v Mehiki skupnost v tem, da služijo oboje astronomskim relacijam, toda v kolikor se za egiptovske relacijo piramid ve, se za mehi-Kanske ne ve točno. _	,
Vzhodno od »pota mrtvih«, približno na polovici, se nahaja v jugovzhod-
smerjl takozvana piramida solnca ^epa.yišhia znaša ,66
Politične vesti.
* O slovenski manjšini v 'Avstriji
pišejo praški »Narodni Listi«: Bilo bi zanimivo preiskati, koliko pravice ima slovenska manjšina v Avstriji. Morda d hoteli poročati kaj več o tem avstrijski zastopniki na praškem kongresu Društev za Zvezo narodov. Zlasti še o tem, koliko šol vzdržuje avstrijska vladia Slovencem na Koroškem in Štajerskem in kakšne politične pravice uživajo slovensko manjšine. Dosedaj je znano le toliko, da v Avstriji zatirajo Slovence s strašnim terorjem, boječ ee, da bi glasno pred vsem svetom zahtevali pravic, ki jim gredo po mirovnih pogodbah! — Pripomnimo, da bi bila dolžnost naše vlade poskrbeti za to, da bi podatki o zatiranju koroških Slovencev prišli v inozemske liste. Tako bi bil zunanji svet malo bolj poučen o dunajskih zvijačeh in bi ne zaupal onim, ki mednarodne pogodbe izigravajo s pristno nemško nesramnostjo.
* Manjšinsko vprašanje — najtrši oreh. V Pragi se je te dni zaključila konferenca društev Zveze narodov. — Konferenca je imela namen rešiti nekatera mednarodno-pravna vprašanja. D asi ravno gre le za rešitev, ki ima več ali manj teoretičen značaj, so nastala tako resna nesporazumljenja, da je konferenca končala s fiaskom. Zaradi enostranskega treti-ranja manjšinskega vprašanja so bili zastopniki male antante prisiljeni demonstrativno zapustiti zborovalno dvorano. To jo seveda konstemiralo vse delegate in je moral predsednik Italijan Ruffini odstopili. Predsedstvo je na to započelo pogajanja, ki so sicer končala s kapitulacijo ligitnega vodstva, a delegat jo so se vendarle vdeležili zaključne seje, katero je vodil rektor pariške univerzo Apeli. Nemci in Madžari so celo v Pragi pokazali svoje rogove in zače-
i' manevrirati proti Čehom in Polja-com, češ, da zatirajo narodne manjšine. Vsem, ki količkaj poznajo češke razmere, je dobro znano, da češka vlada tako konsekventno spoštuje in izvaja manjšinsko varstvo, da jo napadajo celo češki politiki kakor Dyk, Ma-reš in drugi, katerim se ne more očitati, da bi bili proti intencijam Zveze narodov. Češkoslovaška vlada je vedno pripravljena za pošten kompromis z Nemci, a nemški politiki ga trdovratno odklanjajo, ker jim je češkoslov. republika trn v peti. Nedvomno so v de-egacijah Lige društev zveze narodov idealni in duhoviti možje, imajo pa to slabost, da so preveč dostopni vplivom rafinirane nemško-madžarske propagande. Tako se vsaka pot k sporazumu razbije ob odpora šovinistov!
* Čehi fn Hrvati. Hrvatski separatisti so tako globoko pogrezli v svojem slepem :IOvraštvu do Srbov, da so začeli napadati celo češke liste, ker jim nočejo sekundirati. Megalomanija gotovih zagrebških »politikov« je narast-la tako daleč, da zahtevajo celo od Čehov, da naj zasovražijo Srbe in sedanjo državo: češ, kdor ni z nami, je proti nam. To jezuitsko moralo so občutili praški »Narodni listy«, nad katerimi je zaropotal »Obzora, ker ^ je urednik Jos. Pata objavil simpatičen feljton o dr. Prohaskovem »Pregledu sodobne srbsko-hrv. literature«. G. VI Lunaček je v »Obzoru« udaril po Pro-haski in po Pati, indirektno tudi po vsej češki javnosti, ki se noče izpostavljati za politiko Hrv, bloka (katere spiritus agens je slovanski izdajalec Radič). »Obzorovemu« uredniku^ni prav, da češki novinar piše simpatično o dr. Probaski, ki je »slučajno« Hrvat in Jugosloven, ne ugaja mu, da piše »srbško-chorvateka literatura«, namesto »chorvateko-srbeka«, bode ga v oci
žina posameznih stranic pri zemlji pa 225 m. To piramido so raziskovalci popolnoma rekonstruirali, dočim one meseca še niso. Piramida solnca sestoji iz petero teras, ki postajajo proti vrhu vedno manjše. Zgrajena je iz finejšega in grobjega kamenja ter iz opeke, ki je obložena z raznim kamenjem, a tudi iz ilovice, ki pa je tudi obložena g kamenjem. To je splošen način gradnje starih srednjeameriških stavb. Kakor piramido meseca, tako obkrožajo tudi to piramido manjše stavbe. Z vrha piramide je krasen razgled na mehiško dolino. Tu se je nekoč nahajal tempelj, posvečen bogu Tenatinhu, v katerem se je nahajal ogromen, iz enega samega kamna izklesan kip tega božanstva, ki je bil z obrazom obrnjen proti* vzhodu. Kipova prsa so pokrivale zlate plošče, katere so vsako jutro obžarili solnčni žarki. Zanimivo je, da je ta kip ostal nepokvarjen tudi še za časa španske invazije, odstraniti in uničiti pa ga je dal prvi mehjkanski Škof Zumar-zago, kakor ima ta fanatik na vesti tudi uničenje mnogih drugih dragocenih spomenikov staroameriške kulture, Kakor one v Egiptu, tako so bile tudi te piramide določene za grobišča, čeprav se vhoda vanje ni našlo nikjer. Radi tega so nekateri mnenja, da so stari Mehikanci pokopavali svoje slavno može najprej v zemljo in so komaj potem zgradili nad njihovimi grobov: piramide, drugi pa trdijo, da so te piramide služile le Bpominu mrtvih, do čim ti sami niso bili pokopani pod nji mi. Koncem »pota mrtvih«xse nahaja najzabimivejša stavba, tempelj Que-zal.co®,tL. Eopcrej, pjedno sa ie mislila
povdarjanje Jugošlovenstva itd. I. Pata objavlja v »N. Lis-ty« z dne 6. t. m. daljši odgovor in pravi med drugim: »Lahko rečem takoj, da so (ti napadi) odraz notranjih jugoslov. sporov, ki so sicer dovolj žalostni, v katere se pa mi nikakor nočemo in ne moremo vmešavati. Že izza preporodne dobe obstoja za nas svetla tradicija složnega prizadevanja vseh jugoslovanskih plemen ea ustvarjenje zedinjenega naroda, prizadevanje, ki jo doseglo svoj višek v skupnih bojih za svobodo med svetovno vojno in ki je tudi imelo uspeh. Za nas obstoja enotna Jugoslavija — ali če »Obzor« hoče — uradno: kralj. Sr-jov, Hrvatov in Slovencev.« Svoja izvajanja končuje: Mi se hočemo vedno bolj zbliževati in ne oddaljevati. Z metodami g. Lunačka se Slovani nikdar ne bomo zbližali: ne z osebnimi napadi, marveč z mirno, stvarno kritiko, predvsem pa s požrtvovalnim delom pridemo k zaželjenemu cilju.« Te besede naj bi si zapisali v srca oni hrvatski separatisti, ki vsaj še niso prodali svoje slovansko časti: mi se hočemo vedno bolj zbliževati in ne oddaljevat?.
* Hrvatski separatisti in kraljeva poroka. Mislili smo, da bodo treznejši lrvatski separatisti pokazali ravno ob traljevi poroki, da vedo razlikovati režim od države in krone. Hrvatska je k La v hudih bojih z madžarsko vlado, a kljub temu so zagreški listi navdušeno registrirali vsak dogodek na vladarskem .dvoru. Spomnimo se le na krizo 1. 1998. in na proslavo 60-letnice Franca Jožefa v Zagrebu! Kaj vso so pisali takrat zagrebški listi. Trdima pa: hrvatski narod 66 kljub tem-u ra-dujo nad kraljevo -poroko. .Zagrebški »republikanci« so doživeli že marsika-toro razočaranje, zdaj nad Italijani, potem nad Madžari, nad Valero ih nad Lloyd Georgeom, nad memorandumom in nad Genovo, Še bodo_ krotki in hudo monarhistični. Le čakajmo!
* Blpkaški junaki. Separatistični hrvatski Sokol je pred par dnevi v, spremstvu dragih Radičevih »apostol-čičev« priredil izlet pa Plitvička jezera, da bi tam »zabil« V zemljo mejnike seljačke hrvatske republike. Purgarji iz VlašKe ulice so bili uverjeni, da je njihova podla protidržavna agitacija poplavila tudi Liko, Pribičevicev volilni okraj. A tu so se pošteno uštelii Ko so Ličani izvedeli, da pridejo zagrebški purgarji krošnjarit s svojo e-dino zveličavno republiko, so jim priredili primeren sprejem. Tu so pablo-kaši pokazali, da niso zastonj prijatelji Italijanov. Ko so namreč Ličani postali nekoliko bolj glasni, so blokaški »revolucijonarci« izpromenili taktiko in — začeli kazati hrbet; kmalu se je to umikanje obrnilo v obupen beg, ki!
da je bila to utrdba, ker je vodil vanjo dobro urejen vodovod ter je bila okrog in okrog obdana z nasipi in jaTki. Zato so Španci tej stavbi tudi dali ime »Cindadela«, t. j. utrdba. Novejša raziskovanja pa so dognala, da jo bil to pravi tempelj. Situacija po izkopavanju je sledeča: Pred gledalcem se nahaja trg, ki oibsega 16.000 kv. m., obkrožen z zidovi. V vsakem kotu tega trga se yahaja po ena stolpu podobna stavba, sestoječa iz dveh združenih delov. Vsaka teh stolpom podobnih zgradb ima obliko piramide. V preseku merijo 400 m, v širini 80 m, visoke pa so 7 m. Med temi ogelniimi piranii dami se nahajajo na severni in zapfid ni strani še po štiri enako zidane, toda manjše piramide. Te piramido so spo-' jene s spodnjim robom z ogelnimi piramidami, a s središčem s kamenitimi stopnicami. Na vzhodni strani se nahajajo samo tri take piramide. V sredini trga se dvigata dve različno veliki piramidi, ki sta tudi različno okrašeni z ornamenti. Sicer pa sta zgrajeni docela v istem stilu, kakor one na vogalih. Večja piramida je visoka 22 m, manjša pa samo 5 m. Večja ima na prvem pročelju ornamentalno sliko boga vetba, Quezalcoatia.
iV piramidi solnca ee nahaja manjša dvorana, napravljena v času raziskovanja, ki služi za muzej. V tem muzeju ee nahajajo vsi važnejši predmeti, katere bo našli v Teotihuačanu pri izkopavanju. Kar se zgradb samih tiče, posebno piramid, bo to tehnično in u-metnisko doVTŠena dela ter dokazujejo, da je graditeljstvo bilo tedaj, ko so nastale, na izredno .visoki stopinji.
Vendar pa so te stavbe še vedno dokaj misterijozne, ker se no ve, ne kdo jih je zgradil, ne čemu so pravzaprav služile. Niti za umetniške motive se ne ve, odkod izvirajo. Gotovo je le eno, da so bilo namreč zgrajene že davno pred! Kristom, in sicer jih je najbrže zgradilo pleme Otoni, o katerega preteklosti nam je znanega prav malo. Potom napornega raziskovanja in proučevanja ustnih sporočil, se je dalo ugotoviti samo toliko, da so to plomb pozneje podjarmili Tolteiki, Asteki in Chiohi-meti, ki so se tekom stoletij prelili v nov narod Naluča, katerega so pokončali Španci, ko so si osvojili Mehiko, Glede zveze med nastankom teh mehi-kanskih piramid in piramid v Egiptu; so mnenje raziskovalcev različna. Nekateri, pred vsem angleški učenjak?, trdijo, da so meh ihansko starejše nego egipčanske ter da so te druge nastalo pod vplivom prvih; nemški učenjaki pa so mnenja, da so ameriške novejšega datuma nogo afriške. Res najbrže ne bo ne eno, ne drugo, pač pa bo slco-ro gotovo to, da so obje nastale pod, v-plivom tretjih, katerih mi ne poznamo, ki so bilo zgrajeno davno pred nam znanimi egipčanskimi in memkanski-mi ter so se ob geologičnih izpremem-bah' površine naše zemljo^ pogreznilo skupaj ž ozemlji, na katerih so stale v, morsko globine. Kje je stala ta zemlja, to bodo morda dognala raziskovanja bodočih dob, ko bomo stali v tem ozira na tako visoki stopinji, da bomo lahko natančneje preiskovali tudi pokrajino pod morsko gladino.
zelo spominja na »Cadornovo zmage«. Ali z drugimi 'besedami: Ličani so dali »Radiču in njegovim apostolčičem čutiti, da žvižgajo na njegovo hirvat-sko republiko« in da ostanejo to, kar so bili: »napredni Jugosloveni, ki hočejo imeti eno hišo in eno streho; v tej hiši pa bodo dobri državljani že sami napravili red in jo očistili nesnage.
* Zitine sanjarije. Kakor poroča dunajski dopisnik »Berli-ner Tagblatita«, se ekscesarica Žita še vedno ni odpovedala svojim častihlepnim ciljem. Kakor znano, živi sedaj na Španskem. Baje dela s pomočjo španskega dvora na to, da bi ji velesile dovolile povratek na švicarsko. S madžarskimi politiki je izdelala akcijski načrt za bližnjo doba Državnemu upravniku Hor-tyju je poslala dopis, v katerem mu sporoča, da se še vedno smatra za kronano kraljico Ogrske in da bo tako dolgo zastopala pravico svojega pokojnega soproga, dokler ne bo mogel njen sin Oton zasesti madžarskega prestola.
K’m načrtu baje računa tudi s pomočjo^ Avstrije, katero da bo. sedanja situacija prignala v legimistični ob-3cm. Njenovi inspirator jo bivši avstrijski ministrski predsednik Clam Martini tz.
Pred katastrofo v Avstriji.
Zagrebška »Riječ« prinaša poročilo svojega dunajskega dopisnika, v katerem pravi:
Situacija se jo v Avstriji do skrajnosti poostrila. Po padcu Sohoberjeve vlade je nastala na borzi »hausse« inozemskih plačilnih sredstev, kakoršne šo Dunaj ni doživel. Angleški funt je Poskočil na 49.000 kron, a dolar se je Povzpel na 11.000 kron. Sehober je si-pe-r izjavil, da bo še pred koncem maja izplačan italijanski kredit 50 milijonov lir in ostanek češkoslovaškega posojila v iznosu 300 milijonov čkron. — Maj jo minul, a kreditov ni od nikoder in nrkdo več ne veruje, da bi se sploh kedaj izplačali. Enako je s krediti zvezo narodov in angleško-ameriški h bančnih skupin. Vsi uvidevajo, da je za pomoč Avstriji napočila dvanajsta ura, toda nikdo so ne gane, da ,bi izpolnil že neštetokrat stavljene <#b, ljube.
Najširši ljudski sloji so postali popolnoma pesimistični in vsakdo gleda, da so čim prej iznebi avstrijskega denarja. -Tujo valuto plačujejo po vsaki ceni in zato so le-to s tako neznano hitrostjo ' dvigajo. Kdor ne kupuje tujih valut, kupuje blago, a kdor ne kupuje niti valut, niti blaga, zapravlja in veseljači, samo da se iznebi avstrijskega, denarja. Paralelno s tujimi 'Valutami naraščajo cene blaga, zlasti živeža, najbolj pa mesa. Nastal je Pravcati lov za blagom, vsakdo so hoče »kriti«, in nekateri trgovci že nočejo Več sprejemati avstrijskih kron, temveč "samo tujo valuto, najraje pa češkoslovaško krono, ki uživa v Avstriji Posebno velik ugled, ker tudi v Curihu stalno narašča. Govori se celo, da se namerava v Avstriji uvesti češkoslovaška valuta, kar pa je navadna časnikarska raca.
To popolno nezaupanje^ avstrijsko valuto in njen popravek je tudi rodilo misel, da bi se avstrijska krona popravila z devalvacijo. Po padcu Scho-iborjevega uradniškega (kabineta je nastala kombinacija, da se ponovno poskuša s parlamentarno in strankarsko .vlado. Večina listov zahteva koalicijo meščanskih strank, v kateri bi imeli (krščanski socialoi večino z opatom Seipelom na čelu.) To se je med tem že Uresničilo in je Seipl predsednik. Op. Ur.) Seipel je pred par tedni objavil svoj program za sanacijo narodnega in državnega gospodarstva. Prva glavna točka njegovega programa temelji na inozemskih kreditih. V Avstriji si nikdo ne moro več predstavljati sanacije brez tujega posojila.^ Da Ibo tujii kapital zopet dobil zaupanje v ‘Avstrijo je treba urediti proračun, o-snovati novo emisijsko banko in dvigniti produkcijo. Nova emisijska banka ibi polagoma odtegnila iz prometa sedanje novčanioe, a to po# kurzu, ki bi odgovarjal predvojni veljavi zlate srone; to bi bilo sedaj približno 1:2200 (ena predvojna krona 2200 današnjih ^tjojflldlkimiJiEa banikf -*i
države popolnoma neodvisna In auto-nomna, tako, da bi država od nje mogla zahtevati vedno novih kreditov ter s tem povzročati nove inflacije. —-Dviganje produkcije tolmači Seipel tako, da se dovede avst^isfco industrijo v tak poiožaj, da bo mogla konkurirati z inozemstvom. Danes je produkcija v Avstriji dražja, kakor povsoc drugod. Pred vsem se mora država rešiti vseh pasivnih podjetij ter jih prepustiti zasebnemu kapitalu, pa bilo tudi inozemskemu. Potem jo treba primemo olajšati davčno breme ter urediti delavske plače. Kako si to predstavlja, ni povedal, v splošnem pa vlada mnenje, da industrija brez znižanja delavskih mezd ne more doseči konkurenčne sposobnosti. Resnica pa je, da so manuelni delavci danes v Avstrij. najboljše plačan stan. Meščlnski listi objavljajo statistike, da so delavske plače 2000 do 3000 krat višjo kakor 'precl vojno, produktivna zmožnost delavstva pa je padla za 30 do 40%. »Arbeiter Zeitung« in »Rote Fahne« ne odgovarjajo na to trditve, poživlja jo pa žo danes delavstvo, naj vsak poskus kapitalistov onemogočijo z odločnim odporom in ogorčenim bojem S Seiplovim »sanacijskim programom« soglašajo vse meščanske stranke. Če se ne posreči pride pogin. Du najsld »purgerji« si že predstavljajo, kako prihaja boljševizem, ki razlašču je in vpostavlja proletarsko diktaturo in druge slične pošasti in strahote. Tudi par tisoč dunajskih milijarderjev je že. izgubilo glavo. Z vso naglico sku šajo spraviti svoje milijone v.i-aozem stvo, da rešijo svojo premoženje prec komunisti. Glavna in edina, napaka Seapelovega programa pa je, da jo ne izvedljiv. Popolnoma pravilno ga jo o-značila »Arbeiter Zeitung« ki pravi, da jo- celi program igra s frazami in teorija. Sam v sebi je kontradihtivem Na eni strani zahteva, da se spravi proračun v ravnovesje in osnuje emisijska banka, da moro dobiti kredit, na drugi strani pa zahteva kredit, da moro urediti finance in proračun. Zato pa je malo upanja, da bo nova vlada poc blagoslovom opata Seipela potegnila avstrijski državni voz iz iaočvirja, -katerem so pogreza. , „
Splošni pesimizem vsled tega od dne do dno narašča, kakor tuje valute in cene. Ničesar, ni več, kar bi v Avstriji lahko še padalo, razen kreposti in morale, zato pa vse s strahom vsak dan pričakuje katastrofe.
—md,
v
DBDBDHnBOBniniinBnHnBGaaaaBOHD
— Vozni red, veljaven od 1. junija 1922. V tisku Mariborske tiskarne d. d je izšel vozni red v obliki lične brošu-rice. Novi vozni red obsega sledeče proge,: Maribor—Postojna, Postojna— Maribor; Zidani most—Sisak, SisaK-Zidani most, Maribor—Pliberk, Pliberk—Maribor, Maribor—Pragersko Nagykanisza, Nagykanisza—Pragersko —Maribor in avto vožnje Maybor-Sv. Trojica. Inserati potekajo isamo od slovenskih' tvrdk’, povrh tega je več strani prostora za beležko. Vozni red je pregleden in zanesljiv. Naj bi no manjkal v nobeni hiši. Primeren je v prvi vrsti za Mariborčane kakor tu di za vse, ki žive ob žolez.progah' mariborske oblasti. Cena 2 din. Dobiva se v upravi »Tabora«.
CBDBDBOBOBDBDBOBDBnBOBOBnBnBG
Dnevna kronika.
— Državno žensko učiteljišče v Mariboru javljat, da so vršijo sprejemni izpiti v I. letnik 30. junija 1922. Predložiti je treba zadnje šolsko spričevalo, krstni list, zvezek iz lepopis ja, - neka j rizb in ženskih ročnih del.
— Kolkovanje šolskih spričeval. Iz Krogov staršev §mo naprošeni pojasniti, kako jč s kolkovanjem šolskih spričeval. Pred nekaj tedni je namreč bilo v časopisju objavljeno, da je njiin. financ odredilo, da zadostuje za spričevala koncem semestra kolek 50 pora (2 K) in da se no smo več zahtevati 5 din. (20 K). Vkljub/temu pa baje ravnateljstvo mariborske gimnazije zahteva »za vse skupaj« 5 din. Tako bi torej tiskovina stala 18 K. K teinu vpra,-šanju iz krogov staršev javljamo, da je v smislu razglasa delegacije min.
■ objavljenega v »Uradnem listu« št.'4( s z dne 5. m^ja 1922. zahteva po prispev-' ku 5 din. ža spričevalo absolutno ne-• dopustna. Kolkovina znaša 50 para (5 . K). Vsakoršne pristojbine prosta pa sc
spričevala o izpitih na ljudskih in me-, ščanskih šolah. Stroški za tiskovine pa se imajo normalno kriti iz režijskih sredstev zavodov.
— Nagrada za Izsleditev tatov. V noči od 31. maja na 1. junija je bila v
i Hrastniku ukradena večja množina dinamita. Pokrajinska uprava za Slovenijo razpisuje 10.000 K nagrade za o-nega, ki bi kakorkoli pripomogel k izsleditvi tatov. Tajnost zajamčena.
— Mednarodni invalidski kongres se vrši v prvi polovici meseca septembra. v Ljubljani, v Zagrebu in Beogradu, in sicer v Ljubljani 3 dni, v Zagrebu 3 dni, ostale dneve pa v Beogradu.
i Dopisi.
— Rtfše. (Samomor.) Tukaj je izvršil včeraj 70 letni krojač Franjo Wutte samomor. Obesil so jc v svoji sobi na obešalo za obleko tako, da je sedel na spodaj ležečem zaboju. Tri dni pred smrtjo je bil še prav vesel, romal od krčme do krčme, (ki jih tudi pri nas ne manjka!) ter popival in popeval. Kaj ga je nenadoma napotilo v smrt, ni znano.
— Hoče. (Delo izobraževalnega društva.) Tukajšnje sokolsko društvo priredilo jo na binkoštni pondeljelc v svojem domu gledališko predstavo s petjem. Uprizoril se, jo Ksaver Meškov igrokaz: »Mati«. Sodelovala je tokrat samo inteligenca društva, vsled česar jo predstava popolnoma uspela; kajti vsak izmed igralcev se je uglobil v svojo ulogo kakor tudi v celoto igre. Cigan jo nastopil s prav ciganskim temperamentom; a tudi v maski in ko-stumaciji bil originalen. Župnik so je svojemu originalu precej približal, a bil je še nekoliko premlad v obrazu In-obleki. Mati jo svojo vlogo dobro pogodila in vsi ji želimo, da bi res postala tako blaga in skrbna mati. Silva je bila pravi gozdni .škratec, Tinka pa je svojo težko vlogo s čudovito vztrajnostjo do konca neutrujeno igrala. Nastopivši ženski zbor jo svojo pesem eksaktno zapel; manj prijetno se je sli- J šal^ moški zbor. S hripavim glasom se •pač težko doseže povelj en uspeh. U-pamo,^ da bo prihodnjič tudi ta dospel na višek. Hočanom se je s to igro nudilo enkrat nekaj res dobrega za glavo in srce. — Igra se je ob 8. uri zvečer ponovila — pri še boljši udeležbi. Vsi sddelovalci zaslužijo najboljše Čestitke in zahvalo. Le še v kratkem zopet kaj!
Iz Zg. Polskave. Na predvečer Kraljeve poroke je naša .šola blestela vsa razsvetljena, da ee je nje sijaj videl daleč v okolici in po Pohorju. — Ker ob takih svečanostih sicer običajne cerkveno proslave s šolsko mladino ni dIIo, — ee je na ta način dal izraz in dokaz ljudstvu, kako jo šola torišče za vzbujanje in negovanje ljubezni ma-pram domovini in dinastiji. Glede preziranja slovesnega dogodka z gotove strani omenimo samo, da se so slišala med ljudstvom vprašanja: »kaj le to pomeni1?«— ko so se slavili razni jubilejni dnevi pod habsburgovci, je bilo vse drugače; takrat so tudi zvoniki in :'arovži bili iluminirani, raz katerih' so tudi plapolale črnožolte zastave! j
— Strnišče. Dan Kraljevo porolie smo tudi tukaj prav lepo slavili. Že v sredo popoldne jo plapolalo mnogo zastav raz z zelenjem okrašenih barak, dne 8. t. m. zjutraj pa je priredila polnoštevilna godba Krim. Korpusa budnico. Ob 6. uri je bila v naši cerkvi slovesna sveta maša in je v nje začetku zaigrala ista godba »Bože pravde«, na
■ toneu pa »Lepa. naša domovina«. Obširna baraka je bila polna vernikov, pa tudi Rusov, Masti višjih častnikov. Ob 10. uri so imeli Rpsi cerkveno opravilo pod milim nebom, ki se ga je ude- ■ ežilo tudi mnogo katolikov. Vsem tem !
jo posebno ugajalo, da jo prota v svojih molitvah’ tolikokrat omenjal kra- : jevo dvojico in kraljevino SHS. Po : opravilu je imel komandant Rusov na- ; vdušen domoljuben govor v proslavo t pomembnega dne, potem so Kadeti do- s Hirali. — Popoldne pa smo pokopali « dagega mladeniča Pavla Bizjak, ki je " umrl nagle smrti Komaj 18 let 6tar. Za- < 4Efe!taXiPA. ,Qče Eri-h
I šel obiskat’, a našel ga1 je na mrtvaškem odru. Pogreb jo bil veličasten in naj tolaži, sorodnike. Bodi mu lahka f zemlja slovenska, ki jo jo vročo ljubil.
Ma upozorenje veterinarima, sazdama (oosednicima), go-jačima i odgajačima svinja!
Stavijamo u promet serume proti vu svinjske kuge, koje smo prigotovili po metodi prof. Dr. Hutyre, upotrebljavajuči virus iz svih krajeva naše domovine, o čijem smo se delovanju prethodno osvedočili dozvo-lom Ministarstva Polj opri' vrede i Voda, - zajedno sa drugim cepivima i serumima. Bezplatno stavlja-nje diagnoze! Dajemo bezplatno upute u svakom stručnom pitanju! 892 4—2
„PATRIA“, zavod za proizvodnju se-ruma, SUBOTICA. Telefon 60.
umi ■ b«hwhiihiw
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru.
Razstava vajeniških del. Pokrajinska obrtna razstava ni namenjena sa-mo obrtnikom, ampak tudi obrtnemu naraščaju, — obrtniškim vajencem. Razstavni odbor je dal v ta namen brezplačno na razpolago poseben oddelek, v katerem se razstavijo dopo-slana dela obrtniških vajencev. Pri prijavi za taka dela, ki se sprejemajo najkasneje do 31. avgusta, je navesti' razen imena tudi starost vajenca in kako dolgo se že uči svoje stroke. Razstavne predmete je doposlati v svrho razstave do 4. septembra odboru pokr, obrtne razstave v Mariboru.
Samo pet dni še, kajti 15. junija poteče nepreklicno rok za prijave. Poživljamo še enkrat vse omahljivce, ki se dosedaj še niso prijavili, da store to najkasneje\do četrtka. Vsakemu se hudi sedaj najugodnejša prilika za najuspešnejšo reklamo. Tisoč in tisoč ust bo izgovarjalo imena razstavljal-cev, na tisoče oči bo ogledovalo njiH izdelke, in to bo najboljša in najcenejša reklama. V interesu vsakega posa-I fflečtdKft.jo torej, da se razstavo zanesljivo udeleži.	,	/
Za vajeniški dom. Glasom sklepa razstavnega odbora je eventuelni čisti dobiček namenjen za ustanovitev toli potrebnega »Vajeniškega doma« v Mariboru. Marsikateri mojster. bi rad! sprejel vajence, toda vsled stanovanjske mizerije, katero občutijo danes vsi sloji, je to nemogoče. V »Vajeniškem domu« naj bi imeli taki vajenci prosto stanovanje, razen tega pa bi naj| postal »Vajeniški dom« pravo zavetišče učeče mladine, kjer naj bi našla tudi primerno duševno hrano. Le dobro vzgojen in izobražen obrtni naraščaj jamči za zdrav razvoj obrti in industrije. Zato je častna dolžnost vsakega obrtnika in rodoljuba, da po svojih močeh pripomore do uresničenja' tega načrta. Čim večji bo uspeh razstave, tem bliže bomo temu načrtu.
Velik obrtni shod v Prekmurju sa vrši v nedeljo dne 11. t. m. v Beltincih« Shoda, na katerem se ibo med drugimi aktualnimi' vprašanji razpravljalo tudi o udeležbi prekmurskih obrtnikov! na Pokr. obrtni razstavi, se udeleži tudi predsednik razstavnega odbora in! »Slov. obrtnega društva« v Mariboru, g. Novak. Vsi obrtniki, ki se žele tega shoda udeležiti, naj prijavijo svojo vdeležbo v pisarni obrtnega društva (Aleksandrova cesta 22), kjer dobe podrobnosti glede odhoda.
Razstavni katalog,, Ponovno opozarjamo vso obrtnike, kakor tudi gg. trgovce, banke, gostilničarje itd., na razstavni katalog, ki ga izda razstavni odbor ob priliki pokr. obrtne razstave. Katalog izide v mnogo tisoč izvodih in bodo imeli inserati v teuh katalogu naj večji uspeh. Naročila sprejema za to pooblaščeni zavod A. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 10.
Čas je zlato! Vsaka ura, enkrat za-' mujena, za vedno je izgubljena! Tega naj se zaveda vsak obrtnik, ki še ni prijavil svojo udeležbe na obrtni razstavi! Čas hiti! V četrtek, dne 15. junija poteče prijavni rok! Po tem rok® došlo prijave Se ne morejo več upoštevati! Zato še enkrat: ne zamudite, n« odlagajte, ampak takoj prijavite svoje
Mariborske vesti.
Maribor, 10. junija 1922.
ul Demokratski večer. Vsled neljubih pomot, ki so se vrinile v vabilo na ,fca družabni večer in v našo včerajšnjo 'tozadevno notico, naznanjamo, da je bila naprošena k sodelovanju na gla-sovirju izključno g. Barbitiusova, ki je radevolje obljubila sodelovanje in ibode nastopila kot solistka in spremljevalka g. Mezgečeve na glasovirju.
m Republikanska smola v Mariboru. Za minoli petek zvečer je dal dr. Novačan, general slovenskih republikancev, po svojem mariborskem zaupniku, brivcu in Eadičevou Lupretu v Slomškovi ulici sklicati nek konventikelj republikancev v gostilno Radičevca Iliča v Raičevi ul. v Studencih. Govoril je na konventiklju, na katerem je bilo kakih 20 ljudi, sam republikanski general dr. Novačan in klicalo se je* i»živio republika — živio Radič!« (Če >so zbrani republikanci vzklikali tudi madžarskim in laškim milijonom, s katerimi se je dal Radič plačati za pro-tidržavno raboto, ne vemo!) Ker pa se sestanek vkljub juridičnemu doktoratu dr. Novačana ni vršil po veljavnih predpisih, je policija 18 udeležencev z 'Novačanom vred odpeljala na stražnico, kjer so bili zaslišani. Sklicatelj Lu-pret jo bil izročen okrožnemu sodišču. Značilno je, da so bili udeleženci po večini bivši komunisti, delavci iz delavnico in kurilnice južne železnice. — Očividno je, da hoče Novačan svojo republikansko bandero dvigniti s pomočjo komunistov, ki pod svojo firmo ne smejo več nastopati, in pa nemškutarjev. Ni čudno, saj so tudi v Zagrebu vsi oni, ki so pri volitvah v konstitu-nnto 1. 1920. volili komunistično, pri obč. volitvah 1. 1921. volili radičevsko. K vsemu se se povrnemo. Konštatira-jmo le, da so okoliški kraji najhujša gnezda prevratnega gibanja in da se importirajo od zunaj komunistični agitatorji v razna podjetja kot delavci. — Oblasti na to opozarjamo!
m S tukajšnjo »Volksstlmme« se nočemo velikokrat baviti, ker je škoda itruda in papirja. Na naš članek o važj-poeti oblastnih volitev za mesto Maribor je spisala v svoji 46. Št. dolgovezen in komfuzen članek, v katerem nas 'demokrate po svoji stari navadi že menda 999-ič deva v grob. Ne bi se ozrli tudi na ta članek, če ne bi bilo v njem sledeče trditve: »Naše postojanke na deželi so stare, za »pravo demokracijo« nedosegljiv teritorij!« Takle stavek zapisati v času, ko padajo soc. demokratično »postojanke« na deželi 'druga za drugo, ko »Uradni list« prinaša skoro v vsaki številki objave o »prostovoljnem razidu« krajevnih organizacij soc. dem. »Kmetsko-delav-eke zveze« po deželi. — je pa res malo predebelo. Naj nam čestita »Volksstim-me« oprosti, če ji damo prijazen na-Bvet: namesto takih konfuznih političnih kolobocij naj raje za uvodnike prinaša povestice k^kor »Der heilige Aloisius als Zeohbruder«, katere zna tako lopo pisati. Njeni bralci ji bodo gotovo hvaležnejši!
m Bojkot proti naprednim slovenskim trgovcem v Mariboru sta začela >v velikem navdušenju krščanske ljubezni pridigati »Straža« in »Slov. Gospodar«. Zlasti so jima na poti Šoštarič, Weixl, Tonejo itd. Začela se je zopet ostudna osebna gonja v klerikalnem časopisju, kakoršne smo bili vajeni pred vojno. Lahko bi gospodom vračali milo za drago. Toda naše mnenje je, da je boj proti osebam najgrša prikazen v javnpm življenju — in pri vtem vztrajamo. Klerikalna gonja se bo sama od sebe nad njimi maščevala. Vzbujanje surovih instinktov še nik-" 'dar ni strankam rodilo blagoslova.
m Pohištvo na ulici. Prejeli smo: Pohištvo 16. maja t. 1. Ob bregu 14. ‘sodno deložirane stranke je še danes
6.	jun. — na cestil Mimogredoči se škandafizirajo nad tem in po .pravici! Ali nikdo ne vpraša, zakaj se tako godi, ampak se hudujejo nad hišnim »posestnikom. Tudi napačno informirana »Volksstimme« (št. 42.) je vrgla pvoj kamen. Zlobna deložirana stranka in njene nalagane prijateljice hujskajo s svojimi lažmi gotove sloje, ka-iteri so ponoči gori imenovanega dne b silo hoteli vdreti v hišo ter jo poškodovati. Kakor je razvidno iz sodnij-pkjh aktov itd-, trna ta zadev?, ki je.
povzročila toliko razburjenja, popolnoma drugo lice. Stranki se jo stanovanje sodno odpovedalo, in ker ni hotela sprejeti drugega ponujenega je stanovanja, se jo je konečno sodno de-ložiralo iz teh-le razlogov: 1. Prej že neredno plačuj oča stranka 1. 2. in 1. marca t. 1. ni nič plačala. 2. Ni razločevala, kaj je moje in kaj tvoje. 3. Kljub prepovedi je jemala v stanovanje sumljive osebe, ki so se pod drugim imenom skrivale pred roko pravice. 4. Poškodovala jo nalašč stanovanjske dele in dnevno žalila hišnega posestnika in njegove rodb. člane. 5. Prepirala se je s sostranko ter jo dejansko napadla itd. Nadaljnih nepotrebnih razburjanj in predhišnih škandalov bi balo že davno konec, ako bi za to poklicana oblast zaukazala odstranitev na cesti nahajajočega se pohištva stranke, avstrijske državljanke, ki zdaj stanuje pri sosedu, za svoje reči pa se ne briga, ker je slabo poučena, da bo hišni posestnik plačal škodo na pohištvu in stroške za stanovanje. — Dokler hišni posestniki ne bodo imeli predvojnih pravic, ne bo konec stanovanjsko bede! Stanovanjske^ hiše, osobito one z malimi stanovanji, so itak najslabše podjetje; • povrh pa hiš. pos. Tazun davčnih nima nikakoršnih pravic. Z vsako stranko se mora zadovoljiti, tudi z nepošteno, škodljivo, nemirno, da, celo pijanca ti vsilijo med trezno oz. zdrave. Kdo ti povrne ^ ne-" plačano najemnino in plača storjeno škod o 1 Se boš tožaril z nemnničeml Ako stranko opominjaš, ker ti nalašč dela škodo v stanovanju, se ti smeje v obraz in te žali. Normalen človek danes ne bo zidal stanovanjskih hiš! Število prodanih stanovanjskih hiš _raste od dne do dne! Kdo so kupci? Ljudje, ki so pred vojno komaj dihali, danes pa razpolagajo z milijoni in jih nalagajo, če ni kaj boljšega, tudi v stanovanjskih hišah.
m Mestna plinarna. Svoječaeno od mestnega sosveta sklenjena preureditev mestne plinarne je že dovršena in deluje nova dvoplinska naprava že več tednov. Proizvaja se izključno dvo-plin po sistemu prof. Straehe. Posebna prednost dvopl inskega sistema obstoja v tem, da se zapraizvajanje dvo-plina uporablja izključno le tuzemski premog, kar je bilo do sedaj po navadnem sistemu zelo otežkočeno. Vrhute-ga se proizvajanje plina vrši sedaj z nad polovico manj osobjem ter v osmih urah in samo z eno četrtino do sedaj porabljene količine premoga. Le vsied tega je bilo mogoče navzlic povišanju cen premoga in delavskih mezd, da je cena plina ostala prvotna. Plin, ki se sedaj oddaja v mestno o-mrežje, ima drugačno sestavino nego svojčas dobavljeni svetilni plin. Ako so se tedaj primerili pri odjemaloih slučaji, da razni aparati (kurilnik, peči itd.) ne delujejo popolnoma brezhibno, tedaj je to pripisovati novi sestavini plina. Malenkostni popravek vseh plin uporabljajočih aparatov, katerega izvršuje mestna plinarna sama, zadostuje in efekt je potem znatnejši, nego s prejšnjim plinom. Odjemalci plina naj tedaj morebitne napake takoj telefonično ali pismeno javijo ravnateljstvu mestne plinarne. Novo dvo-plinsko napravo je pozdraviti prav posebno tudi z gospodarskega stališča, ker omogoča štediti a premogom, obenem pa je uporaba dvoplina v kurilne svrhe bolj ekonomična kakor direktna kurjava s premogom ali lesom.
m Občinska davščina na vozila. —
Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo št. 59. z dne 3. junija t. 1. prinaša naredbo o pobiranju občinske davščine na vozila v Mariboru. Kdor ne prijavi pravočasno nakup^ ali prodajo vozila, oziroma ne predloži prijave v predpisanem 14-dnevnem roku, tem1! sme magistrat predpisati za eno tretjino višjo davščino. Kdor pa fingira tako razmerje, ki bi ga oprostilo davka, temu se predpiše brez predhodnega kazenskega postopanja davek v dvojni izmeri. V kolikor pa obsegajo prestopki zoper to naredbo kršitev kazenskega zakonika, jih je ovaditi državnemu pravdiništvu.
m Uradni dan trgovske zbornice. —
Prihodnji teden se vrši^uradni dan tr-govsko-obrtniške zbornice v Mariboru izjemoma v torek dne 13. t. m. dopoldne in. ne v sredo, kot običajna.
m Obrtniki Iz Maribora! Ne zastajajte za obrtniki iz dežele. Vzemite si za vzgled Središče, Ormož, Ljutomer itd., ki se.Pokr. obrtne razstavo korporativno udeleže. V spodbudo Vam bodi zanimanje za razstavo v Prekmurju, kjer se vrši danes velik obrtni shod, ki so ga udeleže tudi delegati iz Maribora.
m Sprejemni izpiti na državni realki v Mariboru .se vrše za I. razred v soboto dne 1. julija 1922. Pismeni izpit prione ob 9.30 , ustni izpit pa ob 14. uri. Učenci naj se priglasijo v spremstvu starišov ali njih namestnikov v pisarni zavoda v četrtek 29. ali v petek 30. junija od 9. do 12. ure. S seboj je treba prinesti krstni list in obiskovalno izpričevalo za vstop v srednje šole. Podrobna pojasnila o pogojih sprejema in izpita aaje naznanilo na objavni deski zavoda pri glavnem vhodu.
m Učiteljske službe v Mariboru. V Mariboru so razpisane za Ul. deš. os. šoli do 17. junija štiri učiteljske službe. Tovariši, ki se radi posvetijo resnemu delu, naj se potegujejo za nje. Za oženjene je sicer Tadi velikega pomanjkanja stanovanj precej težko, a neoženjeui si že pribore kako sobico. Kolikor nam je znano, se je do sedaj oglasilo še malo prosilcev.
m Predavanje v Ljudski univerzi. Sinoči se je vršilo ob lepi udeležbi predavanje o »Važnosti morja in pomorstva za Jugoslavijo«. Predavatelj g. R. Cmid iz Zagreba je v temperametnem' in lepo zasnovanem predavanju pokazal, kaj je pomenilo morje za zgodovinske narode in kaj pomeni za nas. — Slušatelji so z napeto pozornostjo sledili predavateljevim izvajanjem in ga h koncu nagradili z burnim ploskanjem. Vsi, kr so slišali to zanimivo predavanje, so vzklikali: žal je lahko vsakomur, kdor ga ni obiskal! —Upamo pa, da pride g. predavatelj še večkrat v Maribor. Mi bomo v eni prihodnjih številk prinesli obširnejši eks-cerpt iz predavanja g. Crnida in že sedaj opozarjamo flnnj vse naše čitate-lje.
m Porotne razprave. Za porotno za-> sedanje, ki se začne dne 12. junija, so dosedaj razpisane slfedeče razprave in siceT: Dne 12. junija Jakob Kokol, hudodelstvo posilstva; Peter Šipek, hudodelstvo posilstva in Franc Vaupotič, hudodelstvo posilstva; dne 13. junija Franc Hvalič in Antonija Zorjan, hudodelstvo uBoja in goljufije; Katarina Lugert, hudodelstvo tatvine; dne 14. junija Janez Veren, Terezija Veren in Frančiška Makim, hudodelstvo umora; Adolf Červek, hudodelstvo goljufije; dno 16. junija Franc Lešnik, hudodelstvo umora; Matija Lešnik, hudodelstvo tatvine in' Roman Bende, raz-žaljenje časti potom tiska; dne 17. jun. Franc Rožič, hudodelstvo umora; 'Anton _ Pšeničnik' in Viktor Pin-ter, Hudodelstvo uboja in ^ težke telesne poškodbe; dne 19. junija Franc Cerjak, hudodelstvo uboja; Smail-Manjič, hudodelstvo roparskega umora; dne 20. junija Ivan Štuhec, hudodelstvo goljufije in uradne poneverbe; dno 21. junija Friderik Žižek, hudodelstvo uboja; 'Janez Vrečar, hudodelstvo ropa.
m Predavanje v gledališču. V pon-deljek 12. t. m. ob 20. uri predava ruski pisatelj Grigorljo Bostunič v gledališču o gledališki umetnosti tor o gledališču,. Veliko se je pisalo in se še piše o gledališču ali prof. Bostunič nam z živo besedo izčrpno pove ta večer vse ono, kar znajo in Sodo znale povedati knjige, zato naj nihče ne zamudi tega predavanja, ki bo jako zanimivo za vse ljubitelje gledališča. Predavanje se vrši v nemškem jeziku. Cene vstopnic se razvidi j o iz plakatov.
m Javna zahvala. Mariborski mestni ubožci izrekajo pTisrčno zahvalo g. županu-Viktorju Grčarju in g. Krepšu za dober brezplačen zajtrk, obed in večerjo v ljudski kuhinji o priliki poroke Nj. Veličaristva kralja.
m Obrtnike ponovno opozarjamo, da poteče rede za prijave k Pokrajinski obrtni razstavi v četrtek dne 15. junija. Na po tem roku došle prijave se ne bo oziralo. Izgovori, da komu ni bil znan rok, so ne bodo upoštovali, ker se je ob vsaki priliki na to opozarjalo.
m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna-v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. —
m Darovi za otroško predstavo v
prid »Otroške bolnice kraljico Marije«: Blago so nam darovale tvrdke: S. Pihlar, Franjo Major in krep papir tvrdke W. Weixl, I. Weixl, W. Heinz, Z. Brišnik ter J. Platzer. Za ljudsko veselico dno 8. t. m. so nam darovali v aorist »Otroške bolnice kraljico Marije« kavo tvrdke: Erzin,- Meinl, Miloš ^	Prejac & Šošterič,
Kavčič; sladkor Novak, Schweighofcr, Guzel, Sirk, Rantner, Berdajs, Kora-žija; malinovec lekarne: Sirk, Konig, Prull, Vidmar, Wolf ter tvrdke Koser, Peli-kan, Mcinl. Vsom darovalcem iz-rekamo našo prisrčno zahvalo.
m Predstava v korist »Otroško bolnice kraljice Marije.« V kratkem se bo mršila v našem gledališču predstava v .corist »Otroške bolnice kraljice Marije«, .pri kateri nastopijo učenci in u-cenke naših meščanskih in ljudskih šol s petjem, rajalnimi nastopi in igro. 'Otroci se pod vodstvom našega vrlega učiteljstva marljivo vadijo. Vsak, \i se spominja lanske šolske igre v korist Jugoslov. Matice v mestnem gledališču, bo gotovo z veseljem pozdravil to lepo prireditev naše mariborske ’ mladine.
m Darovi za »Otroško bolnico kraljice Marije«: Šola Žiče 200 K; šoja Cankova Prekmurje 768; Šola Kaplja 800 K; Šola Murska Sobota 281 K; F. Treiber Šmiklavž 100 K; Občinski urad Ruše 4.000; Šola Ojstrica 120 K; Šola Sv. Miklavž n. Laškem 566 K; Mešč. šola Slovenjgradeč 80 K; Šola Sv. Križ 960 K; Šola Doljna Lendava Prekmurje 3.388 K; A. Križnič Maribor 4.000 K; Znakovna dneva Maribor 30.333 K 80 h; Šola Hajdina 314 K; Šola Kamnica 680 K; Šola Sv. Marjeta n. D. p. 40 K; Šola Sv. Vid p. P. 376 K; G. Poljskava 961.60 K; Šola Vojnik 160 K; Šola Ljutomer 240 K; Šola Sv. Jur Sl. gor. 701 K; Šola Studenci 140 K; Šola M. v Puščavi 810 K, Josip Pauer Braslovče 400 K; Obč. urad Selnica o. D, 1000 K; Dr. Lipold Maribor 2000 K; Župni urad Slivnica p. Celju 64 K; Šola Jarenina 100 K; Neimenovan Maribor 400 K; znaki in dobiček pri »brezalkoholni« »kavi« in »cvetlicah«. 8. L m. 15.603 K.
m Za otroško bolnico je nabralo u-radništvo Jadranske banke na dan kfaljeve poroke 2000 K, za kar jim izrekamo najiskrenejšo zahvalo ter želimo, da bi našel ta človekoljuben čini mnogo posnemalcev,
m Vsi koncesijonirani godbenik) naj se zberejo v pondeljek' ob 6. uri jsj gostilni Rojko.	i	■	\
m Velika poletna veselica prostovoljne požarne hrambe v Mariboru bo vrši v četrtek, dne 15. junija 1922. ob' 15. uri v vojašnici kralja Petra (preje kadetnica) pri vsakem vremenu. Tr| godbe, razno zabave in plesišča bodo skrbela za dobro razpoloženje in zabavo.	_
m Pričetek' ljudske veselice olepševalnega društva za mesto Maribor v! ljudskem vrtu v nedeljo, dne 11. f. m, je ob pol 15. uri, konec pa ob 2. uri. V-atopnina za nečlane 3 din., člane, dijake in vojake 2 din.
m Opozarjamo sl. občinstvo na razprodajo črne kreme za čevlje pri Martinu Stadler, Vetrinjska ul. 26. Ves izkupiček gre* v prid »Otroške bolnice v; Mariboru.« Zabojček (osminka kg) stane samo 2 K. Preplačila v prid otroške bolnice. Razprodaja traja samo prihodnji teden.' od 12. do 17. junija. Sl. občinstvo naj pridno posega po tej kremi, da se na ta način podpre prepotrebni zavod za naše bolne malčke.
m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu vsak dan od 16. do 20, ure koncert.
m Razžaljen je Veličanstva. Pred okrožnim sodiščem sta ae zagovarjala v tajni razpravi 34 letni Alojz Osterc in 601etni Jakob Pignar, oba posestnika iz Gabemika, okraj Ptuj, radi raz-žaljanja Veličanstva po § 91, b, srb. kaz. zale. Pignar pa še razun tega radii hudodelstva goljufije, ker so je v predmetni kazenski zadevi zoper njega piri priči Francu Jnnžokovidh potegoval za krivo pričevanje. Sodba se glasi pri! Ostercu na 3 leta zapora, pri Pignar ju pa na 8 mosecev joče.
m Konec »»roparja« Kampla. V naši zaidnji številki smo poročali, da je zloglasni »ropar« Kampi izvršil samomor. O tem nam pripoveduje očivideo sledeče: Že dalje časa zahajam v hočka
.- Djieviia koncepti.
okolico na ilov. Pred nekaj dnevi me je nagovoril na cesti nepoznan mož, tki se mi je takoj izdal za Kampla. Začuden sem ga pogledal, misleč, da brije norca. Ko je on to zapazil, mi je čisto resno izjavil: »Da, jaz sem roparski glavar Kampi, povem pa vairn, da ubogim ne storim ničesar žalega. Živim čisto dobro ter vem, da me zasledujejo. Ce me najdejo, ibo stalo to par ljudi, toda živega me ne doibe v ;uoke.« Kampi se je na to od mene poslovil ter odšel proti Rogozi. Kakor šem zvedel pozneje v neki gostilni, so tamošnji kmetje dobro vedeli, kje stanuje, oziroma, kje se skriva. Ni pa si ga upal nikdo ovaditi, ker so se ga visi bali in je imel Kampi po vsej okolici svoje pomočnike in pristaše, ki 'bi se bili maščevali. V Mariboru sem pozneje takoji prijavil ta dogodek pristojni oblasti. V sredo, dne
7.	t. m. sem se zgodaj zjutraj podal z dvema orožnikoma v Rogozo, kjer, smo se skrili v neko žito, kamor jo Kampi prihajal vsako jutro k delavkam posestnika Friedla, s kater imi se je vedno dotbuo zabaval. Krog 7. ure zjutraj smo opazili Kampla, ko je prihajal. Ko je bil še kake štiri metre od nas oddaljen, smo nenadoma skočili po koncu, namenili puške ter zaklicali: »Roke gor!«« Kampi je bil do skrajnosti presenečen •ter se jo silno.prestrašil. Naglo je segel v hlačni žep in potegnil samokres. Še 8»redno smo ga mogli zgrabiti, je nastavil samokres na čelo, sprožil in se pred nami zgrudil na tla. Bil je takoj mrtev. Delavke, ki so ves ta prizor o-Pazuvnle, so prihitelo na lice mesita ter začete plakati. Videlo se je, da so bile njegovo »zaupnice«. Zelo značilen je bil vzklik neke mlade deklice, ki jo ob Pogledu na mrtvega zapLakala in vskliknila: »Sedaj pa ise tudi jaz obesim!« To je bil tragičen konec Kam-p.lovega »romantičnega« življenja, ki spominja na znano Rossa Sndor.
im Seznam meseca maja 1922. izda, nih koncesij, Stanger Pavla, s tari carstvo, Cankarjeva ulica 2; Golob Ivan, trgovina z mlekom, Slovenska ulica 16; Saks Franc, elektrotehnična obrt, Aleksandrova cesta; Skvarč Franc, Kostilna Meljska cesta 33; Tement Roman, kavama, Glavni trg 3.
im Sejmsko poročilo; Na svinjski; sejem dine 9. t. m. se jo pripeljalo 258 'svinj in 1 kozo. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad K 300—550; 7—9 tednov 600—830; 3—4 mesce 1300—1400 ; 4—6 mesce 1500— 1600; 8—10 mesce 2000—2200; 1 leto stari komad K 4000—4200; ‘koze komad K 670.
Danes, v nedeljo, dne 11. junija ob 15. uri ljudska veselica olepševalnega £3) S) društva v Ljudskem vrtu Sl®
Narodno gledališče.
Repertoar:
Sobota, 10. junija: »Jakob Ruda« A.
Nedelja, 11. junija: Zaprto.
Pondeljek, 12. junija:	Predavanje
prof. Grigorlja Bostuniča o gledališču. Izv.	_
Gostovanje v Ptuju.' Vsled nenadnih ovir odpade jutrajšnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju.
Pomorstvo.
Na naslov našim parobrodarskim društvoma. Več je druga godina, da u Zagrebu dzlazd pomorska smotra zn propaganda našega mora i pomorstva »JugoslavemM pomorac> U zadnje vrijemo redovi to oglašuje Otpremnič-ko d. d. »Expčdit« odlasiko parobroda iz Trsta,, te tako pravi reklama stra-nim iparoibrodarskim društviima. Sa žalošou moram konstatirati, da niti u jedinom od oivogoclišnjih ibrojeva no naložimo bilo kokov ogla* ili plovitbe-ni red bilo kojeg našog domaoog puro-
brodarskog društva. Nači če se kogod, ikoji če osudjivati uipravu »Jugoslaven-slvog Pomoraca« da pr ima oglas »Ex-ipediita«. Ali «Jugo»la.venski Pomorac», koji ima tri pulta tolike troškove za tisah pojedinagtoroja, za koliko so prodaje, živi isamo od oglasa, (pa; ne-smijemo im.u zamjerlti, da prirna i o-iglaso »Expedita«. Nego je žalostno, da se naša parobrodarska društva ne sjo-te svoje diužnosti i da ne oglašuju u »Jugcsiavemskom Pomorcu«. Očeku-jemo medjiutim, da. če ovo ipar redaka uroditi plodom, to da če od sada naša parobrodarska društva redoivito oglasi vati svoj plaviidbemi red u »Juigosla-venskom Pomorcu«, jer s tim bi pod-uipnli našu jedinu tako važnu i koristijo. pomorsku smotru, a koristilo bi to i parobrodarškim društviina samim.
IMcok.
Kultura in umetnost
Joso Lakatoš »Industrija Slovenije".
Minuli mesec je izšla v Zagrebu knjiga Jose Lakatoša, »Industrija Slovenije« kot 1. zvezek Industrijske biblioteke »Jug. Lloyda«. Knjiga, je lepo opremljena in obsega t(brez imseratov) 166 strani. Aivtor g. Joso Lakatoš je priznan narodnogospodarski publicist in statistik. Posebno vrednost ima njegova »Hrvatska statistika«. Sedaj pripravi ja g. Lakatoš veliko statistično delo o Jugoslaviji na podlagi najno-vejših statističnih podatkov, zlasti ljudskega štetja. O pričujoči knjigi pravi v pregovoru, da je skušal »iiz-nijoti po mogočnosti sto vjerniju, pregledu iju i sistematski ju Sliku slove-načke industrije, kako bi se s njome upoznali i oni, koji nisu imali prilike d'a je vide na ljubljansko j izložbi (saj-•mu), kao što opet, da se pnkažu i ona poduzeča, koja. ,bud s kojih razloga na toj izložbi nisu »udjelovala«.
Knjiga jo razdeljena v 12 poglavij ' in sicer: 1. Lesna industrija. 2. Rudarska industrija. 3. Železna industrija.
4.	Industrija in predelava usnja. 5. Kemična industrija. 6. Prehranjevalna. industrija. 7. Industrija oblačil. 8. Papirna industrija. 9. Električna industrija. 10. Stavbinska in keramična industrija. Razna industrija. 12. Gospodarska zveza. Posamezne veje teh industrijskih panog so razvrščene v poglavjih samih; poglavje »Lesna industrija« je na pr. razdeljeno .sledeče: Lesna društva — pohištvo — stolči — glasovni — vozovi — p anketi — merila — kopita itd. Da knjiga lahko po-služi tudi tujcem, so napisi panog in vrst tudi v nemškem in francoskem jeziku in radi preglednosti ob robu knjige. —
Predvsem slede splošni podatki o dotični panogi industrije (pri lesni industriji na pr. kratek statističen pregled gozdarstva v Sloveniji), na to pa so navedene posamezne tovarne ali tvrdke in po vsaki: kaj izdeluje, koliko idelavcov zaposluje, koliko iznaša produkcija itd.
iZbiramjo teh podatkov je težko, ker nimamo nobene temeljito obdelane uradno ali zasebne statistike in je moral marljivi g. a vdor nabirati podrobne podatke ipo listih, publikacijah in raznih uradnih objavah. Povrh toga se stanje neprenehoma izpreminja:	ka-
kor .mi jo pripovedoval ,g. avtor, je moral že mod korekturo pristaviti več novih tvrdk ali važnih izprememb; dokaz, v kako naglem tempu raste industrializacija naše dežele.
Kljub temu, da knjiga ni tako popolna, kakor (bi morda kdo želel, je to pravi sistematični pregled slovensko industrije, prva podlaga za temeljitejši študij našega narodnogospodarskega življenja. Lakatošev spis je tudi prvi priročnik, ki dobro rabi za praktične namene.
Ni moj namen, da raziskujem, koliko je tu pomanjkljivosti in kakšna bi' knjiga morala biti:	konstatiram	ra-1
mo, da je ž njo storjen hvalevreden korak k sistematičnejšemu študiju slovensko industrije in da smo dobili praktičen ikompendium, kakor si ga je že dolgo želel naš .javni delavec, tako narod no-gospodarski kakor politični, naš novinar, učitelj, trgovec, obrtnik itd. Dobro je, da jo to trudapol.no delo o slovenski industriji sestavil, Hrvat in da je ‘izšlo v hrvatski založbi.
x Jugoslovenska umetniška razstava v Beogradu. Jugoslovenska u-metniška razstava, ki se vrši v Beogradu o priliki kraljeve poroke so se udeležili umetniki vseh pokrajin naše države. Častno je zastopan tudi naš mariborski umetniški klub »Grobar«, ki ima svojo lastno dvorano in katerega. zastopa kot delegat pri razstavi njegov predsednik, g. prof. Cotič, ki je obenem tudi član centralnega razstavnega odbora. Priprave za razstavo so bile dovršene že 1. t, m. Poleg zastopnikov poedinih klubov je prispelo v Beograd tudi obilo umetnikov iz Ljubljane, (Zagreba, Sarajeva, Splita, Dubrovnika, Srbije in od drugod. Razstava je bila otvorjena 6. t. >m., žal le, da je vsled prepičlega časa, kralj sam ni mogel otvoriti, pač pa ga je pri tem zastopal prosvetni minister. Na razstavi je najbolj zastopana mlada struja, posebno srbski mladi umetniki, ki so prišli iz Pariza, so prinesli s seboj celo kopo del. Kakor že omenjeno, .vzbuja naš »Grohor« mnogo zanimanja in se bo s to razstavo prvič razširilo njegovo ime preko ožjih mej. Sploh pa je v Beogradu zanimanje za slovensko umetnost, a osobito za obmejni Maribor jako veliko. Slovenski delegati so bili sprejeti nad vse svečano. Delegati se udeleže tudi slavnosti in sicer na posebnih tribunah. Med delegati se vrše sedaj tudi pogovori o sklicanju kongresa .jugoslovanskih u-metnikov, ki se bo vršil najbrže začetkom oktobra t. 1. v Zagrebu. Enega prihodnjih dni se bo vršil na čast delegatom slavnostni banket, katerega se udeleže razne visoke osebnosti.
x Boj alkoholu. Spisal docent dr. I. Robida. Knjižnica zdravstvenega odseka za Slovenijo »št. 3. — Zdravstveni odsek je izdal 15 strani velike osmerice obsegajoči spis dr. Robide, ki je že znan po svoji knjigi »Psihične motnje na alkoholni podlagi.« Dr. 'Robidov spis »Boj alkoholu« je namenjen širokim ljudskim vrstam in kot tak popolnoma ustreza svoji nalogi. Pove vse, kar ima zdravnik povedati .vsakemu poedineu in celemu narodu. Želeti je le, da bi taki spisi dosegli tudi kaj pozitivnih uspehov na polju protialkoholnega gibanja.
x Zakon o obči upravi. — Zakon o oblastni to srezki samoupravi. Zbirka zakonov DL snopič. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovina zadruga. Str. 78. 10. Ceha 5 Din., po pošti 35 para več. — Pravkar izišla knjižica z zgaraj omenjenima zakonoma, katerima je pride-ja.na še Uredba o razdelitvi države na oblasti, bo izredne važnosti za vsakogar, ki se zanima za politično življenje. Prinaša namreč zakon, po katerem se bodo v bližnji bodočnosti vršilo volitve v oblastne in srezke skupščine. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ul. 54.
x Novi Život. P rim ili smo 7. avesku revije »Novi Život« sa sledečim radr-žajem. I. Politika. Jedinstvo u organizaciji finamsislke kontrole. Od dr. Nin-ka Periča. Baltičke države od Mili. Stojanoviča. Spoljni pregled. 'Odnosi sa Arlbanijoin. H. Finansije i narodna privreda. Pitanje naših pristaništa. Od dr. Josipa Smodlake. Od Ženeve do Gjenove. Oti inž. Radislava Avranio-viča. HI. Književnost i nauka. Narodna galerija u Ljubljani. Od Pavla La-trariča. Beieške.
x Andrej Strug: Jutri. Iz poljščine prevel Vilko Mazi. Prevodne knjižnice VH. zv. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Cena Din. 8 po pošti 75 para več. Strug je eden najodličnej-
ših predstavnikov poljske modeme, ki' je ustvaril poljsko novoromantiko. — Komaj v teku par let je napisal bogato zbirko novel, med katerimi je sprejela kritika baš »Jutri.. « z naj večjo hvalo. »Jutri..« je en sam harmoničen •niz pretresljivih scen revolucijskega leta 1833., ki je hotelo z brutalnim nasiljem izbrisati iz zgodovine poslednjo sled poljsko kulture in poljskega imena vobče. Glavni junak te povesti preživlja težke ure ki so mu natanko štete: jutri zorano ga obesijo. Poginiti' mora za vero v svoje ideale, za svobodo zatirane domovine. Strug opisuje strahovito te agonijo z nedosežno rutino, z ognjevitim temperamentom, a vendar brez patosa. Povest prikazuje največjo realnost, a je obdana z naj-nežnejšo poezijo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ul. 54,
x Češki Mozart. Pariški gledališki list »Comedia« prinaša v eni svojih zadnjih številk članek praškega vse-učiliškega profesorja H. Jelineka o mladem komp)Dn)Lsl|u Emilu Nemeče-ku, katerega opero »Kraljičina blodnja« igra sedaj Narodni divadlo. Ne-meček je še dijak osmega razreda gimnazije v Pribramu, a omenjeno opero je komponiral, ko je bil star komaj; 16 let, toda njegova glasba je tako resna in zrela, da se ga more primerjati z največjimi glasbenimi ženiji Mozartom, Lisztom in Saint-Saensom, ki so tudi komponirali zrele stvari, ko so bili še otroci.
x Novodobno potujoče gledališče. Angleški gledališki ravnatelj Cochran namerava osnovati veliko novodobno potujoče gledališče. Londonskim Listom je izjavil, da ibo pričel s prvimi •predstavami že v pomladi prihodnjega leta. Za transport tega gledališča bo rabil poseben dolg vlak. Gledališče bo mogoče postaviti v 12 urah in imelo bo tudi svojo lastno centralno kurjavo in najmodernejši kom tort. Vprizarjalo bo tudi najtežje komade, kakor n. pr. Shakespeareovega »Henrika IV.«, kakor tudi najnovejše revije, katerih o-prema ne bo zaostajala za opremo prvih londonskih gledališč. Coehran bo šel s svojim gledališčem majpreji v večja mesta Anglije, na to pa po vsem svetu. Načrte za to gledališče je izdelal ram Cochran z nekim francoskim arhitektom. Gledališče bo imelo prostora za 8000 oseb, zgradil pa bo tudi manjše za 2000 oseb.
X Leonid Andrejev: Plat zvona. Novele. Prevedel Josip Vidmar, založila Tiskovna zadruga kot 6. zv. Pre-vodlne knjižnice. V Ljubljani 1922. Str. 132. Cena 12 Din. po pošti 1 Din. več. Knjiga, prinaša štiri novele Leonida Andrejeva. Andrejev, pesnik groze, izbira v teh novelah predmete, v katerih je našlo to njegovo poglavitno občutje poln izraz. Prva govori o gnozi požarov, druga izraža grozo, strašno poteptane čiste ljubezni, tretja grozo duha, ki se je razdvojil pod tlakom nravnega zakona, ki v morilcu protestira zoper zločin. Novela »V. megli« pa slika notranje propadanje spolno jtolnega mladeniča, ki ga v navalu obupa privede do umora in samomora. Noveli »Brezdno« in »V megli« sta v Rudiji izzvali mnogo debat. V literarno debato je posegla celo grofica Tolstoj, ki je Andrejeva po krivici obsodila za pornografa. Poseben odziv pa je našla v ruski pulbliki zlasti prva teh dveh, ki je povzročila, da se je še dolgo po njenem izidiu ugibalo to pisalo o usodi posameznih oseb, ki nastopajo v nji. V splošnem je knjiga za predvojno in predrevolucijsko duševno stanje ruskega naroda značilna. — Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54.
CENJENE DOPISNIKE opozarjamo, da dopisi, ki pridejo v uredništvo po 10. uri dopoldne, za številko dotič-nega dne ne morejo več priti v poštev.
Neraztrgljivi kavčuk-« 4 :: petniki za čevlje 4
M
Naš novi roman.
Bernhard Kellerman: Predor.
»Ste že brali »Predor«, sijajni Ke-Uermianov roman.!«, se je staro in mlado križem vprašalo, ko je »Predor« izšel, in se bodo, ni dvoma, pri nas vpraševali, čim izidejo v našem podlistku prvi odstavki te neodoljivo očarujoče »godbe iz naših dlni, ko slavi tehnika triumf za triumfom in. se zdi, dia zanjo ni nezmotljivih zaprek.
Že uvod je mojstrski, podan. jV ble-ščobni lepoti se ti razkazuje nikdar mirujoči, vedno za denarjem dreveči svelt ameriških velemogočnjakov: milijarderjev in multimilijonarjev, bi bogate od nečuveno drznih spekulacij; velepodjetnikov, ki jim noben načrt ni Itako smel, da se ga mo hi upali izvesti; vrvenje po bogatinskih okrajih orjaškega svetovnega mesta Newyork, razkošje po hotelih in zabaviščih itd. Bereš in bereš, pa se ti zdi, da sediš -v kinu in da se pred tvojimi očmi z zasop-ljivo brzino odigravajo živi prizori iz graditve, kakršne še ni videl svet, odkar stoji: gradi se z mrzličavo hitrico pat tisoč kilometrov dolg orjaški predor, ki naj pod neizmerno globokimi vodarni Atlantskega oceana veže Novi in Stari svet. Pod dno morja se predor usmeri sto kilometrov južno od 'Newyorka, poteče črez Bermudsko in Agonsko otočje, se dotakne severne Španije in se na dan vzpne na biskajski obali v Franciji. Skoz bodo divjali ipospešeno drveči brzovlaki in hitreje ter varneje nego brzoparniki prevažali osebe in pošto in brzovozno blago. Ni dvoma, da nastane popoln prevrat v prometu med Ameriko in Evropo. Prebivalstvo vsega sveta, bogatimi in taki, ki tso si iztežka prihranili nekaj denarja, vse je omamljeno po velikanski reklami in hiti iznašati denar v bla-igajnico graditeljskega sindikata, ker si obeta nečuvene dividende od svet preoblikujočega podjetja, ki po splošnem prepričanju mora uspeti. Graditeljski sindikat nabere z ;vseh krajev sveta milijardne avote in zvabi skupaj uepreštevne množice delavstva vseh (plemen in narodnosti. In te nebrojne čete vrtajo pod. morskim dnom in kopljejo, razstreljujejo in grade in strežejo vse zmagujočim strojem, izumljenim prav v te graditvene svr.be. Ni dvojlbe: prihodnjič se v Ameriko popeljemo v vlaku.
Kelleiimannov pripovedni slog je zgoščen, nasičen, hlastno brzeč in pestro slikajoč. Neverjetno plastični so njegovi prizori, prav vidiš jih pred •seboj. Kakor ina ibegotnem filmu se brž menjavajo lirično lope, idilske slike s 'truščavimi, hrupcitnimi, pretresljivimi, v živce hirajočimi prizori: eksplozija v predoru, pogin tisoče v delavstva,' pobume upornih delavskih mas. •Pripoveduje, tla se vse iskri in blesti in da pestra lepota omamlja. Kellerman ni samo nenadkriljiv pripovedovalec, ampak tudi pravi pesnik: ko bi si bil ne izmislil nič drugega nego ono ganljivo zgodbo o mladem Allanu, ki tje jainsiki konjar svoja deška leta preživel v teinotlnem premogovniku, in o njega ostarelem, od naporov poneumljenem konju, bi se mu moralo pri-iznati, da je talent.
Podčrtavamo, da jo prevod, ki ga je za naš list oskrbel iprvoreden prevajalec, po vsebini verna in bo besedilu ' vestna ncskrajšana obnova popolne izdaje romana, ki je vzbudil velikansko in vseobčno senzacijo, ko je izšel, in 1.1 ga danes pozna in z naslado čiita ves maobražani svet, V našem prevodu ni izpuščen noben prizor in ni zabrisana nobena niansa. Tudi v tem pogledu se naš podlistek prav ugodno odlikuje od drugih izdaj tega romana, če kdaj, se jasno izpričuje prav s tem prevodom, da je slovenski jezik eminentno sposoben, lehko umevno in lepo pripovedovati tudi težko izrazij ive reči.
»Predor« pričnemo priobčevati nekaj dni po zaključku »Pretrgane pesmi«, najbliže prihodnjo soboto, na kar posebno opozarjamo naše naročnike, kakor tudi' one, ki še niso, pa nameravajo postati, da ne zamude preči tat i pričetka.
Darujte za ,Sktad otroške bolnice1 v Mariboru.
Sokolstvo.
Češko Sokolstvo.	(
Kakor poročajo »N. Listy«, je dr.
K. Heller na eni zadnjih sej odbora ČOS (Ceiska obec sokolska) podal izčrpno poročilo o današnjem stanju Sokolstva na Češkem. Podatki so zanimivi tudii za nas, ker nam dokazujejo, kako ogromna organizacija je češko Sokolstvo, kako globoko je prodrla sokolska ideja med češko ljudstvo in ker tudi nas bodre k nadaljnemu delu. Prinašamo izvleček po »N. Listih«;
L. 1912. jo štela ČOS 38 žup, danes 53, U56 edinic, danes 3010 edinic in podružnic, 119.000 članov, sedaj 368.888, od teh 264.524 moških in 108.364 ženskih članov. Telovadcev je 50.856, telovadk 33.700. Povrh tega ima ČOS 44.797 moškega, 36.899 ženskega naraščaja. skupaj 167.899 naraščaja. ČOS tedaj združuje 618,150 sokolskih duš. Vaditeljev je 12.068, vaditeljic 8.114.
iV zadnjih 10 letih se je češko Sokolstvo ojačilo za 1600 novih sokolskih društev in za 223.000 članov. Seveda .jo prirast telovadcev daleko manjši, za.to si ČOS prizadeva, da bi ,s kar naj-pogostejšimi kurzi vzgojila več telovadcev in dvignila njihovo vrednost. Edinice so združene v župali, ki štejejo 10—148 edinic. Najmanj edinic šteje N Uranska, župa na Slovaškem (10), največ Pippichova vzhodno-češka žu-pa (148), po številu članov pa je najmočnejša Barakova žup (16,429 članov).
Cesto se Sokolstvu očita, da ga podpirajo premožnejši ljudje, kakor tudi občine, ki mu dajejo na razpolago .telovadnice. Če bi to bilo res, tedaj bi bilo število telovadnic znatno višje. — OOK poseduje i291 telovadnic in 372 igrišč, a to pomeni, da -si mora 80% Sokolstva iskati zavetja v tujih prostorih, pogosto v gostilnah.
‘češki sokolski .tisk je razmeroma zelo bogat. V ČOS izhaja 1 sokolski tednik, 44 mesečnikov, 1 list za naraščaj in 1 za djjaštvo, skupaj 47 listov. Število naročnikov iznaša 188.210. Polog tega izhajata 2 zasebna strokovna časopisa. Številne edinice izdajajo tiskana, litografirana ali hektografira-ma »Poročila«. Upravo te mogočne administracije vodi. 20 člansko predsedstvo in odbor ČOS, ki šteje 80 članov (žnpo pošiljajo v odbor 1 zastopnika od 5000 članov) in '265 župnih Tunkcijo-narjev, ki. so po poklicih: 83 uradnikov, 77 učiteljev, 35 profesorjev, 12 odvetnikov, H trgovcev, 8 delavcev, 8 obrtnikov itd. Od župnih starostov jih je 19 uradnikov, 9 odvetnikov, 8 učiteljev itd. Župni načelniki ,se dele po poklicih: 17 profesorjev, 13 uradnikov, 9 učiteljev, 6 delavcev, 6 trgovcev. Od župnih načelnic je 23 učiteljic, 12 u-radniio, 8 poročenih žen itd. V celoti je od glavnih župnih funkcijonarjev 83 uradnikov, 77 učiteljev, 35 profesorjev, 12 odvetnikov itd.
o Na zlet zagrebške sokolske župe
se odpelje Kolo jahačev v nedeljo, 11, t. m.,, z osebnim vlakom ob 5.20 z glavnega kolodvora v Mariboru. Prihod v Zagreb ob 10.23, povratek iz Zagreba ob '22.20 lin dohod v Maribor v ponde-ljek ob 4. zjutraj. Zveza iz Maribora v Zagreb in obratno je ugodna in cena vožnje polovična proti posebni izkaznici, ki se na prijavo udeležbe prejme pri br. Novaku v Narodnem domu. — Zagrebška sokolska župa, v kateri je včlanjenih več sokolskih .društev s slovenskega Posavja, posvedoči na svojem zletu vspehe svojega neumornega sokolskega dela, moč in vzrast jugo-sl o venskega Sokolstva v Zagrebu. Velika javna telovadba, pri .kateri sodeluje tudi naša odlična vojska,, bo v Maksimira s pričetkom ob 16. uri. Zv0» čer pa je narodna zabava v vseh prostorih Kola. Odbor Sokola vabi vso svoje članstvo, da se po možnosti udeleži izleta v čim večjem številu. Zbira-' išče v Narodnem domu ob pol 5. uri zjutraj.
o Sokol v Studencih poziva one čla-ne-podpornike, ki se udeleže vsesokol-skega zleta v 'Ljubljani, da se javijo v pondeljek dne 12. in sredo dne 14. vsakokrat po 7. uri zvečer pri tajniku v čitalnici Sokolskega, doma v Studencih i Ker še podatki nujno rabijo v svrhc prijave, se pričakuje, da se bratje čim-preje odzovejo temu pozivu! Zdravo!
o Prevalje. Koroško sokolsko okrožje priredi dne 18. junija okrožni zlet v Prevalje. Društva in gostje se bodo sprejeti ob %8. uri na kolodvora. Nato je vežba za nastop in ob 15 uri javna telovadba na dvorišču gostilne »Ahac«.
Po telovadbi se vrši veselica na istem prostoru. Vabimo vse prijatelje »Sokola«, da se v obilnem številu udeležijo te prireditve. Odbor.
o Tridesetletnica češkega Sokola v Parizu. 'Dne 28. maja je slavil češki »Sokol« v Parizu tridesetletnico svojega obstoja. Taiko so češki Sokoli že 'davno pred osvobojenjem gojili stike s francoskim javnim življenjem. Češki »Sokol« v Parizu uživa ugled: med francoskimi gimnosti in športniki.
Soort.
: Mariborski »Rapid« je bil 8. t. m.
v Čakovcu od tamošnjega SK poražen z 1:3!	>	rti
: »Slavija« je porazila AC Bersch-wot ( belgijski prvak) iz 5:3! Drugi dan zopet so Belgijci še bili premagani od »Šparte« z 4 : 2!
: Lahka atletika Jugoslavije in Ru-munije. Pri velikem mednarodnem tekmovanju v lahki atletiki ob priliki kraljeve poroke so jiugoslov. atleti znatno prednjačili .istim iz Rumunije. Nekateri rezultati: tek na 100 m prvi Popovič U sak. (Jugosl. Beograd), tek •na 3000 m prvi Stefanovič 9:44.8 '(Sparta Zagreb’), metanje krogle prvi Ambrosy 13.90 m(Viktorja Veliki Beč-kerek), Skok s palico prvi Boškovič (Beograd, Sokol), metanje diske prvi Witoeh 42.93 m (Rumunija), in troskok prvi Cerva 12.48 (Rumunija). Teku na 3000 m je prisostvoval sam kralj Aleksander.
: Beogradslca reprez.’ : reprez. Bukarešte 8 :0.i Nogometno tekmo reprezentanc glavnih mest Jugoslavije in Rumunije je odločil Beograd za se z 8:0!
: Rumunija : Jugoslavija 2:1. Na
dan kraljeve poroke odigrano reprezentativno mednarodno nogoin. tekmo je Jugoslovanska .reprezentanca zgubila. nepričakovano z 1: 2! S tem pripade od kralje podarjeni zlati bok^i moštvu Rumunije.
: Zopet poraz angleških profesionalcev! Škotsko poklicno nogometno društvo Aberdeen (Glasgow) je bilo 3. l.m. v Pragi od češke »Šparte« poraženo z 6:2 (3:0)! Za sijajno zmago se ima »Sparta« zahvaliti centerforu Janda, ki je sam dal 4 goale. »Aberdeen« ne d'ose že sicer precizno mašinerijo »Gel-tica« ali izkazuje silni elan v igri. Naravnost virtuozno se pa poslužuje one back sistema. Zanimivo je, da je levi krilec škotskih profesijonalcev zdravnik, ki je zamenjal zdravništvo z nogometom.
Trgovina, obrt in industrija
Obrtna razstava v Celju 1922.
•V kratki dolbi komaj treh let po našem osvobojenju stopa na dan v svojem svobodnem razvoju naše slovensko obrtništvo. Brez političnega kričanja in malkontentstva se je naše obrtništvo še najbolj poprijelo pravega napredka in to — smelo rečeno — popolnoma samostojno brez bogve kakih podpor. To nam kažejo naši velesejmi in obrtne razstave. Slovenci pod avstrijskim režimom sploh nobene obrtne razstaive niso mogli prirediti; Hrvati, ki so imeli dokaj več Svobode kakor mi, so priredili deželno razstavo pred kakimi 30 leti, pri nas pa to ni bilo mogoče, ker je znal vladajoči režim to umetno preprečiti le zaradi tega, da bi se no razvila ona slovenska obrt., ki je iv zadnjih 20 letih začela kazati že ne-, kako odporno silo napram nemški obrti. Dokaz našega napredka v svobodni i državi 'so .nam obrtne razstave in vc-. lesejmi, ki ise to le.to prirejajo. Poleg . velesejmov v Zagrebu in Ljubljani in i obrtne razstave v Mariboru, se vrši velika obrtna razstava v Celju od 12. do 22. avgusta 1922.
Za razstavo v Celju vlada v vseh r krogih veliko zanimanje. Kako tudi ne. To razstavo priredi najstarejše o-r ibutno društvo v Kloveniji; društvo, ki je kljubovalo celih 30 let vsem nava-j lom narodnega, političnega in gospodarskega boja, stopa prvikrat v vele-j pomembno prireditvijo na plan, ter
hoče javno pokazati' zmožnosti onega stanu, čegar koristi je med velikimi1 težkočami energično zastopalo > toliko desetletij. Če se naš jugoslovenski svet ozre na polpreteklo dobo, ko je bilo to narodno obrtništvo brez vsakega vpo-števanja, se bo čudil gledajoč razstavo, ki je plod naše svobode, uma in volje do dela. Ko pa si bode ogledal umotvore in proizvode tega k napredku korakajočega obrtništva, si bo jedva mogel misliti, da je bil mogoč tak napredek v kratki dobi osivcbojenja.
Razstavni odbor, ki neumorno dela, računa na popoln gmoten in moralni uspeh razstave. Zakaj tudi ne? Saj že samo him Celje ima po svoji davni preteklosti kakor tudi po dogodkih •polpretekle dobe privlačno silo. Ko pride obiskovalec na razstavo, se bo gotovo rad pomudil v Celju še za nekaj dni kot letoviščar, si v senci mestnega vrta in naši bistri Savinji ohladil svojo polt ter se utrdil za nadaljno delo. V dobi. razstave se bodo v Celju prirejalo tudi različne zabave, tekme, gledališke predstave, koncerti itd. Skr,hijeno bode za to, da dobi obiskovalec uriš, kakoršnega more dati le pravo napredeno mesto.
Treba je le, da razstavljale! ne le po številu razstavljenih predmetov, marveč tudi po kakovosti svojih izdelkov predstavijo slovensko obrt svetu v- njeni pravi luči. Obrtništvu in industriji, posebno pa rokodelstvu veljaj poziv: Prijavite se za razstavo svojih predmetov v kar nazvečjem številu. Še je čas za to, in prilita tako ugodna, kakor nikdar doslej. Ivan Rebek. —o—
ZAGREBAČKIZBOR.
Čehoslovački paviljon na Zagre-bačkonv Zboru. Ovaj paviljon dalo je isagraditi ininistarstvo trgovine Ceho-slovačke republike, koju če zastopati na ovogodiišnjem Velikom Sajmu kon-• zul čehoslovačke republike u Zagrebu g. ing. Oton Para. U ovoim paviljonu biti če zastopane-ove grane čehoslova-
■ tike industrije: kovinarska, elektroteh-> nička, tekstilna, .kožarska, kemička,
■ stakla. te industrija papira. Osobito do-
■ bro biti če zastopana industrija poljo-1 pr,i vredni h sprava, i orad,ja, izložiti 6b
najbolje i največe tvrdke poljoprivred-nih Strojeva: Suchy (vriTalice, sječice, sjeckariee) Fr. Melichar - Umrath a akc. spol. d. d. Frandyis n. L. i Praha. pame i ibenzinske vršalačko garniture, sijali c e, kosilice, žetelicp, trijeri, vjetranjače za žito, sječkarice, prekup-ei, načne vršalice, vinsko preše, kru-njače za kukuruz L. Rudolf ^ Bacher, Budnice zastopana po tvrdci Kordič d. d. Zagreb (plugovi), K. i. R. Ježek, Blansko, zastupane po R. Bohačeku Za’ greb (razni gospodarski Strojevi) i Karl Vacek tvornica plugova, Lysa na L.
Oficijelni katalog izložjtelja Velikog Sajma nalazi so u štampi, teče zakoji dan biti dovršen. Sadržaj je ovaj:	1.
Vodič kroz Zagreb, 2. Glavni zavodi, nadleštva, konzulati, 3. Vozni red, 4. Organizacija zagrebačkog Zbora, 5. Razdjelba izložbe, 6. Oznake zagrada i trijemova, 7. Rasipored skupina, 8. Na-laz brojeva, 9. Alfabetski popis izlaga-ča. 10. Popis izlagača po brojevima.— Katalog dobiti če se na odredjenim mjestima zbora.
Gdje se u pokrajini mogu nabaviti legitimacije za 50%tni željeznički popust za posjetioce zagrebaškog zbora? Tjegitimacije za 50% željeznički popust za sve puitničke vlakove državne i južno željeznice sa znaltom Zbora, koje 'ujedno vrijede kao permanentne ulaz-nice za vrijeme trajanja Zbora uz cie-.nu od K 200 mogu posjetioci Zbora nabaviti u pokrajini i to u Mariboru: kod Kkladišnog i odpremnog d. d. i u svim ostalim mjestima u ko j ima. sen al azo podružnice I. hrvotske štedionice.
—o—
Trgovska akademija za inozemce v Parizu. Trgovska zbornica v Parizu je osnovala pri trgovski visoki šoli v Parizu »Trgovsko akademijo za inozemce«. V akademijo se sprejemajo:
1. brez izpita, najmanj 17 letni ino-izemci, ki imajo spričevalo o dovršeni srednji šoli. (zrelostno spričevalo) ali temu odgovarjajoča, druga spričevala,
2. po prestanem izpitu, najmanj 17 letni inozemci, ki ne morejo predložiti pod 1. navedena spričevala. — Tečaj traja 1 šolsko leto in je razdeljen v
Maribor,' 11Jurtipr 1922.1
ST
O E«
Stran 7.
dve periodi: od '4. novembra do 1’. marca in od 1. marca do 15. aprila. Vpisovanje se vrši od 1. junija do 15. okt. Trgovska zbornica v Parizu je določila za akademijo letni kredit v znesku 15.000 frankov, ki bo služil za olajšanje šolskih stroškov onim dijakom, ki bodo dokazali, da nimajo na razpolago zadostnih gmotnih sredstev. Podrobni podatki o šolnini in o programu poduka so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dobava papirja za pakovanje eksploziv. Uprava smodinišnice v Kamniku razpisuje na dan 26. junija t. ]. ob 11. uri dopoldne drugo ofertalno licitacijo gledo dobave 28.200 kg papirja za pakovanje eksploziv. Predmetni o-glas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
™ Lapajne: Jugoslovanski po-»ojilnicar fn zatlrugar. Drugi poprav-Ijni m pomnoženi natis »Slovenskega Posojilničarja«. Na vod o poslovanju jugoslovanskih zadrug. 144 strani v V1JI. Založil pisatelj. Tiskala br. Kumpret v Krškem. Cena 20 Din. (80 vezanemu iztisu), oz. 18 Din. (72 k- “ brošurani knjigi). Knjiga se priporoča upravnikom in snovateljem raznovrstnih pridobitnih in gospodarskih zadrug. Naročila sprejema Ivhn Lapajhe, šolski ravnate! i v p. in predsednik »Okrajno posojilnice« v Krškem.
Trgovski gremij poroča, da je prejel od trgovske zbornice nekaj formularjev prošenj za pogojno dovoljenje za nakup *deviz v svrho nakupovanja Potrebnih sirovin in obratnih potrebščin v inozemstvu za dobo treh mesecev, kakor tudi formularje »Obaveze« v izjavo, da se bode uvozilo edinole ono blago, za katero je bila devica kupljena.
Informativni biro na carinarnicah.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani so je radi stalnih pritožb, da stranke ne dobijo na carinarnicah v Ljubljani in v Mariboru niltakih, oziroma nezadostno informacije in pojasnila o raznih nejasnih carinskih na-redbah, obrnila na generalno direkcijo carine v Beogradu s prošnjo, naj bi so t3-* ^carinarnicah I. reda v . Juvani in v Mariboru odredil po en izvezban carinski uradnik, da bi brezplačno dajal uradno strankam carinske informacije, kakor je bilo to v srbskem carinskem zakonu predvideno za carinarnico v Beogradu. Zbornica je sedaj prejela od generalne direkcije carin: v Beogradu obvestilo, da so se ukrenili vsi potrebni koraki, da se tudi pri carinarnici' v Ljubljani v najkrajšem času ustanovi carinski biro, ki bo po členu 51. carinskega zakona dajal na pismena vprašanja pojasnila o kakovosti blaga.
Davek na poslovni promet. V uradnem listu izide te dni razglas finančne delegacije št. A I 6-3 ex 1922., ki zadeva izvršitev zakona o davku na poslovni promet. Ker jo razglas važen, opozarjamo nanj prizadete kroge/da se točno ravnajo po izdanih navodilih in s tem varujejo svoje rpravioe, predvsem pravice pritožbe.
Dobava drv. Komanda Potiske divizijske oblasti v Subotici želi nabaviti 31.200 m3 drv za razne svoje garnizije. Interesent je se pozivajo, da stavijo svoje ponudbe intendanturi Potiske divizijske oblasti v Subotici. Natffhčnejšo podatke dobe interesent je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Dobava amonijevega solitra In tri-nitronaftalina, Smodnišnica v Kamniku razpisuje na dan 14. junija 1922. ob 11. dopoludne drugo ofertalno licitacijo glede dobave 220.000 kg amonijevega solitra in 50.000 kg trinitronafta-lina. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava raznega materijala. Odele-njo za mornarico v Zemunu ždi nabaviti potom direktne pogodbe razni materijal, kakor: železni minij v prahu, čopiče, ključavnice (žabnice), vrvi, žarnice itd. Ponudbe je poslati imenovanemu odelenju najkasneje do 20. junija t. L Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarpi^rjgga&ke in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom, na vpogledi.
g Cene žitu v Zagrebu vkljub naraščanju dinarja tudi naraščajo. Koruza jo stala 7. junija 13—13.20 K.
g Novo tvornico testenin jo osnovala v Splitu zagrebška trgovska družba »Vestra«. Tvomica bo proizvajala dnevno 3000 kg testenin.
Rednf letni občni zbor Občesloven-sKega obrtnega društva v Celju se vrši v nedeljo dne 11. junija 1922 dop. ob 9. uri v restavraciji Narodnega doma v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo gospodarskega sveta, 2. Izvolitev računskih revizorjev. 3. Sklepanje o proslavi društvene 30-letnice. 4. Poročilo delegata o glavni skupščini Saveza hrv. obrtnika v Bakru. 5. Predavanje o volitvah v oblastno skupščino in sklepanje o eventuelnih kandidaturah. 6. Slučajnosti. Občni zbor je po §	18.
društvenih pravil ob določeni uri sklepčen ne glede .na število navzočih članov.
Dobava deslč, plohov in tramov. —
Pokrajinska 'monopolska direkcija v Ljubljani razpisuje na dan 3. julija t. 1. ob 11. dopoldne v pisarni Tobačne tovarne v Ljubljani ponovno ofertalno licitacijo glede dobave desk, plohov in tramov. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava mesa. Pismene neposredno pogodbe glede dobave mesa za čas od L julija do konca septembra 1922., ki bi se imele skleniti 8. junija t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, pri komandah vojnega okruga v Celju in Mariboru ter pri komandah masta v Ptuju in Slovenski Bistrici, so bodo sklepale ištotam 13. junija t. 1.
Carine prosti uvoz stekla za izdelavo ogledal. Generalna direkcija carin obvešča trgovsko in obrtniško zbornico, da je carinski svet v svoji seji z dne 8. maja 1922. odobril carine prosti uvoz stekla za izdelavo ogledal v debelini 4 do 8 mm, ker je tako steklo smatrati v zmislu navedbe 61602 z dne 23. sept. 1920. za polufabrikat.
Dobava raznega materijala za Tobačno tovarne v, Ljubljani. Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani razpisuje na dan 19. junija 1922 ob 11. dopoldne ponudbeno dražijo za dobavo sledečega materijala za Tobačno tovarno v Ljubljani: Škrob, ali kantna slama, slama za ustnike, špaga, špirit rektif., lepenka valovita, žičniko, etikete za smotke, škrobni sirup, štpraks, mast tovotna, milo pralno, olje cilin-drsko in strojno, petrolej, sveče, vžiga--lice, kontrolni listki, cement, šamotna opela, bencin, lepenka, oglje in metle ter omelo (Bartvische). Predmetni o-glas jo v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja jelovih desk. Državni komisar na sekvestrovanem imanju Snežnik (Schonburg-Waldenburg) naznanja, da proda dne 14...junija t. 1. ob 9. tiri dopoldne v svoji, pisarni na Snežniku potom ofertnlne licitacijo SOo m3 jelovih desk. Predmetna objava jo v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava materijala za izdelovanje obleke, železnih postelj ter kožuhov. Uprava vojne odeče I. v Beogradu (Donji Grad) razpisuje na dneve: 16., 19., 21., 24., 26. in 27. junija toga leta ofertalno licitacijo glede dobave blaga za vojaške in mornariško 'obleke, platna za podlago, drila za torbice, gumbov, vrvic (našLvov); čenčnikov itd. za čepice, sukanca, železnih postelj in kožuhov. Predmetni oglas z natančnejšima podatki je v pisarni trgovske in o-brtniŠke zbornice v Ljubljani interesentom na, vpogled.
Popust na njomačto austrljsklm prugama Južne željeznice. Ravnatelj-estvo Južne željeznice u Boču dozvoli-lu je za skupne izlete posjotnioima za-grebačkog velesajma kod osobnih, br-zih i D vlakova 50% popusta.
Legitimacije za 50% željeznlčki popust za posjetnike Zbora, Legitimacije izdane po upravi Zagrebačkog Zbora, koje služe na žel jezni ci za dozvolu 50,% popusta na vožnji za vrijeme od. 25. svilbnja do uključivo 25. lipnja, vrije-do i za produženo vrijeme trajanja za-gfobačkag zhbra.	- ” > '
m
m
SA
■
m js*
• nili in discipliniranih' igralcev in ako' ' pošlje on zbrano moštvo, mora zmagati
Partija št. 59.
Mojsterski turnir Westofl-Sup?rmnare aprila 1922.
Igra damskega kmeta.
gg gU i najmanje pa ima enake šanse za zmago ” ■	kot Maribor. Zagrebški klub, ki je po
Beli: B. Kostič.	Črni: G. Mctroczy.
1. d 2—d 4	Sg 8—f 6
2. Sgr 1—f 3	e 7—e 6 .
3. c2—c4	c7—c5
4. d 4—d 5	b 7—b5
5. c4Xb5?	Lc8-b7
6. d5Xe6	f 7Xe6
7, e 2—e 3	d7-d5
8. Sb 1—c 3	Lf 8—d 6
9. Lfl-e2	0-0
10. 0-0	Dd 8—e7
11. Ddl—c2	Sb 8—d7
12. Le2—d3?	c5—c4
13. Ld 3—e 2	Sd 7—c 5
14. Sf 3—d4	Sf 6—e 4
15. Sc3Xe 4	Sc5Xe 4
16. f 2—f 4	e 6—e 5
17. Sd 4—c 6	Lb 7Xc6
18. b5Xc6	e5Xf 4
19. Le 2—f 3	Ld 6—c5!
20. b 2—b 4	Lc5Xb4
21. Tal-bl	Lb 4—c 5
" 22. Tb 1—b 7	f 4Xe3
23. De 2—e 2	De 7—e 6
24. Lel—b2	c 4—c3
25. Lf 3Xe4	c3Xb2
26. Le 4—f 3	De 6Xc6
27. Tb7xb 2	Lc5—b6
28. g 2—g 3	Tf 8—f 5
29. Kg 1—g2	Ta 8 —f8
30. Tb 2—c 2	Dc 6—e 6
31. De2—d3	De 6—f 7
32. Dd3-e2	h7—h5
33. h 2—h 4	d 5—d 4
34. De 2—c 4	d4—d3
Beli se uda. Za	to partijo je dobil
Maroczy lepotno nagrado.	
Jugoslovanski šali. turnir v Rogaški Slatini Dne 5. junija so se delegati celjskega in mariborskega šali. kluba (za Celje: dr. Schwab, za Maribor: podpredsednik banskega stola v p. pl. Rai-zrier, sodnik Kramer, dr. Stefančič, dr. pL Kruglewski in phil. Stupan) posvetovali s kopališko upravo radi prireditve jugoslov. šah. turnirja, ki bi se vršil kopcem julija ali v prvi polovici avg. t. L Uspeh posvetovanja je bil nad vso zadovoljil Turnirski program se objavi čimprej.
Maroczy * aiite portas! Beograjsko »Vreme« poroča, da pride madžarski Champion Geza Maroczy dne 20. t. m. v Beograd, kjer bo igral nekaj partij z B. Kostičem’, nato bo Maroczy gostoval v Novem Sadu, Ljubljani in Mariboru; v zadnjih dveh krajih bo igral nekaj par ti j z dr. Vidmarjem’.
Iz šahovskega sveta. Dne 23. aprila so je vršil brzojavni match Buenos Aires - Newyork; 2 partiji sta bili re-mis, ostale 4 bo razsodil Capablanca, ki je med tem odpotoval v Evropo. — Dne 18. maja je Capablanca igral v Parizu 40 simultanskih partij tor je 39 dobil in cn'o zgubil; to predstavo je priredil »Pe-tit Parision«, ki je Capablanco honoriral z 5000 fc. — V Hastingsu (Anglija) se letos kmalu po londonskem' turnirju vrši championturnir Capablanca—dr. La-sker—Rubinstein—Aljehin.
Strokovno šah. glasilo. »Jugoslov. šah. savez« je sprejel predlog mariborskega šahovskega kluba glede izdaje strokovnega lista. List bo izhajal v Mariboru v tisku »Mariborske tiskarne«. Prva številka izide prihodnji mesec.
Revanžnt match Maribor Zagreb Zagrebški šahovski klub je mariborskemu poslal vabilo na revanžno tekmo, ki se vrši v letošnji jeseni ■ v Zagrebu ter bo trajala 2 dni; vsaki klub postavi 8 igralcev.
Match Ljubljaria-Maribor. I. Prolog v »Novi dobi« od 4. junija: Tekma se vrši 4. in 5. junija v Celju v mali dvorani hotela »Union«. Maribor pošlje v borbo g. Kramerja, enega najodličnejših jugoslov. šahovskih amaterjev. Tudi sicer šteje mariborski klub izvežbano igralce, kar je najbolje dokazal s svojimi zmagami nad Celjem’ in Zagrebom’. Na drugi strani je ljubljanski klub izgubil svojega najboljšega igralca g. Poljanca, sedaj šahovskega prvaka v Beogradu. Zato Jz£}ficla pa Prvi jppglod, da bo omagal Maribor. Vendar pa šteje Ijubljatt-i .skl klub. čelo vrgt.o. teoretsko naobr&ža-
našem mišljenju najjačji šahovski klub v Jugoslaviji, je pri zadnji tekmi očividiio podcenjeval slovenske klube in' je zato doživel tudi občuten poraz, Razume se, -da bo pozval zmagovalce na revanžni match, da si zopet pridobi svoj stari sloves. Celjski šahovski klub si je prizadeval, da se ta tekma vrši v Celju in je prevzel tudi vso potrebne priprave. V pondeljek zvečer ob 8. uri se vrši družabni večer v čast došlim gostom, ki ga priredi celjski šahovski klub.
II. Poročilo v »Novi Dobi« od 8. junija: Šahovski match za prvenstvo v Jugoslaviji bi se imel vršiti 4. in 5. junija v Celju. Prvenstvo, ki sj ga je priboril mariborski šahovski klub s svojo zmago nad Zagrebom, mu je ostalo tudi to pot. Z žalostjo pa se mora konstatira-ti, da se to ni zgodilo vsled izida tekme, temveč vsled obsodbe vredne nediscipliniranosti in skrajne lahkomišljenosti ljubljanskega šahovskega kluba. Med tem, ko so dospeli igralci iz Maribora (šest) polnoštevilno in pravočasno, se od ljubljanskih igralcev dva sploh nista javila, trije pa so dosppli z znatno zamudo. Nerazumljivo je tudi, da ljubljanski šahovski klub sploh ni smatral za potrebno, obvestiti svoje nasprotnike o nastalih zaprekah. Tako voditelju turnirja ni ostalo drugega kakor proglasiti Mariborčane za zmagovalce inp vložiti protest pri jugosl. šahovskemu savezu ’ proti nekvalificiranemu ravnanju ljubljanskega šahovskega kluba. Ta izid dolgo pričakovanega matclia je tem bolj obžalovati, ker šteje ljubljanski klub V, svoji sredi odlične igralce, manjka jim pa, kakor se vidi, resnost in športna disciplina, ki sta predpogoj vsakega resničnega uspeha. Želeti je samb, da se razmere v ljubljanskem šahovskemu klubu temeljito razčistijo, sicer isti ne mora pričakovati, da ostali klubi Sploh še tekmujejo z njim. Celjski klub je za šahovsko tekmo Maribor-Ljubljana izvršil vse predpriprave z največjo vnemo iif vestnostjo do najmanjših podrobnostij. Seveda ni mogel pri tem računati, da bi se match sploh mogel izjaloviti. Proti vsemu pričakovanju pa se tekma vsled krivde ljubljanskega šahovskega kluba ni vršila. Prisotnost delegatov mariborskega kluba pa Se je porabila v to, da se je sklenila ožja zveza med obema kluboma v svrho skupnih prireditev.‘Prva taka prireditev, ki naj velja tudi kot nadomestilo za odpadlo tekmo, bo turnir v Rogaški Slatini, h' kateremu bo povabljenih 4 do 5 najmočnejših jugo« sloV. amaterjev. — V Sredo 7. t. m. SO vrši občni zbor v klubovem lokalu. Poleg običajnega dnevrtega reda se vrši' tudi slavnostna izročitev diplome častnemu članu g. dr. A. Schwabu.	J
Pretrgana
pesem.
Poljski spisala Eliza Orzeszkowa.
Frevel Vinko Albič.	(27)
Vstal je in šel na vrt. V široKefti* senčnatem drevoredu, ki je bil vštric zanemarjenega vrta, se je zopet ustavil. Opazoval jo malo hišico v fižolovem -zelenju in posebno mali prostor pred vhodom, ki sedaj ni bil prazen, Na ozki klopici je sedela v črni obleki starejša žena in z belo čepico na glavi Pletla je nogavico; njene igle' so se lesketale v solncu kakor jeklene iskre.
»To je bržkone gospa Matkievvicz« eva!« je pomislil knez Oskar. ,
Preudarjal jo za hip, potem pa je odprl vratca v plotu in stopil v sosednji vrt.
Ko je gospa opazila proti njej gredočega tujca, je vstala s klopice, In ko jo je pozdravil z vljudnim poklonom, ga je ogovorila z dobrovoljnim usmo vom okrog širokih ust.
»S čim naj vam bom na usluge, svetlost? Izvolite stopiti bliže in 6esti pred mojo hišico. Velika čast bo zame. Prosim, le .bli^e, svetlost!«
Pri tein bodrečem pozivu se ni priklonila enkrat, temveč najmanj desetkrat, kar ni bilo tako lahko, ker se je na itak ozkem prostora šopirila debela' mačka, ki jo kJiub knezovemu prihodu obležala na blazini. Kljub tesnemu prostoru je .delala gosp- Mutltiewicz-eva obširne, globoke poklone. Med tem lfiQ aa ;god kratkim krilom pojavljale
■»1
/	i'	•	‘‘	•*,’’«
Mm [PVliPU Dragotin RogEč, Koroška cesta 19, Manbor
,ieKa lzae«ia	komisijska	zaloga	po	Betki	Lešnik	Gosposka	ulica	14.	,
PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA S GUMBE IN KOVINSKE PREDMETE 5
® D. Z O. Z. SLOVENSKA BiSTttKA
Pr*i*ro«t trmnbl ti roSeTfna la metaet^rora. (mamka „6*laIWh“), «stnlM *# m odit«, rralčice, pip« la lUmke, gumbi la b!ier*ri*e (TorlmutUrt	-
m perilo. Dri«jl M palice U dežnike la um!	a
»ega rega. Toleftm itev. S. Basfnl konte« Obrtna	■
baška, IJaMJaM, WtSM ček. rataa itev, fttt,	J
liagiasiigmpg
Lssono pohištvo Železno pohištvo Tapeta. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge I Zavese «7 Blago zapo® voj Posteljno perje
i&vsmrtdoa abfcs ene t zalogi pohižtva
Karol Frels
• maribor
OoatpodM utica it, 90; itrohanoea Mia.
IT Svobod*« ogbMtt Seniki bnuptačnod
Mala oznanila
Sposobmog majstora i ra-
dnike za sušenje šljiva a la Goricien (ljuštenje bez košpe sumporisanc) trebam. Ponudbe sa detaljnim uslovima i refe-rencijama poslati Nikola A. Jovanovič, Valjevo, Srbija.
889 3—3
Praktikantinja, vešča stenografije in strojepisja, išče službe. Naslov se izve v upravi ,Tabora".	922	3—1
Izobražena vdova išče mesto oskrbnice pri starejšemu gospoda. Ponudbe pod .Poštenost" na upravo,	919
Proda se: 2 postelje iz trdega lesa z ponočnim omaricam. Vpraša se: Smetanova ulica št. 46, II, ndst., vrata 10. 930
Pf»S»T»«T'”Ar trdi postelji 5 70 D, 4 postelje iz mehkega lesa a 50 D, nočna omarica 35 D, omara za perilo 80 D, velika miza, 2 karnise fi 20 D, žimnica. Vpraša se: Rotovški trg 8-1, levo,	931
Lepa soba v bližini kolodvora za dva gospoda se odda s hrano. Naslov se izve v upravi ^Tabora".	024
Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št, 22 se priporoča.	3
Brivnica
Restavracija
Narodni dom, Maribor
priporoča pristna domača in dalmatinska vina od K 36'— dalje. — Vedno sveže bok in marčno pivo. — Vsak dan sveži vampi (tripe). — Vsak petek sveže ribe iz morja, kakor
tudi iz sladkih vod.	927
Sprejemajo se mesečni abonenti po zmernih cenah na meščansko hrano.
ima
Poskusit® in se da se edii
Islita zaloga
ijf en o nogo v belili nogavicah! in co->ata!i.
»Počastite mojo ubogo Eočo in sedite, svetlost. S čim naj vam poslužim?«
Na kratko so je priklonila skoro ari vsaki besdi in vsakokrat pokazala belo nogavice, slednjič jo sedla na svoj prostor, z iglami in klobčičem v .naročju.	,
Knez ni sedel, a stopil jo na mali prostor, snel klobuk in vprašal vljudno:
»Ali obiitelj Wygryczewa ne stanuje več tukaj?«
»Ne, no stanuje več tukaj,,« jo pritrdila stara gospa in odkimala; »davi na vse zgodaj so so preselili v drugo stanovanje, sedaj sem jaz soseda vašo prevzvišenosti. Haha!«
Knez* je vprašal z mebkim glasom in gosposko ljubeznjivostjo:
»Ali imam čast, govoriti, z gospo Mutk;owicze vo ? «
»Da, vaša svetlost,. moje ime jo Mutkiewicz, vam na službo.«
»Ali smem. zvedeti, kam je šla rodbina Wygrycze\va?«
Pri tem vprašanju' jo z velikega, rdečega obraza staro gospo izginil dobrodušni, ljubeznivi smehljaj, na njega mesto pa je stopil izraz globoke resnobe, združene z žalost jo. in sočutjem.
Dvignila je k njemu modre oči, počasi odkimavala z glavo in odgovorila: »Tega ne sme nihče vedeti. No nihče no sme tega vedeti.« Dvignila je rumeni, gubasti prst do ust in ponovila še. enkrat:'	■
»No smem povedati.«
Pri tem povdarku ji je klobčič padel iz naročja in se zavrtel čcž. poškodovana . .vežina tla. Poskušala ga je pritegniti k sebi z nitjo, a še ji ni posrečilo.
Knez se je pripognil, pobral klobčič in ga dal stari, častitljivi gospe.
Osupla je naglo vstala s sedeža in sc zopet globoko priklanjala:
»Hvala vam, svetlost, da ste se potrudili, prav hvaležna sem vam.«
Ob vratih stoječ, z globoko nabranim čelom in rdečimi lisami na bledih licih je .vprašal knez:
«Mislitc li; da bi delalo težave, zvedeti za novo stanovanje rodbine Wy-gryczcvc, ako bi jo hotel poiskati?«
Ona je sklenila kratke, debele prste in vzkliknila:
»Vaši svetlosti je vse lahko. Moj Bog! Ako ima človek taka sredstva in take zveze, potem je ni zapreke, ki bi je ne premagal. Svetlost bi gotovo hitro zvedeli za njih stanovanje. Toda ...« Poredno se je posmejala.
' "V -iiOVr
»A svetlost ne boste iskali.. .*
On- se je očividno zanimal za vse pojave na svetu, kajti tudi to staro ženico je opazoval nekako radovedno. Razen tega ga je s togimi čipkami bogato obšita avba, ki jo je imela na glavi, spominjala marsikakega prijetnega trenotka. Dvakrat jo je videl v Klarinih rokah.
Ne da bi se premaknil z mesta ali se prestopil, je prekrižal roke in vprašal zopet:
»Zakaj pravite s tako gotovostjo, da ne bom iskal rodbine Wygryczeve?«
Stara gospa je pogledala zvedavo, pomežikala z očmi, ki niso imele več trepalnic, ter odgovorila:
»Svetlost. ste dober, gospod, to sem takoj videla. Da, da! Iz marsikake peči sem jedla kruh, spoznala marsikakega kneza ali grofa ko sem v mladih letih kot hišna služila na velikih dvorih. Vse u« ganem, malenkost mi zadostuje, da spoznam človeka. Med knezi in. med navadnimi ljudmi so- različni značaji. Svetlost ste dober človek. Malenkost mi je to od •krila.,	■	•	,	•	*
(Dalje prihodnjič.)
Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovora! urednik: Rudolf Ozim.
Zamenjam lepo hišo, ki
krasno in ugodno lego na spod. Koroškem (avstr, rep.), za hišo v Jugoslaviji. Hiša je v prav dobrem stanju, ima večji vrt in zadostuje za več/o družino. Naslov pove uprava »Tabora«.	934
Družinska hiša, skoraj nova, z velikim vrtom in gospodarskimi poslopji, se ceno proda. Kupec sc lahko takoj vseli.
Kmetija pri Poljčanah, 120.000 kron.
Trgovina ob glavni cesti s sla-novanjem in pohištvom se po ceni proda.	923
Gostilna, mesarija jn špecerija ob glavni cesti.
Prometna pisarna „RAPID“, Maribor, Gosposka ulica 28.
Prazne zaboje, v zelo dobrem stanju po izredno nizki ceni, prodaja Tobačna glavna zaloga v Mariboru. 625 10 6
Jetika I Strokovni zdravnik za’ pljučne bolezni dr. Pečnik ordinira s izjemo torka in petka v St. Jurju ob j. ž. Kupujte tudi njegove tri kpjige. Navodila, kako do .zdravja priti, o-zdraviti.	483
<Se se hočeš poročiti fi in pohištvo si kupiti n lekZelenkinajpoprej f. vŠolskoulicopoglej ! “ Tamkaj .spalnice ne- D štete,	g
[ o d na jb olj še kvalitete jj [ tam so klubske gar-, n niture „	e
znano,preko Drave,.« Mure,.'
so jedilne | ' Bbbe,'% i tam preproge in po-p dohod /;>	£
.in ; še vse, kar kdo ji Ž0li;;: t;	1804 l!
j pri Zelenki! se dobi §
Pristopajte k Jugoslo venski Matici,
tapetar In sodno zaprl-' seženi strokovnjak
IVSar5bor,Solska8.5
liii^
Carinska posredovalnica in špedicija
M
preptričaii v trgovini 929
Fran Siariil
Vetrinjska uISca iteV. 15
kupi špecerijsko in manitfaf^urno blago, po zelo rrizklfi cenah
Podpirajte slovenske tvrdke!
»GROM Maribor,
Aleksandrova cesta štev. 53
prevzema ©carinjenja ^ vse dsriige carinske zadeve.
r,	-■	•■■■■:■=	tudi	©Skrfel	—	-■" I. —  ........
O DOBRENJA ZA DEVIZE"
pri Narodni Banki v Ljubljani — potem svole centrale.
■
■
n
S
■
fi
S
S
Zahtevajte
povsod ,TABOR1!
Maribor, rt. /umja- I922,>	pTf^JPVff	TC*
VABILO na
SDBSKRIFCIJO NOVIH DELNIC
-DRAVE*
SCran 7
! nmigisiiiBiiiii ® [miiifniiiimii®
HHZIHNILOI
BCer s® nalili kavarniški
tekali žes na nevo preleni
ter le opremBientudi
praliu prosti vrt z vsem
tovati sopet v polnem
obsest.	932
Priporočava sa za obilen obisk
ALOJZIJ in ALOJZIJA KAFER kavarna „B O T O V
Podpirajte Jugoslovansko Matico!
lesne industrijske delniške družbe, Maribor.
Redni občni zbor naše družbe je sklenil dne 27. maja t. 1. povišati delniško glavnico
od K 10,000.000 na K 15,000.000
z izdajo
10.000	novih delnic po K 500*— nom.
pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji imajo	pravico prevzeti na podlagi štirih	starih	delnic	eno	novo	po
K 580—, prištevši 5 odst.	obresti od nominale K 500'—	od	1. jan.	1922 do	dneva	vplačila.
2. rlovi delničarji dobe delnice po	kurzu K 780-—, prištevši	5 odst.	obresti	od	nominale
K 500'— od 1. januarja 1922 do	dneva vplačila.
3. Delnice tretje emisije participirajo	na čistem dobičku za leto	1922.
4. Delnice se bodo izdajale po 25 komadov skupno in se bodo	izročile	podpisovateljem	proti
vrnitvi začasnega potrdila v približno dveh mesecih po končani subskripciji.
5. Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet do 5. julija 1922. Po preteku tega roka se bo povrnila vplačana^protivrednost za nedodeljene delnice.
6. Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. do 30. junija 1922 in sicer pri
a) Ljubljanski kreditni banki, podr. v Mariboru,
b) Centralni banki d. d.	Zagreb, podr. v Mariboru,
c) Trgovski banki d. d.	Ljubljana, podr. v Mariboru,
č) „Dravi“, lesni industrijski delniški družbi v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 5!. Naša družba se je v dveh letih svojega obstoja izredno razvila, tako, da sicer visoka del-njška glavgica nikakor ne more več zadoščati. Ker je povpraševanje po izdelkih naše tovarne za upognjeno pohištvo v Zbelovem vedno večje, tako, da komaj zadoščamo naročilom, moramo tovarno primerno razširiti. Delni znesek povišane glavnice se bo vporabil za nadaljno moderno ureditev našega podjetja v Mariboru, kjer smo vpeljali strojno in stavbeno mizarstvo. Prepričani smo, da bomo tudi 1. 1922 zaključili z lepim čistim dobičkom, ki bo čisti dobiček leta 1921 v znesku K 1,738.270'83 še izdatno presegal.,
Sloves, ki ga uživajo naši izdelki in sploh naša družba, si hočemo tudi v bodoče ohraniti.
V Mariboru, dne 1. junija 1922.
Upravni svet „Drave“, lesne industrijske delniške družbe, 903	Maribor.
EČ8598B
3-3 Med. univ. Dr. 878
L. NOVAK
Razlagova ulica 25
ordinira od Val2. do 1. in od 2. do 3.
potrebnim, nam ie mo-odslej daiie obra-
DRAŽBA LOVOV.
Lovska pravica krajevnih občin Štatenberg in Spodnja Ložnica se da potom javne dražbe do 30. junija 1928. v zakup. Dražba se vrši na uradni dan v Slovenski Bistrici v četrtek dne 6. julila t. 1. od 10. ure naprej in sicer prva občina Štatenberg in druga ..	Spodnja	Ložnica.   —	92?
UlILJiniKl - KlEllim lllll I UM
POZIV
k subskripciji novih delnic X!B. emisije.
S sklepom občnega zbora delničarjev o*d dne 24. aprila 1922 k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je sklenil provesti zvišanje delniška glavnice
od K 50,000.000*— na K 80,000.000'-
z izdajo	/
75.000	novih delnic po K 4000.— nom.
pod sledečimi pogoji:
1.) Dosedanjim delničarjem pripada-pravica subskribirati na podlagi 5 starih 2 novi delnici po tečaju K 650.— tel quel. Odlomki delnic se ne vpoštevajo,
2.) Novi delničarji morejo subskribirati delnice, po tečaju K 850.— tel quel. Reparticija teh delnic je pridržana upravnemu svetu. Za nedodeljene delnice se vplačila vrnejo do 31. julija t. 1.	f
3. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj pri subskripciji.	;	926
4. Subskripcija se vrši od 15. do 30. junija 1922.
5. Kot subskripcijska mesta so določena:
a) Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Brežicah, Celju, Gorici, Kranju, Mariboru, Metkovicu, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu.	v
b) Hrv. Slav. zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu.
c) Beogradska ujedinjena banka v Beogradu, Hotel Moskva, č) ŽIvnostepska banka, filialka na* Dunaju.
d) Živnostenska banka V Pragi.
6. Nove delnice so deležne, dobička za drugo polovico leta 1922, opremljene s polkuponom št. 22 in se izroče subskribentom proti vrnitvi začasnih potrdil do konca 1. 1922.
7. Ažijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdajnih stroškov in pristojbin pokojninskemu in stavbenemu rezervnemu fondu banke.
8. Uspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu.
V LJUBLJANI, 7. junija 1922.	•	•	UpFaVDH SW@f»
Kavarna v mestnem parku.	£«”2	SF
ZOPET DOSLOl
Seno slamo in drva
prodaja
Andrej Oset
Aleksandrova cesta št. 57
855 j Telefon 88.	10—9
©@)Bl©S)g5®l©l®ie
Velika izbira: Dežnih plaščev, perila, klobukov, samoveznic, moških pasov, palic, čevljev itd. po rsajnižji ceni -prl 818
Jakob Lab, Maribor
Glavni trgi štev. 2.
VABILO na
lomu
Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru.
Redni občni zbor dne 11. aprila 1922 je sklenil zvišati delniško glavnico
od K 2,500.000 na K 3,000.000
ter pooblastil upravni svet, izdati 2.500 komadov novih delnic po 200 K nom., glasečih se na ime, pod sledečimi pogoji:
1. Starim delničarjem se pridrži pravica do nakupa ene nove delnice na pet starih po kurzu K 300.
2. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 10 in 25 delnic.
3. Delnice participirajo na čistem dobičku družbe od 1. jul. 1.1. naprej.
4. Kupnino je vplačati v gotovini pri podpisu.
5. Rok za subskripcijo delnic se prične 6. junija in traja do vštetega 20. junija 1922.
6. Prijave sprejemajo podružnice Slavenske banke d. d. v Mariboru, Ljubljani, Celju, Murski Soboti in Gornji Radgoni.
7. Reparticijo delnic si pridržuje upravni svet.
V Mariboru, dne 30. majnika 1922.	886
Naznanilo cenj. občinstvu!
Vsled preureditve moje trgovine prodajam od danes naprej vse blago
20 odst© pod dnevno ceno,
Gospodje trgovci dobe še znaten popust.
Za obilen obisk se priporoča	906	3-3
Martin Stadler, trgovina z meš. blagom
na drobno	Maribor,	Vetrinjska ulica 26	na	debelo
ICdor kupiaje pr 5
Letonji
Aleksandrova cesta št. 23, ===== le res zadovoljen ===== perilo, drobnarije,
ostanki, bluze*
vse lastni Izdelek, o o o o 920
Konec veBIke razprodaje
nepreklicno
v sredo, dne 14. junija.
Po ¥sem mestu - - - - - se mvon
Upravni svet Mariborske tiskarne d. d, v Mariboru.
CHARTREUSE
tVFdkE M. Druškovič in drug 0. Maribor.
Zahtevajte povsod - -
, Koroška cesta št. 39,
Radi likvidacije tvrdke
»MERKUR**
Maribor, Cankarjeva ulica štev. 1
se bode prodajala velikanska zaloga volnenega, suknenega, platnenega, konfekcijskega in drugega manufakturnega blaga, robcev, nogavic, srajc i. t. d. i. t. d. na drobno.
Velika prodala
= ki bode trajala samo nekaj dni ===
se začne dne 6. junija 1922.
Ker se taka redka prilika ne bode več tako hitro nudila in ker bode v jesen blago veliko dražje, se priporoča, da si nabavi vsakdo svoje potrebščine že sedaj. V zalogi je samo
prvovrstno češko in angleško blago.
.	.	:	*.•'.'/•C.v.lfv.-*•
Ustnik in IzdaiateJi; Konzorcij .Tabor«. — Tiska; Mariborska tlskaruad: d,