IZ VSEBINE: §) Nov delovni čas S Iz dela organov samoupravljanja @ želimo zadovoljiti čim širši krog bralcev S Letos brez spremembe na dopust delavski svet je razpravljal Dnevni red seje delavskega sveta podjetja, ki je bila 28. de- potrebno v bodoče pravilno usmeriti , , ..... , , ... . , , . .... „ ., dosežena sredstva skladov, kar se bo cembra lam, je bil zelo obširen. Veliko je bilo treba rešiti vaznih vprašanj, ki so v pristojnosti naj višjega organa upravljanja. O določenih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, je že prej razpravlja! tudi upravni odbor, ki je zavzel svoja stališča in jih posredoval delavskemu svetu. pozilivfio odrazilo v večjem dohodku. Načela investicijskega vlaganja v letošnjem letu, o katerih je razpravljal DSP in sprejel prej omenjene sklepe, so bila že objavljena in jih prav tako sedaj ne ponavljamo. DSP je dalje sprejel sklep, da se poveča- Tako je upravni odbor predložil našega glasila, zaiO lui.aj ne bomo eq minimalne amortizaciiske stoo-Predlog o načinu medsebojnega ob- ponavljali. V zvezi s prehodom na nje ža ‘vibracijske stroje 'in drobil-fačunavanja obresti za vezana obrat- skrajšani delovni teden je DSP spre- ce od i2«/„ na 20%. za režijska voha sredstva. Delavski svet je pred- jel predlog upravnega odbora, da je zija od jq<>/0 na 25%, za viličarje od log v celoti sprejel, dodatno pa je za- možno s 1. 1. 1503 od sedanjih 45 ur io o/fl na 20% in za stroje za izdela-hteval. naj se izdela še predlog za tedensko preiti na 42 ur tedensko. VQ bet cevi vobnikov in žlindrinih Podoben način obračunavanja obresti kakor je to predvideno v programu votjakov od 7 o/0 na 25% 30 % oz Pošlo nega sklada od osnovnih sred- za postopen prehod na skrajšani de- 35 „/o g tem bodo že v naprej zag0J stev. o načinu razdelitve suoškov lovni teden, ki ga je potidil DSP že tovljena sredstva za nadomestitev obresti od obratnih sredstev je bilo dne 6. apr. 1966. Pri 42 urah na te- teh 'strojev ki se hitreje trošijo v že objavljeno v januarski številki den se tedenski obvezni delovni čas proizvodnji. razporedi v petih dnevih tedna po y-J . , , , .... 8 in pol ure, oz. v petkih po 8 ur, vsa- končno ^ delavski svet podjetja ka sobota pa je prosta. Istočasno je °b.sn;no. razpravljal o predlogu za DSP osvojil predlog upravnega od- določanje akontacijskih osnov za bora. da naj se pri skrajšanem de- osebne dohodke po analitični ocen. lovnem tednu uvede daljši dnevni delovnih mest ki je bil predložen v odmor in odločil z večino glasov septembiu 1967. leta z vsemi lzracu-članov DSP (od 31 navzočih sta bila I?1 \n vPhv>’ k! b* nastal, pr. dolo-2 proti. 3 so se pa glasovanja vztir- can.iu akontacijskih osnov, ce b. se žali), da se v celotnem podjetju pre- uP°rabila .zbrana metoda v sistemu ide na deljen delovni čas, tako da analitičnega ocenjevanja delovnih je v teku delovnega dne ena ura ™est' Delavski svet je soglasno pred-prekinitve. Takšna razporeditev de- lo* zavrnil ker izbrana metoda v alovnega česa naj bi se izpeljala čim s,temuh analitičnega ocenjevanja de-prej. najkasneje pa s 1. marcem le- lo™‘h mest ne ustreza potrebam 1 podjetja in tako predlog m sprejem- ' . ljiv, da bi se na tej podlagi določa- V zvezi s programom investicij za je akontacijske osnove za delitev leto 1533 za enostavno in razširjeno osehnih dohodkov. S tem v zvezi je 1 eprociUKCijo je Dot- osvojil načela, ysP sklenil, da se obdrži v veljavi po katerih se bodo v letošnjem letu secJanji način določanja startnih osoji rovi le investicijske nabave. Spre- nov za osejone dohodke, komisije za jel je tudi program nabave meha- noti-anjo delitev pa naj pripravi nizacije po I. prioriteti za enostavno pVedlog za eventualne popravke se-in razširjeno reprodukcijo, vtem ko danjega pravilnika, bo o programu po II. prioriteti raz- _____i^_i i-i ,•.. r,o Nn nrnPramii hi1 CSHUtek NAS K OM£ KITAH, i! m Lecl so prebili n’1 ■centrali pocl-§ jetja. Po novem letu začenjajo | zjutraj ob pol osmih in delajo do dvanajstih, potem pa še od ene = do petih popoldne Ob petkih delajo popoldne pol ur manj. I se \ sobote so proste. To je vsekakor n skladu s pri- e zadevanji po smotrnejši ureditvi. in razporediTvi delovnega časa v j okviru 42-urnega delovnega le- e dna. Ne gre namreč samo za to, \ da bi imeli samo sobote proste in j da si delovni čas razporedimo ta- \ ko, da je konec tedna res lahko i povsem posvečen rekreaciji de- \ lovnega človeka. Bistveno je prav- \ zaprao nekaj drugega /nanstoe-\ niki so po svetu že zdavnaj do- j kazali, da so zgodnje iuksnje j Ure skoraj povsem neproduktivne, \ da je namreč storilnost v teh \ urah, če začnemo z delom na pri- i nier ob šestih, zelo minimalna. \ Komaj 5 odstotkov dela opravimo ; 0 prvi uri, če je ves delovni dan : [00 odstotkov. V drugi uri se suče storilnost okrog 10 odstotkov, i potlej pa storilnost naglo raste in \ doseže v četrti uri čez 20 odstot- \ kov vse storilnosti v dnevu. Proti koncu pa spet naglo pada. Zato znanstveniki priporočajo začetek dela okrog osme ure zjutraj. To Pa so pokazala tudi raziskovanja 0 naših podjetjih, ki so jih opra- nil: v. • '-jT • Na gradbišče »Talisa« v Mariboru pripeljejo nafto kar z vagonom, kajti vodo in gramoz je potrebno med mešanjem temeljito ogreti Sindikat predstavljajo vsi člani kolektiva Današnji intervju je bil pravzaprav namenjen predsedniku sindikalnega odbora podjetja tovarišu Tonetu Zaletelu. Ker je tovariš Zaletel odsoten, smo zaprosili podpredsednico sindikalnega odbora podjetja tovarišico Milo Capuder, naj spregovori nekaj besed o sindikalnem delu. Na postavljena vprašanja je tovarišica Capuder odgovorila takole: oili naši inštituti. Torej gre pri j litvi dohodka tem predvsem za to, da je delovni j čas tako razporejen, da v njem | dosegamo kolikor le mogoče viso- | ko storilnost. Ta dogajanja pa nas opozarjajo | še na nekaj drugega, da mora biti § odmor nujno po četrti uri dela. | Zato je tudi republiški zakon o s Petdnevnem delovnem tednu § predvidel, da mora biti ta odmor | Po četrti delovni uri. in to največ p eno uro. pri čemer pa se v delov- | ni čus šteje le pol ure odmora. | To zakonu gre namreč za strnjen | dehonri čas. pri nas pa smo se | odločil za deljenega. še neka j je zanimivega tudi za | nas v ten zakonu. Zapisano je | namreč, da mora državni organ | (zanje zakon velja) poskrbeti za i Prehrano in za otroško varstvo.. f hm šni svet bo na primer za goto- [ Bil ds n za pre:.rano delavcev j repu! /.:'/>•;> uprave. Tri nas na kaj \ podobne'a še nismo mislili. ! o j je torej tudi ena izmed nalog, ki | jih mo: n mo onrsviti. ko prehaja- \ mo na drugačen delovni čps. Pri nas pa smo se te naloge v \ celoti lotili dokaj raznoliko To- \ nekod začenjajo ob pol osmih, ; drugod še po starem ob pol sed- \ mili oli ob šestih, ponekod imajo Prosto vsako drugo soboto, drugod pa sp:-t drugače in je za zunanjega opazovalca prav čudno, da v enem in istem podjetju delajo tako različno. Vsak se namreč vprašuje, le kako je to mogoče ob enem osrednjem delavskem svetu. pravljal po zakliučnem računu zn Na jrrogvamu je bil še 1967 leto Nadalje se je DSP stri- pravilnika o stanovanjski gradnji za njals predlogom, da je treba inve- člane delovne skupnosti »Gradisa«, sticije v objekte poslovnega značaja "o financiranju, dodeljevanju stano-omejiti ni pa sprejel načela, da se vanj in dajanju posojil za individu-uporabijo za to le sredstva obraču- alno stanovanjsko gradnjo. Osnutek nane amortizacije od obstoječih po- omenjenega pravilnika je dal uprav-s'0-nih objektov Sprejel je nadalje ni odbor podjetja vsem enotam v nar-eJo da se za nadomestitev iz- obravnavo že 17. novembra lani, porabljene stroine opreme v stalnih leg tega pa ga je prejel vsak član obratih v celoti uporabijo amorti- delovne skupnosti v tiskani obliki zacijska sredstva od strojev in stroj- kot prilogo h »Gradisovemu vestni-ne opreme, ki so instalirani v obra- ku« - decembrska številka 117 Delih. Za tehnične izboljšave oz. raz- lavski svet je ugotovil, da kljub te-širitev kapacitet pa bodo omenjeni mu niso bile v zadostni meri orga-obrati uporabili sredstva skladov, s nizirane razprave o tem pravilniku katerimi samostojno razpolagajo v in je zato odložil sprejetje do na-smislu določil o delitvi dohodka, slednje seje. Med tem časom pa je sprejetih z gospodarskim načrtom 'n potrebno, da se razprave o osnutku v - - J- pravilnika po enotah organizirajo, da se bodo lahko vsi seznanili podrobno z vsebino in dali svoje pri- skladno z našim pravilnikom o de Stroji in strojne naprave so v pod-jetju že močno izrabljene in nekate- P° re tudi tehnično zastarele. Zato bo Z. R. Vprašanje: V decembrski številki »Gradisovega vestnika« smo na prvi strani z debelimi črkami napisali naslov »Prelomnica sindikalnega dela«. Kaj ste razumeli pod tem naslovom? In kakšna naj bo v resnici prelomnica sindikalnega dela? Odgovor: Najprej moram povedati, da na občnem zboru nismo govorili o prelomnici sindikalnega dela. Zato bi bilo bolje, da bi na to vprašanje odgovoril avtor omenjenega članka. Menim, da občni zbor sindikalnega odbora podjetja ne more pomeniti prelomnice dela sindikalne organizacije, ki zajema vse članstvo in vodstva sindikalnih podružnic v Gradisu. Novo izvoljeni sindikalni odbor podjetja bo moral brez kakšnih prevelikih pretenzij nadaljevati dosedanje delo, toda z mnogo več resnosti in sposobnosti za koordinirano učinkovito akcijo. Razumljivo je, da gospodarska reforma terja tudi od sin- dikata vedno večje napore, ki morajo biti usmerjeni k članstvu in k problemom, s katerimi se srečujejo ljudje v proizvodnji, ko opravljajo svoje samoupravne dolžnosti in uveljavljajo samoupravne pravice. Torej gre za bolj organiziran in vsestransko pripravljen pristop k posameznim problemom in nalogam, za odločitve, zasnovane na realnih ocenah potreb in možnosti, podprte z neizpodbitnimi argumenti in slednjič za prizadevanje, da bi sprejete odločitve ob podpori celotnega članstva dosledno izvajali. Vprašanje: Kakšne so nove organizacijske oblike sindikalnega dela in kako si zamišljate koordinacijo med članstvom in višjimi funkcionarji sindikata? Odgovor: Vse, kar je novega v delu sindikalnega odbora podjetja, je delo po komisijah, ki doslej ni bilo v navadi, čeprav je to oblika dela, ki je drugod uveljavljena že vrsto let. S tem nameravamo zagotoviti bolj strokovno presojanje nekaterih problemov, ki naj pomaga sindikalnemu odboru podjetja pri odločitvah. Ne mislim, da je potrebna nekakšna popolna reorganizacija sindikata v podjetju. Vzroke za včasih premajhno dosedanjo aktivnost ni treba iskati toliko v organizacijski obliki kot v sposobnosti kadrov. Koordinacija dela v sindikalnem odboru podjetja je zagotovljena s tem, da so člani sindikalnih podružnic vključeni v sindikalni odbor podjetja in da vabimo po potrebi na razširjene seje predsednike sindikalnih podružnic. Navzven, to je z mestnim sindikalnim svetom in republiškim odborom gradbenih delavcev, pa je koordinacija zagotovljena tako, da so v MSS in RO ter njihovih organih vključeni člani naše sindikalne organizacije. Vprašanje: Lani je bilo med sindikalnim članstvom večkrat izrečena kritika na račun sindikalnega dela v podjetju. Ali je bila ta kritika upravičena? Odgovor: Kritika na račun sindikalnega dela v podietju je bila večkrat upravičena. Saj se nekatera vodstva sindikalnih podružnic niso sestajala po več mesecev, kai šele, da bi opravljala naloge, ki jim jih je zaupalo članstvo. Tudi delo sin- Nadaljevanje na 2. str. Kam pa Mihota peljejo? Sedaj ko imamo nov deljen delovni čas, ga vsak dan otroci vozijo domov na kosilo, ker drugače bi zamudil na delo, saj je ura odmera za kosilo premalo. NADALJEVANJA S PRVE STRANI ★ NADALJE izvajanje omenjenega načela. V sindikalnem odboru podjetja bomo probleme delitve gotovo spremljali 7. vso pozornostjo, zato smo osnovali posebno komisijo. Obenem pa bomo morali bolj odločno zahtevati od samoupravnih organov, da bodo posvečali problemom delitve večjo pozornost in močneje poudarjali osebno odgovornost tistih posameznikov, ki so za ta vprašanja odgovorni. Vprašanje: Ali je sindikat pri uvedbi novega deljenenga delovnega časa zavzel svoje lastno stališče in kakšno? Odgovor: Ko omenjate sindikat, zopet ne vem. na koga mislite. Če •nislite na sindikalni odbor podjetja, iredhodno o odločitvi delavskega sveta podjetia sploh ni bil informiran. Glede deljenega delovnega časa nismo zavzeli nobenega stališča, ker nas za to ni nihče vprašal. Dolžni pa smo povedati, da postopek centralnega delavskega sveta, ko je odločal o deljenem delovnem času, ni v skladu s statutom podietja, tako je tudi sklep problematičen. Osebno mislim, da se bo sindikalni odbor podjetja moral zavzemati za racionalno izkoriščanje in takšno razporeditev delovnega časa. ki bo omogočila kar največjo proizvodnost dela, s tem pa večjo produktivnost, ki je pogoj za boljše življenjske pogoje delavcev. Sindikat predstavlja dihalnega odbora podjetja ni moglo biti tako uspešno, kot bi bilo lahko, zaradi premajhne zavzetosti nekaterih članov, ki se niso niti udeleževali sej. Zato je bilo včasih otež-kočeno delo sindikalnega odbora podjetja. Kljub temu in drugim napakam pa lahko rečemo, da je sindikalna organizacija prispevala vendarle svoj delež k uveljavljanju samoupravnih odnosov v podjetju. Vprašanje: Ena izmed nalog sindikata je še vedno uveljavljanje in utrjevanje samoupravljanja na vseh toriščih našega dela, vendar ne s pritiskom, pač pa s sredstvi modernega zavestnega urejevanja notranjih odnosov in izoblikovanja skupne volje in ciljev. Kakšne so naloge sindikata na tem področju? Odgovor: Razvoj samoupravljanja v podjetju je in bo ena izmed poglavitnih nalog sindikata. To svojo nalogo bo moral sindikat uresničiti tako, da se bo brezkompromisno zavzemal za demokratično dozorevanje in sprejemanje samoupravnih odločitev na vseh nivojih, pa tudi za njihovo dosledno izvajanje. Pri tem se je treba zavedati, da samoupravljanje ni le pravica, ampak je tudi dolžnost vsakega člana kolektiva. Vprašanje: Kje po vašem mnenju poteka meja med nalogami organov samoupravljanja in nalogami sindikata? Odgovor: Kdor postavlja vprašanje tako, ni doumel naloge sindikata v IliUffl * Jesen,«, c, v stanovanjskem naselju so v novi kotlovnici uredili kopalnice, kjer se lahko delavci po napornem delu temeljito okopajo. Da ne bi bilo preveč navala, so sestavili poseben urnik kopanja. Kopanje je brezplačno. H Maribor: Upravni odbor je za uspešno delo pri vzgoji vajencev nagradil oba vzgojitelja in inštruktorja vajencev z enkratno nagrado v višini 200 N din. Za vajence pa bodo organizirali ekskurzijo po gradbiščih. ■ Koper: Sindikalna podružnica je zadnje čase pod vodstvom Vekoslava Ivančiča in Brede Kovač postala zelo aktivna. Sklicali so že več sestankov in sprejeli vrsto predlogov v korist zaposlenih ■ Kovinski obrati Ljubljana: Delavski svet enote je izvolil posebno komisijo, ki naj ugotovi uspešnost dela posameznih delavnic v okviru remontne dejavnosti. V komisiji so: Franc Plesec, Vojteh Peč-lin, Ludvik Mahnič, ing. Edo Picek, Ferdo Jauk, Janko Košir. Janez Mlinar. B Ljubljana: Zaradi zmanjšanja del so na gradbenem vodstvu Ljubljana dali odpoved 19 delavcem, 60 pa so jih poslali na zimski dopust. B Koper: V ponedeljek 15. 1. 1968 so v Kopru pričeli ? gradnjo samskega doma. V njem bo prostora za 120 postelj. B Ljubljana KO: Delavski svet enote je odobril sindikalni podružnici dotacijo v višini 174.840 starih dinarjev. | ■ ■ ===== ■ H m ■ = samoupravnem sistemu. Sindikat ni organizacija, ki bi bila poleg ali iznad samoupravljanja, ampak je integralni del samoupravnega sistema in eden izmed njegovih najpomembnejših dejavnikov. Člani sindikata so praviloma tudi vedno samoupravljavci. Vprašanje: Nekateri so trdili, da je sindikat v teh novih pogojih izgubil smisel, čut in odgovornost do svojega članstva. Kakšno je vaše mnenje o tem? Odgovor: Razumeti je treba, da sindikat predstavljajo vsi njegovi člani. Najbrž mislite na vodstva sindikalnih podružnic. Takšnih trditev ni mogoče posplošiti. Izvršni odbori nekaterih sindikalnih podružnic so imeli zelo dobre stike s svojim članstvom pa tudi s sindikalnim odborom podjetja. Sindikalni odbor podjetja pa je imel tesne stike z republiškim in sinkidalnim odbrom sindikata gradbenih delavcev. Res pa ie, da je bila povezava vodstev nekaterih sindikalnih podružnic s članstvom zelo slaba ali je pa celo ni bilo tako. da so se člani mimo izvršnih odborov sindikalnih podružnic zatekali po pomoč k višjim sindikalnim forumom. Tudi povezava z občinskimi sindikalnimi sveti marsikje ni bila dobra. Ena izmed važnih naloe v bodoče bo prav gotovo še boljše usklajevanie dela in prizadevanje za enotno akcijo, ki bo ucoštevala potrebe in član- stva. Vprašanje: Sindikalni odbor podjetja je zadnje čase pričel s široko akcijo v zvezi z delitvijo dohodka in osebnega dohodka ter splošne skrbi za naše delavce. Kakšne uspehe ste dosegli na tem področju in kako je sindikat prešel od ugotavljanja dejstev k perspektivnejšemu reševanju teh zapletenih vprašanj? Odgovor: Prizadevanje sindikalnega odbora podjetja in celotne sindikalne organizacije, da bi sistem delitve dohodka in osebnega dohodka nenehno izpoaolnjevali tako, da bi bilo na vsakem delovnem me«tu upoštevano načelo vsakemu po nte-govem delu. je njegova stalna naloga. To pa ni samo stvar sindikalnih vodstev, ampak ie predvsem naloga samoimravnih organov, strokovnih služb in posameznikov, ki so že po svojem položaju v podjetju odgovorni za dosledno upoštevanje in Jubilej Franca Grudna (21915 dni dela in življenja) Nedavno je obhajal 60-letnico svojega življenia naš znani sodelavec in bivši sindikalni funkrionar Franc Gruden. Grudnova pot skozi živ:jenje je bila polna bridkosti, razočarani pa tudi uspeha. Pred vojno in tudi med vojno zidarski poklic ni bil naiboli rožnat. pa še posebno, če si bil revolucionar. kot ie bil naš France. Vseskozi je bil zelo trdoživ in tak je še danes pri 60 letih. Po osvoboditvi je postal republiški sindikalni funkcionar. Leta 1952 se je zaposlil v podjetju in kmalu odjadral v daljno Bosno, kjer je v Zenici kmalu pokazal svoje deloc-odske sposobnosti. Pozneje je bil premeščen na avto cesto Krško. Trojane in 1. 6.1959 pa v obrat gradbenih polizdelkov v Ljubljani. Čeprav nosi že šesti križ svojega življenja, je še vedno čil in zdrav. Ne odreče pa se tudi kozarčku dobrega cvička in prav ima. France, na zdravje, še na mnoga leta! • 4p: Na gradbišču »Talisa« v Mariboru Uspeh žerjavista Antona Pomerja Podjetju je prihranil okrog dva milijona starih dinarjev Ura je bila pet popoldne, ko je žerjavist Anton Perger na gradbišču »Talisa« v Mariboru dvignil zadnjo »posodo« betona. 15.400 delovnih ur Alojza Kobala Če dobro mažeš, tudi žerjav ne odpove Alojz Kobal je najstarejši žerjavist v podjetju. Avgusta 1946 ga že najdemo na žerjavu »Woif 30« na gradbišču v Žirovnici. Od 1946 pa do danes je upravljal skoraj vse vrste žerjavov, ki so obstajali v podjetju. Leta 1961 je pristal na žerjavu »Liebherr 45«. Na njem je prevozil že 15.400 ur, ne da bi zamenjali dvižno žično vrv. To je brez dvoma velik uspeh in rezultat skrbnega dela. Za dosežene uspehe tudi tovarišu Kobalu iskreno čestitamo. Oster severni veter je pri minus 18° majal »kiblo« sem in tja, toda pod dobrim vodstvom žatjavisla j® bil beton kmalu na svojem mestu- Poklical sem ga in ves premražen je prilezel po lestvi žerjava na zemljo. »Zgoraj še bolj piha.« je dejal in mi ponudil roko v pozdrav. Anton Preger je prišel v podjetje dne 6. 4. 1956. Nekaj časa je delal kot nekvalificiran delavec, dve te* *1 kasneje je obiskoval tečai za P0*' kvalificirane strojnike in le!a 1 pa tečaj za kvalificiranega strojnika. Za žerjavista se je odločil že leta 1961. po končanem tečaju pa je 13. marca 1963 prevzel sedanji žerjav »Liebherr 45«. Z njim je bil že na več naših gradbiščih. Kaj je glavna zasluga in uspeh našega strojnika? Ker je izredno varoval stroj in 'dvižno žično vrv, ki je vezana na uvoz. je podjetju prihranil skoraj dva milijona starih dinarjev. Dvižna jeklena žična vrv je normirana za 2300 obratovalnih ur, on pa je z isto ' napravil 9600 ur, torej je štirikrat prekoračil normo, Vrv in moniaža vrvi slane okrog 500.080 S din, Pa žračunajte sami, ali si tovariš Perger zasluži priznanje in pohvalo? Ko smo ga vprašali, kako mu j0 to uspelo, je skromno dejal: »Osnova mojega uspeha je stalno čuvanje in mazanje stroja in vrvi. Stroj je moj kruh in na njega gledam, kot da bi bil moj. Posebno sem pazil, da je bila vrv vedno mazana s pravilno mastjo, da je bila vrvenica in vsi gibljivi deli čisti in vrv na vitlih pravilno postavljena. Končno pa velia za strojnika samo eno pravilo: .Čuvaj stroj in dobro ti bo služil!"« je zaključil tovariš Perger. Obvestilo vsem letnikom in inženirjem Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo daje pomemben delež nadaljnjemu razvoju tehnične misli vsega članstva s tem, da organizira razna predavanja, seminarje, posvetovanja, strokovne ekskurzije doma in v inozemstvu, predvsem pa povezuje članstvo z edinim strokovnim glasilom slovenskih gradbenikov — Gradbenim vestnikom. V zvezo se lahko vpišejo vsi diplomirani gradbeni inženirji, gradbeni inženirji in gradbeni tehniki vseh smeri. Članarina z naročnino za Gradbeni vestnik znaša celoletno 36 N din. V kratkem boste prejeli obrazec za pristop v zvezo. Prosimo, da ga izpolnite in dostavite v kadrovsko socialno službo tovarišu Cepušu. Hkrati tudi priporočamo, da se odločile za enostavno plačevanje članarine po obrokih. Po vašem pristanku, s podpisom priložene izjave boste to skrb lahko zaupali našemu izročilnemu oddelku. Vsem, ki se boste vpisali do 15. 2. 1968, zagotavlja zveza prejem vseh številk Gradbenega vestnika za tekoče leto, zato priporočamo, da z vpisom ne odlašate. Uspelo predavanje o zaščiti pred jedrskim orožjem V okviru programa uprave za narodno obrambo pri mestnem svetu Ljubljana je bilo v torek dne 16. I. 1968 na centrali podjetja predavanje o zaščiti pred jedrskim orožjem in drugimi sodobnimi napadalnimi sredstvi. Predaval je podpolkovnik JLA Stanko Gorše. Predavanje je izredno uspelo, saj nas je predavatelj seznanil z vsemi grozotami take vojne in obrambo proti njej. Predavanja so organizirana v okviru sistematične obrambne vzgoje državljanov. Predavanja, ki je bilo v dvorani centrale, se je udeležilo okrog 90 delavcev centrale podjetja. Aforizmi velikih mož Častihlepje je gnoj 7.a slavo. Aretino Kratkost je duša duhovitosti. Shakespeare Genij je talent mrtvega Ho veka. De Concouri Bolje je biti človek kol za-hrbtnež. ki si na račun drugih ustvarja slavo in ugled. V. Nosser Srečni ljudje so bogati, bogati pa niso srečni. Fr. Halm Delavec, ki zapusti svoj razred in pozabi na to, kar je bil. in ki si hoče pomagati naprej in se povzpeti nadenj, se spusti d laž. Kingsloy Pripravlja se sprememba temeljnega zakona o delovnih razmerjih Kot je že znano, pripravljajo spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o delovnih razmerjih (TZDR). Po informacijah lahko sklepamo, da bodo te spremembe obširnejše. Sedanji temeljni zakon predstavlja po značaju in do ločbah novost v našem delovnem pravu. Po načelih ustave ureja medsebojna delovna razmerja na načelih samoupravljanja v delovnih organizacijah.. V njem je poleg konkretnih zakonskih določil veliko takšnih, ki predstavljajo samo temeljna načela in je za njihovo izvedbo nuj no potrebno, da se morajo podrobnosti urediti v statutu ali drugem splošnem aktu. Pri tem je izredno pomembno, da so samoupravni akti v skladu z načeli zakona. Vsekakor je sestava pravilnih odločil v internem pravilniku, ki ureja delovna razmerja, zahtevno delo, ki terja vsestransko poznanje vsebine zakonskih določil, istočasno pa je treba konkretno izpeljati predpisana načela, upoštevajoč notranjo organizacijo in način internega poslovanja ter samoupravnega mehanizma v delovni organizaciji. Ugotovilo se je, da so nekatere, zlasti manjše delovne organizacije v raznih primerih po svoje tolmačile načela zakona in zato medsebojna delovna razmerja različno rešujejo. Iz teh razlogov so pripravljene dopolnitve zakona da bodo posamezna določila bolj konkretizirana in prilagojena praksi Nadalje v sedanjem TZDR ni predvidena pripravniška doba za tiste kadre, ki prvič vstopajo na delo po končani srednji, višji ali visoki šoli. Predvidevali so, da bodo delovne organizacije, po splošnih načelih zakona same najboljše rešile vprašanje sprejemanja začetnikov na delo. Praksa pa je pokazala, da temu ni tako. Zato je že izšel poseben temeljni zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov pri delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ, št. 54/1967). Ta zakon nalaga delovnih organizacijam, da določijo v svojem splošnem aktu število pripravnikov za posamezna delovna mesta, potek pripravniške dobe in njeno trajanje ter način preizkušanja pridobljenih delovnih izkušenj med pripravniško dobo in na koncu te dobe. Republika bo predpisala še merila za določanje števila pripravnikov in trajanje pripravniške dobe za posamezne poklice, za katera pa ne sme biti daljša od enega leta. Sprememba bo tudi glede razporejanja delavcev v delovni organizaciji na drugo delovno mesto. Predlagajo namreč, da bi se črtal 2. odst. 31. člena TZDR, ki sedaj omogoča ugovor delavca proti odločbi o razporeditvi na drugo delovno mesto, ker je to v praksi povzročalo številne spore. Če bo črtan omenjeni odstavek 31. člena, bo smela delovna skupnost tudi brez pristanka delavca razporediti na drugo delovno mesto, če pogoji, ki se zahtevajo za to drugo delovno mesto, ustrezajo delavčevi strokovnosti. Pogoj pa je, da takšno razporeditev terja delovni proces. Eden od temeljnih činiteljev in predpogojev za uspeh vsakega združenega dela je delovna disciplina. Analiza dosedanjih izkušenj je pokazala, da je možno najti bolj primerne rešitve glede zagotovitve delovne discipline, kot je to sedaj rešeno v TZDR. Poleg tega je bilo opaziti mnogo subjektivnih slabosti organov, ki so pristojni za iz ekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti, kot so na primer: solidarnost, sentimentalni oziri in pod. ter so ostale težje kršitve nekaznovane ali pa so bile izrečene preveč mile kazni. To je vodilo predlagatelje za spremembo TZDR, da so se odločili črtati 91. člen, ki govori, da odloča o izključitvi delavca iz delovne skupnosti delavski svet podjetja ali delovne enote na podlagi tajnega glasovanja z absolutno večino glasov. Ostalo bo še določilo, da npr.: o izključitvi odloča samo delavski svet. s tajnim ali javnim glasovanjem, lahko pa se bo uvedlo za izrekanje tega ukrepa tudi enak postopek, kot je za izrekanje drugih treh kazni (opomin, javen opomin, d-nji javni opormn). Razumljivo je, da bo še nadalje ostala pravica delavca za sprožitev spora, če bo smatral, da je z odločbo o izključtvi iz delovne skupnosti kršena kakšna njegova pravica ali če postopek ne bi bil v skladu s splošnim aktom. Predlog o spremembi TZDR nakazuje dalje možnost t. im. »avtomatične« izključitve iz delovne skupnosti. Pri tem sicer ni uporabljen ta izraz. Po predlogu bi bil delavec izključen, če delovna skupnost ali njen organ ugotovi, da je po svoji krivdi storil takšno dejanje, da se je sam diskvalificiral, da bi lahko ostal še v delovni organizaciji. To so težke kršitve delovne dolžnosti, zaradi katerih bi bila ogrožena človeška življenja ali zdravje ljudi oziroma bi bila ogrožena ljudska imovina. Zakon ne našteva, katere so takšne kršitve, temveč daje samo možnost, da delovni ljudje postopajo po lastnem preudarku in si sami v splošnem aktu določijo primere, pri katerih bo mogoče uporabiti to možnost. Pri tem bo gotovo v interesu delovne organizacije, da se bo poslužila takšnega zakonskega določila samo v najnujnejših primerih Predvidevajo, da bodo dopolnitve in spremembe TZDR v kratkem predložene zvezni skupščini. Po uveljavitvi bomo morali prilagoditi svoje interne pravilnike, ki urejajo medsebojna delovna razmerja. Z. R. Naši delavci pri gradnji mostu čez Muro Minus 20 stopinj. Skoraj neslišno so plavale ledene plošče po Muri v Gornji Radgoni, kjer skupno z avstrijskim podjetjem »May-leder« gradimo nov most čez Muro. Mraz pritiska, toda delo kljub temu teče naprej. Most na Muri bo dolg 111 m in volišče bo široko 13 m. Most sestavljajo 4 stebri, od katerih se 2 nosilna stebra nahajata na vodi, ostala konstrukcija pa je iz prejnapetega betona. Delo na mostu je zaradi hudega mraza otežkočeno, zato tudi učinek dela ni vedno najboljši. Na avstrijski strani je bager ko-Pal temelj srednjega stebra. Delav- ci, ki pri tem pomagajo, so stali do kolen v vodi, po kateri se je vrtela ledena brozga. Ko sem vprašal enega izmed delavcev, kako se počuti, mi je odgovoril: »Težko je, kajti vremena ni mogoče po naši volji spreminjati. Zato pač moramo z njim delati in živeti. Zebe nas. toda kadar gre za ,renome’ ,Gradisa', nas še tako hud mraz ne bo vrgel iz tira. Upam, da bomo delo kljub burji in ledu do roka izvršili.« »Sedaj je voda najnižja in moramo kljub mrazu hiteti,« je še pripomnil delovodja tov. Frlinc. Temelji segajo 5 m izpod vodne gladine, od tega pa so še 8 m v globino zabetonirani (Benotto) piloti. Most smo pričeli graditi 6. 11. 1967. Rok graditve je zelo kratek, saj mora biti most gotov do 1. maja letos. Zdaj je na mostu zaposlenih 27 delavcev iz PE Maribor ter 5 strojnikov iz SPO. Poleg tega sta še tu 2 žerjava, bager Liebherr, 2 kompresorja, 2 silosa za beton z vsemi grelnimi napravami, 5 črpalk od 2500 do 10.000 litrov v sekundi. Na gradbišču delajo od 7. do 12. ter od 13. do 18. ure. O poteku gradnje bomo še poročali. Zimski športni dan bo v Črni na Koroškem Organizirala ga bo PE Ravne na Koroškem — Pokrovitelj je ing. Alojz Štok Zimski kakor tudi letni športni dnevi našega kolektiva so postali že tradicija, saj se športno merjenje moči članov naših poslovnih enot odvija že vrsto let. V preteklem letu se je žal dogodila izjema, saj med poslovnimi enotami, ki imajo možnost organizirati zimske športne igre, nismo dobili interesenta, ki bi prevzel organiza-cijo. Naj bodo vzroki taki ali drugačni, bati se je bilo, da prav v tej 'ePi športni zvrsti nastane za naše delavce športnike mrtvilo. Letos ni bilo težko izbrati organizatorja VIII. zimskega športnega dne hpdjetja »Gradis«. Pobudo za organizacijo je dala PE Ravne na Koro« škem s svojimi aktivnimi sindikalnimi in športnimi delavci. Osmi zimski športni dan Gradisa bo predvidoma 9. in 10. februarja v Črni na Koroškem. Priprave so v polnem teku, pa tudi snežne razmere v prijaznem koroškem kotu so ugodne. Kako je pa kaj s pripravami naših športikov? Letošnja zima narn je sicer dokaj pozno ustregla s snežno odejo, vendar med Gradisovimi smučarji gotovo ni nikogar, ki še ne bi stopil na smuči in se pognal po belih strminah. Z rednimi treningi pa se ponašajo smučarji PE Ravne, saj pravijo, da ne bodo prav zlahka odstopili ekipnega pokala, ki. ga za prvo mesto podeli vsakoletni zmagovalni ekipi sindikalni odbor podjetja. Poleg dobrih smučarjev iz Maribora in z Jesenic nam da PE Ravne na Koroškem najboljše člane za ekipo Gradisa, ki zastopa podjetje na republiških zimskih igrah gradbincev. Tudi v letošnjem letu računamo nanje, želimo pa čim večjo udeležbo športnikov smučarjev iz vseh naših poslovnih enot. Nasvidenje v Črni na Koroškem. Nejc Gradnja novega mostu v Gornji Radgoni. Betonarna in pretežni del gradbišča se nahaja na avstrijski strani Opažanje zagatnih sten pri minus 20". Z gradbišča na jugoslovanski strani Letos brez soremembe .na-redni letni dopust Prispevek k plačilu stroškov prevozi? na redni letni dopust in prispevek k plačilu stroškov letovanja bosta letos taka kot lani Da bi omogočili organizirano uporabo rednega dopusta članom delovne skupnosti, je delavski svet podjetja 4. maja 1967 sprejel poseben sklep o višini prispevka k stroškom prevoza ob rednem dopustu in o višini prispevka k stroškom letovanja. Ta sklep velja tudi še nadalje. Kot doplačilo k stroškom prevoza Prejme sleherni član delovne skup« Posti »Gradisa« takrat oz. v tistem mesecu, ko nastopi svoj redni letni dopust, do katerega ima pravico vsako koledarsko leto, enkratni znesek 120 N din in po 20 N din za vsakega člana ožje družine. Upravičenost Prispevka za družinske člane je treba dokazati z zdravstveno knjižico' Zavarovanca po toč. 1 člena 22 temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju. Kadar član delovne skupnosti med rednim dopustom uporabi usluge Gradisovega počitniškega doma ali druge organizacije in ima vsaj 3 dni vendar za največ 10 dni organizirano celodnevno oskrbo, prejme za vsak dan bivanja v počitniškem domu »Gradisa« ali sličnemu objektu druge organizacije po 15 N din, za vsakega družinskega člana pa še po 12 N din (za otroke do 7 let starosti po 8 N din na dan). Za uveljavljanje pravice do prispevka za družinske člane je tudi v tem primeru potrebna zdravstvena knjižica, ker se prispevek priznava samo za tiste družinske člane, ki so zavarovani kot ožji družinski člani po temeljnem zakonu o zdravstvenem zavarovanju (22. člen točka 1). Do prispevka k stroškom letovanja imajo pravico enkrat na leto največ za 10 dni tudi vsi upokojenci, ki so bili vsaj 10 let pri Gradisu neposredno pred upokojitvijo. Njihovim družinskim članom pa omenjeni prispevek ne gre. Glede cen za penzionske usluge v naših počitniških domovih se ne predvideva nikakršna sprememba in bodo verjetno ostale iste kot lani, tj. po 28 N din na dan oz. 31 N din na dan, če je bivanje v domu krajše kot 3 dni. Izkop nosilnega stebra na avstr jski strani. Kopljejo v vodi 5 m v globino o bomo prev e vars Vsak član kolektiva, ki opravlja tako delo, da se pri tem lahko poškoduje, mora biti poučen o varstvu, da delo lahko opravlja brez nevarnosti za svoje zdravje. Njegovo znanje o varstvu pa mora biti najmanj enkrat' letno preverjeno. Kako in kdo poučuje delavce in preverja znanje o varstvu, mora biti urejeno s predpisi podjetja. Tako določa temeljni zakon o varstvu pri delu in republiški zakon o varstvu pri delu. Kako je bilo s poučevanjem in preverjanjem znanja o varstvu pri delu v podjetju v letu 1967? Center za izobraževanje je skupno s službo za varnost pri delu organiziral tečaje in predavanja no vseh enotah. Žal pa je od celotnega števila zaposlenih v letu 1967 le 43 % delavcev delalo izpit iz varstva pri delu, od delavcev, ki delo vodijo in nadzirajo, pa le 40 %>. Pri preveHaniu znanja so bile dosežene naslednje ocene: ndlicn^ nrav dobro dobro . . zadostno 1(1 389 690 539 230 Slabo znanie pri preverjanju so pokazali predvsem delavci na tistih gradbiščih, kjer se delovodski in tehnični kader ni dovoli posvetil poučevanju, in tam, kier ta kader sam ne pozna dovoli predpisov s področja varstva pri delu, Kljub temu, da s poučevanjem in preverjanjem znania o varstvu nismo zadostili niti zakonu niti potrebam, ki jih kaže vsakodnevna praksa v podjetju, moramo ugotoviti, da se že kažejo uspehi poučevanja in preverjanja v tem. da število poškodb pri delu pada. V letu 1968 pa ie treba v poučevanje in preverjanje znanja vključiti vse člane kolektiva. Prav posebno važno pa je, da se pravočasno preveri znanje o varstvu vsega tehničnega kadra, ki delo vodi in nadzoruje. Če bo tehnični kader poznal predpise s področja varstva za svoie območie dela in jih pri delu pravilno uporabljal, bo organizacija dela pridobila in delo bo varnejše. Dokler kader, ki delo vodi in nadzira, ne pozna zahtev varstva, ne more ne dela pravilno organizirati, niti poučevati delavcev o pravilnem in varnem delu. Zato je brezpogojno treba sedaj, ko smo sredi tako imenovane mrtve gradbene sezone, organizirati poučevanie o varstvu in proučiti znanje vsega kadra, ki delo organizira, vodi, usmerja in nadzoruje. Da bi se člani kolektiva spoznali z določili zakonov, navajam nekaj teh določil. ' TEMELJNI ZAKON O VARSTVU PRI DELU 66. člen 1. Organizacija je dolžna poskrbeti, da vsakdo, preden ie razporejen na delo, spozna delovne pogoje in nevarnosti dela oziroma ukrene in sredstva za varstvo pri delu, med zaposlitvijo pa skrbi za njegovo vzgojo in izpopolnitev njegovega znanja s področja varstva pri delu 67, člen 1. Vzporedno s strokovnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem ljudi na delu kot tudi pri pridobivaniu strokovnih kvalifikacij s praktičnim delom, mora organizacija poskrbeti tudi za strokovno izobraževanje iz tvarine varstva pri delu. 2. Organizacija preverja od časa do časa na primeren način, ali delavci poznajo tvarino o varstvu pri delu zlasti pri tistih. ki opravljajo delo v posebnih delovnih pogojih. 76 člen 1. Oseba m delu mora opravljati s&oje delo z vso pazljivostjo, da s tem prispeva k varovanju svojega življenja in zdravja, kol tudi življenja in zdravja drusih članov de'u--ne skunnosti. 2. Oseba na delu ima pravico in dolžnost uporabljati vse varnostne naprave in sredstva za osebno varstvo pri delu, uporabljati jih v njihov namen, pazljivo ravnati z njimi in jih vzdrževati v brezhibnem staniu, 77, člen Oseba na delu mora upoštevati predpisane varnostne ukrepe in skrbeti za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu. REPUBLIŠKI ZAKON O VARSTVU PRI DELU 6. člen Organizacija mora delavce ob prvi in vsaki kasnejši razporeditvi na delovno mesto pa tudi med samim delom, če se spremene delovne razmere, poučiti zlasti: — o nevarnosti, ki pri delu preti delavčevemu zdravju oziro ma življenju; — o najprimernejšem načinu dela, ki delavcu zagotavlja varnost pri delu; — o varstvenih ukrepih, ki jih mora delavec upoštevati in okoliščinah, ki take ukrepe zahtevajo. Poučevanje delavcev mora biti teoretično in praktično. 7. člen Organizacija mora opraviti občasne preizkušnje, ali so tisti, ki opravljajo, vodijo in nadzirajo dela. pri katevh je nevarnost za poškodba in zdravstvene okvare večja, zadosti v-^oscbljeni za varno opravljanje vedenje in nadzorovanja takih del. Organizacija mora o usposobljenosti delavcev po prejšnjem odstavku voditi ustrezen razvid. 8 člen Dokler delavec nima npirebnega znanja o '-arstvn ari delu. r><> sme samostojno opravljati in ne vrditi ali nad-orovati takih del 9. člen Ko organizacija po 4. točki 60. člena tem. zakona s statutom ali z drugim splošnim aktom (v nadaljnjem beseddu: splošni akti določi način poučevanja izpopolnjevanja in preizkušanja znanja delavcev iz tvarine varstva pri delu. ne sme pri delih, pri katerih je nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare v zvezi z delom večja, določiti za preizkušanje daljšega roka cd enega leta. J. Š. PRODUKTIVNOST RAZISKAVA O DRUŽBENIH ODNOSIH V PODJETJU v Inštitut za sociologijo v Ljubljani je skupno s centrom za izobraževanje izvedel v podjetju pilotno študijo o raziskavi socialnih procesov. Namen študije je bil ugotoviti resnično stanje družbenih odnosov v podjetju in kakšne so realne možnosti za njihov nadaljnji razvoj na osnovi dosedanjih premikov. Anketa je bila anonimna in je vse- mi vi so npr. odgovori na vprašanje, bovala več vprašanj. Odgovarjali so ki se tiče splošne informiranosti ter tako delavci kot strokovni in vodil- o čem se člani kolektiva pogovarjajo ni kadri, skratka vzorec vseh zapo- med seboj. Vprašanje je bilo: »O slenih. V nadaljnjem bomo objavili čem se največ pogovarjate med se-nekaj odgovorov na posamezna vpra- boj in z nadrejenimi ?« Odgovori pa sanja, ki se nam zde, da so značilna so bili naslednji: in zanimiva za naše podjetje. Zani- je bilo zastavljeno: »Komu se ijutite najbolj odgovornega za svoje delo?* Odgovori so: — širši družbi ....... — delovnemu kolektivu . — samoupravnim organom — nadrejenim .... — sodelavcem iz skupine — samemu sebi .... — komu drugemu . . . — ne vem............ 20 70 5 5 100 S kom? O problemih dela in org. dela •/. — neposredno z nadrejenim . . . — z drugimi vodilnimi osebami . — s sodelavci moje delovne skupine ................................ — s sodelavci iz drugih skupin . . Možnih je bilo več odgovorov. Torej največ se člani našega kolektiva pogovarjajo o problemih dola in o organizaciji dela, in to predvsem z nadrejenimi in tudi med seboj. Zanimivo je, da predvsem manj časa odmerjajo pogovorom o osebnem dohodku, kar je povsem pravilno, sai prvo je delo, če je tega dovolj in če je dobro opravljeno, ne izostane tudi ustrezni dohodek. Do neke mere se pogovarjajo o medsebojnih odnosih in o življenju izven podjetja, to je o problemih, ki so povezani z 80 55 20 25 Odnosih med ljudmi '/o 15 25 20 20 O osebnih dohodkih 5 15 35 30 Problemi O življe-n ju izven podjetja 25 25 Največ anketiranih se čuti ods°' vorne delovnemu kolektivu kot celoti, ne pa predpostavljenim pa tudi ne organom samoupravljanja. Ti odg°v0' ri kažejo na precejšnjo stopnjo m0' ralne odgovornosti in pripadnosti delovnemu kolektivu in tudi širši družbi. Na vprašanje: »Koliko vas pri izpolnjevanju delovnih dolžnosti °v’;' rajo naslednje stvari?" so odgovor.h: bol.i malo % Zelo malo ali nič močno % zelo m« °/» — premajhna samostojnost pri delu 50 «/o 25 20 5 — premajhno strokovno znanje . . 50 30 — 20 — nasprotujoča si navodila za delo 35 40 15 10 — pomanjkanje ustreznih delovnih sredstev 4 o 30 15 15 slaba organizacija na gradbišču. 45 ssrrsar"- moi”ostio ~ kuss&ssns sr?.*? stvari, potem vidimo, da so »premajh- ne samo že nekajkrat razpravljali, Vprašanje, ki ie bilo med drugim no strokovno znanje« (20°/n) dalje pač pa tudi opozorili v raznih član. zastavh en o, je b^o naslednje: »Ah »nasprotujoča si navodila za delo« kih. vaš nadreieni upošteva pri debi pred- (25«/0) in »pomanjkanje ustreznih niše in pravila podjetja?« Odgovori so: — vedno upošteva in se zelo boii, da iih ne krši........... — v glavnem iih upošteva, vendar včasih ukrepa po svoie . — v glavnem ukrera po svoje — sploh ne upošteva predpisov in pravil.................. delovnih sredstev« (30 %), pa tudi »slaba organizacija na gradbišču« Sij ^rSrS™"^ -^ovori^ Na vprašanje: »Ali vas kdaj skrbi uspeh vašega dela, ali uspeh vaše enote ali uspeh celotnega podjetja?* 40 50 — uspeh mojega dela .. zelo redko %> redko °/o 20 pogosto o/o 25 zelo pogosto o/o 55 10 — uspeh enote .... .... 10 15 55 20 — uspeh podjetja . . . 15 30 40 100 Odgovori kažejo, da ie malo tak- Zanimivo je, da anketirane najbolj skrbi uspeh podjetja, s tem v zvezi snih vodilnih, ki bi zastopali nek~k_ Pa tudi uspeh njihovega lastnega de Iz navedenih odgovorov na posamezna vprašanja lahko rečemo, da večino naših elanov delovnega Uo- šne birokratske pozicije in ki bi m=- la- Nekoliko manj jih skrbi uspeh lektiva skrbi, kaj bo prinesel julr.š- nili da imeio edinole oni nrav. Ta- enote’ kl ie iz3leda ~ §!ede P°mem-kih ie le 10 "/o. oziroma toMkšen od- bnostl ~ nekJe v sredini, stotek zanosienih smatra, da se nji- In še odgovori na direktno vpra-hovi predpostavljeni tako obnašajo sanje, ki se je glasilo: »Ce bi bil za- Na neko drugo vprašanje, in.sicer- osebnega dohodka, da se podjetje re- , samoupravljanja Lahko za-»Ali so delo in dolžnosti, ki iih radi neugodnega položaja na tržišču L .o, opravljate nq vašem delovnem me- obstanek »Gradisa« ogrožen, ali bi bili pripravljeni dati del svojega ši?« nji dan, zato precej govora o uspehu enote, osebnega dela in podjetja-To nam potrjujejo tudi vsakodnevni razgovori in tudi obravnava prot tematike na zasedanjih organov delav- stu. jasno določene?« so odgovorili: 'ključi mo. da odgovori kaž?’o na -0, da imamo pravzaprav zelo zdrav kolektiv, i-.a katerega lahke rečuvnsio v vseh (udi v kritičnih situacijah. —- dolžnosti so popolnoma jasne .................... — so v glavnem jasne . — r.recei nejasne . . . — ro"rom nejasne . . — ne vem .............. 65 20 lo 5 100 — bi bil pripravljen dati posojilo .......................... — poiskal bi si delo v drugem podjetju, ki mu gre bolje . . . (se nada’i je) 15 100 Približno 10 %> je zopet takih, ki menijo, da so njihove delovn- dolžnosti razmeroma neiasne in da za- Odgovori kažejo, da je pri naših članih delovnega kolektiva zavest in pripadnost do podjetja kar precejšnja, saj se je kar 85 % vseh anketi- radi tega doživljajo težave pri svo- ranih izrazilo, da bi bili pripravlje-iem delu in da zaradi tega ne moro- ni dati posojilo, če bi podjetju predlo b:ti tako učinkoviti. Večina pa jih la trda. Le 15 °/o je takih, ki bi v ta-meni, da ve. kaj mora delati na de- kem primeru zapustili podjetje in si 1o-rnem mestu. poiskali drugo podjetje, ki bi mu Zanimivo je bilo tudi vprašanje, ki šlo »boljše«. Gradisov vesliiiii »Gradisov vestnik. rzdaja delavski svet podjetja Gradis Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš — Tiska tiskarna 'Toneta Tomšiča' v Ljubljani — IzhaJ3 mesečno Želimo zadovoljiti irši krog naših Kaj pravijo člani kolektiva o svojem glasilu »Gradisovem vestniku« Objavljamo prve rezultate ankete, ki smo jo izvedli prek Gradisovega vestnika in v katerem so sodelovale vse poslovne enote podjetja razen gradbenega Vodstva Ljubljana. Z anketo smo hoteli dobiti odgovore na nekaj vprašanj, ki se tičejo vsebine, oblike in nadaljnjega izhajanja Gradisovega vestnika. Zanimalo nas je, kaj bralci mislijo o tem: Od kod dobe največ obvestil, kaj jih najbolj zanima, kako čitajo Gradisov vestnik, v koliko so pripravljeni za sodelovanje in drugo. Danes objavljamo samo sumarne rezultate v odstotkih, drugič pa bomo objavili tudi odgovore, ki se tičejo razlik po kvalifikaciji in funkcijah in podobno. Anketirani so napisali tudi precej pripomb, ki so Ijo ®ni strani kritične narave, še več pa je sugestij m P-edlogov za izboljšanje časopisa. Ko jih bomo zbrali in kategorizirali, jih bomo tudi objavili, ker so zelo zanimive. No poglejmo prvič te sumarne odgovore: Na prvo vprašanje ki se je glasilo: »Od kod dobile največ informacij (obvestil),« so anketirani odgovorili takole: Odgovori Odstotki 1. Gradisov vestnik.......................79,8 2. Delovni sestanki........................9,0 3. Družbeno-politični sestanki.............3,0 4. Oglasna deska............... 5 Pogovor s tovariši .... 6 Pogovor s predpostavljenimi 7. Drugod ..................... 7,2 25.8 12,0 7,2 (Nekateri so označili več odgovorov, zato skupno število odstotkov presega 100.) Na prvo mesto pride Gradisov vestnik, za katerega se je opredelilo skoraj 80 % vseh anketiranih (točno 79,8 °/o). Na drugo mesto pride kot vir informacij Pogovor s sotovariši (25,8%), na tretje mesto pogovor s predpostavljenimi, na četrto mesto delovni sestanki, n=t peto mesto oglasna deska ter viri informacij od drugod, na zadnje mesto pa pridejo družbeno-politični sestanki. Torej Gradisov vestnik je ne samo dobro informacijsko sredstvo, ampak je pred vsemi drugimi viri tudi učinkovit in iir.a gledano Z vidika ddsfotkov Precejšnjo prednost. Informiranost je, kot vemo, po eni strani osnova 2a sodelovanja in po drugi strani vir izobraževanja ter zadovoljstva pri delu. Težko si zamišljamo, da bi bi! dober samoupravljavec tisti, ki je slabo ali pa sploh neinformiran o dogajanju v podjetju. Tisti, ki k bolj'informiran, se bolj zanima za podjetje, manj teži drugam in daje več raznih pobud za izboljševanje dela, s tem v zvezi pa je uspeh in zadovoljstvo v delu. Naslednje vprašanje je bilo: Kaj vas najbolj za-BiiUa v Gradisovem vestniku? Rezultati so naslednji: Odgovori Odstotki 1 Članki in razprave o poslovanju v podjetju 45,0 2 Članki o delu družbeno-političnih organizacij . . :................................... 7,o S Žlanki in obvestila o delu organov samoupravljanja ..................................15,8 4 Članki o športu, razni komentarji itd. . . 16,2 5- Drobne zanimivosti iz življenja kolektiva . 32,5 6- Kaj drugo.................... • ■ 3,5 100,0 Na vprašanje: »Ali se razen vas, še drugi zanimajo za Gradisov vestnik?« So bili odgovori naslednj:: Odgovori 1. Člani moje družine . . . 2. Moji ožji znanci........... 3. Sorodniki in sosedje . . . 4. Ne, nihče drug razen mene Odstotki 45,8 10,2 7,0 37,0 100,0 Anketirane najbolj zanimajo »razprave o poslovanju podjetja« in jih to izjavlja 45,0%, to je skoraj Polovica članov kolektiva. Z drugimi besedami za skoraj polovico članov kolektiva so pomembni načini in uspehi poslovanja. Nič čudnega, saj je od tega odvisen naš celotni dohodek, od tega pa naš osebni dohodek. Na drugo mesto, z 32,5% so se uvrstile drobne zanimivosti iz življenja kolektiva, vsekakor so to novice, ki so tesno povezane z delom in življenjem vsakega posameznika v kolektivu in ki žele več in več podatkov. Na tretje mesto so prišli s 16,2% »članki o športu, razni komentarji itd.«, na četrto mesto »članki in obvestila o delu organov samoupravljanja s 15,8%, na peto mesto »članki o delu družbeno-političnih organizacij« s 7,0%. Kaj drugega pa jih vsaj v dosedanji vsebini ni preveč zanimalo. K tem odstotkom moramo pristaviti, da tisti, ki je postavil na prvo mesto članke o poslovanju podjetja, vsekakor čita tudi druge članke, prav tako tisti, ki je dal na Prvo mesto članke o delu družbeno-političnih organizacij in o delu organov samoupravljanja, mqra citati tudi razprave o načinu in uspehih poslovanja, če hoče biti ustrezno informiran in če želi primerno sodelovati. To je še posebej razvidno iz naslednjega vprašanja, ki smo ga zastavili anketiranim in ki se tiče načina čitanja Gradisovega vestnika. Vprašanje je bilo naslednje: »Ali lahko poveste, kako prečitate Gradisov vestnik?« Odgovori Odstotki h Gradisov vestnik samo prelistam .... 6,4 2 Gradisov vestnik prečitam v celoti .... 39,8 3 V Gradisovem vestniku prečitam samo tiste članke, ki me zanimajo...................51,8 4. Sploh ne berem Gradisovega vestnika . . . 2,0 Približno v 46 primerih od sto prečitajo Gradisov vestnik tudi »člani ožje družine« in nadalje še v 10 % »ožji znanci«, pa tudi sorodniki in sosedje v 7,0 %.. Torej je Gradisov vestnik v precejšnji meri razširjen tudi na druge, na širši krog in ga berejo tako znanci kot tudi poslovni partnerji. Le v 37 primerih od sto prelistajo oziroma prečitajo Gradisov vestnik le sami anketirani člani našega kolektiva. Na vprašanje: »Kako ste na splošno zadovoljni z Gradisovim vestnikom«? pa so dejali takole: Odgovori Odstotki 1. Zelo sem zadovoljen.....................43,0 2. Še kar sem zadovoljen...................50,0 3. Nisem zadovoljen.........................7,0 Zelo zadovoljnih, oziroma še kar zadovoljnih je vsega skupaj 93 % vseh anketiranih, nezadovoljnih z Gradisovim vestnikom pa je le 7,0 %. Največ pripomb in predlogov za izboljšanje so dali tisti, ki v SO0/!' menijo, da so še kar zadovoljni. Na naslednje vprašanje, ki se je tikalo sodelovanja v dopisništvu v Gradisov vestnik, pa so odgovorili takole: Ali bi bili pripravljeni sodelovati kot dopisnik za Gradisov vestnik? Odgovori 1. Da . 2. Ne . Odstotki . 45,0 . 55,0 Torej skoraj . polovica anketiranih je pripravljena sodelovati v tej ali oni obliki z Gradisovim vestnikom, kar je prav gotovo pozitivno in ohrabrujoče dejstvo, ter kaže na dejanski aktiven odnos in povezavo med tistimi, ki čitajo in tistimi, ki žele pripravljati gradivo za časopis. In končno smo vprašali anketirane tudi o tem: Kako naj Gradisov vestnik izhaja? Ho, in .rezultati so naslednji: Odgovori Odstotki 1. Izhaja naj enkrat mesečno , . . . . 72,0 2,- Izhaja naj vsakih 14 dni . . . 23,0 3. Izhaja naj vsaka 2 meseca . • • 2,0 4. Naj se u.rine 3,0 Program investiranja v stroje in strojno opremo za leto 1968, ki ga je obravnaval delavski svet podjetja na seji 28. decembra lani, predvideva večja investicijska vlaganja v letu 1968, kot so bila doslej v posameznih letih. Posledice prenizkega vlaganja v mehanizacijo v preteklih letih se kažejo v precejšnji dotrajanosti strojev in je odstotek uporabnosti teh delovnih priprav že padel pod polovico. Poleg tega so nekateri stroji tudi tehnično zastareli, saj so se pojavili na tržišču drugi, renlabilnejši. Vse to je vodilo komisijo za investicije, da je poleg nadomestitve predvidela še dodatne nabave za izboljšanje tehničnega stanja ir za povečanje kapacitet pri strojni opremi Seznam strojev gradbene ...e-hanizacije, ki ga je obravnaval DSP, obsega predvidene nabave : tro-jev, ki jih je treba zamenjati zaradi izrabljenosti, nadalje pa še tiste stroje, ki so tehnično zastareli. Kljub temu, da se bodo opravile vse oredvidene nabave v tem letu, bo izboljšana stopnja uporabnosti strojev komaj za 4 %. Večja vlaganja so seveda omejena s redstvi, ki jih imamo na razpolago, vendar bodo uspehi zadovoljivejši, če se bodo tudi v naslednjih letih upoštevala ista načela pri financiranju investicij, kot so bila sprejeta pri letošnjem programu. Dalje je bilo ugotovljeno, da sedanji obseg kapacitet v stalnih obratih zadošča, medtem ko so stroji in druga strojna oprema v večini že precej iztrošeni in zato predvideva program investiranja, da se 100,0 Enkrat mesečno tako kot dosedaj menijo v 72,0 %; to se pravi večina anketiranih je za sedanji časovni razpored izhajanja časopisa. Vendar pa je 23,0% takih, ki meni, da naj bi Gradisov vestnik izhajal vsake 14 dni, torej skoraj čeirtina članov kolektiva, ki želi pogostejših informacij in sodelovanja. Da naj bi C.a-disov vestnih izhajal na vsaka 2 meseca, jih meni 2,0 %, da pa naj bi se Gradisov vestnik ukinil, jih meni 3% vseh anketiranih. Rezultati ankete kažejo na izredno aktiven odnos, gledano z vidika samih odgovorov, ki so izraženi v odstotkih, kakor tudi z vidika predlogov in nasyetov ter želja za nadaljnjo vsebino in obliko izhajanja. V bodoče bomo objavili tudi konkretne želje, ki se tičejo sprememb v vsebini in bomo tudi skušali dobiti takojšen odgovor na to, v koliko smo zadeli bistvo, oziroma kolikor smo skušali zadovoljiti čim večji kiog bralcev o problemih, ki se tičejo našega podjetja. no letos vložili blizn ene milijarde starih dinarjev uporabijo za nadomestitev vsa amortizacijska sredstva, ki so obračunana od obstoječe strojne opreme v obratih. Za tehnične izboljšave pa bo potrebno vložiti še znatna sredstva iz dela dohodka, s katerim razpolagajo obrati sami. Delavski svet smatra, da je treba za vse investicije v obratih izdelati podrobne 'ekonomske analize, da bodo investicijska vlaganja smotrna in pri tem dosežena tudi rentabilnost poslovanja. Na seji 28. decembra lani je delavski svet obravnaval in načelno že odobril investicijske nabave po programu za prvo prioriteto, ki obsega neodložljive nabave. O drugem delu programa pa bo ponovno razpravljal, ko bodo natančno znana sredstva po zaključnem računu za leto 1967. Člani delavskega sveta so poudarjali, da je treba nabaviti razno tako imenovano drobno mehanizacijo, ki jo povsod primanjkuje. Predloženi program investicijskih nabav tega ni upošteval. Te na-" bave“pa 'morajo biti prav tako sistematične, zato morajo tehnične službe pripraviti seznam potrebnih strojev drobne mehanizacije s predvidenimi denarnimi sredstvi. Vsekakor bodo neposredno vključene pri financiranju omenjene mehanizacije enote iz svojih skladov, s katerimi razpolagajo. Zato mora priti iniciativa za nove nabave neposredno iz kolektivov enot. Pri izvajanju politike investiranja se je delavski svet poslužil določila o povečani amortizacijski stopnji po zakonu o amortizaciji osnovnih sredstev delovnih organizacij, po katerem je mogoče obračunati za določene stroje, ki se hitreje trošijo, večjo amortizacijo, kot pa je predpisana v omenjenem zakonu. Tako bo v letošnjem letu za vibracijske stroje, drobilce, ražijska vozila, viličarje, stroje za izdelovanje cevi, robnikov in votlakov obračunana amortizacija od njihove nabavne vrednosti za nekatere po 66% večji stopnji, za druge pa tudi po petkrat večji stopnji, kot znaša predpisana minimalna amortizacijska stopnja. S tem bodo že vnaprej namensko zagotovljena sredstva za pravočasno nadomestitev te opreme, katere čas trajanja je krajši, in se zato hitreje zahl :va njihova nadomestitev. Do uveljavitve novega zakona o amortizaciji ni bilo mogoče obračunavati večjih stopenj amortizacije od predpisanih. Sedaj je to sproščeno in je dana možnost gospodarskim organizacijam, da same odločijo, koliko bodo obračunale amortizacije od osnovnih sredstev, ki jih uporabljajo v proizvodnji glede na to, v kakšnem času se predvideva, da bo potrebno določen stroj ali drugo osnovno sredstvo nadomestiti. Pri tem pa je treba.seveda upoštevati, ali dopuščajo sredstva dohodka višji obračun amortizacije od obveznih minimalnih stopenj, ki jih predpisuje zakon. Vrednost takega načina obračunavanja amortizacije je še v tem, da je mogoče sredstva za nadomestitev trošiti takoj, ko so obračunana (torej vsak mesec) in ne šele po zaključnem računu, kot je to pri financiranju investicijskih nabav iz skladov, obračunanih iz dohodka. Vsekakor bo potrebno v bodoče bolj konkretno pristopiti k dolgoročnemu planiranju investicij, upoštevajoč program razvoja in usmerjenost ter cilje podjetja pri izvajanju svoje poslovne politike. Z. R 100,0 Torej skoraj 40% prečita Gradisov vestnik v celoti, kar je precejšen odstotek posebno, ker moramo imeti pred očmi različno izobrazbeno strukturo zaposlenih. Največ, to je 51,8%, prebere samo tiste članke, ki jih zanimajo, tistih, ki samo prelistajo Gradisov vestnik, je 6,4 %, taki, ki pa sploh ne čitajo Gradisovega vestnika, je razmeroma malo — le ca. 2,0%. Motiv z zadnjih zimskih športnih iger — Ravne 1936. Tudi letos bodo na Ravnah »GRADISOV VESTNIK« * Stran » IZOBRAŽEVANJE Ob dolgih zimskih večerih bomo prosti čas najbolj izkoristili, če vzamemo v roke dobro knjigo, ali pa se učimo in strokovno pripravljamo za novo sezono. Dokaze za to, kako je danes potrebno znanje, srečujemo na vsak korak. Vedno bolj se uveljavlja zahteva po solidni izobrazbi na vseh delovnih mestih. Zato je center za izobraževanje v skladu s programom tudi v letošnjem letu razpisal vrsto tečajev in seminarjev. Tako je v Ljubljani že tečaj za GD in konzolna dvigala, katerega obiskuje 19 kandidatov. V šoli za tesarje in železokrivce imamo v Čakovcu 28 kandidatov, na tečaju v Gračanici 20 kandidatov. Na dopolnilnem izpopolnjevanju tesarjev (specializacija) imamo v zveznem centru 18 tesarjev. Tečaja za signaliste se je udeležilo 18 kandidatov. V pripravi je seminar za tehnični strokovni kader ter dvomesečni tečaj za brigadirje. V tem času je v šoli 68 vajencev za tesarsko in zidarsko stroko. Na specializaciji za težko mehanizacijo imamo 15 bageristov in bul-dozeristov. Po enotah pa so tečaji za priučevanje na delovnem mestu. Poleg tega imamo še tečaje za tuje jezike ter vrsto krajših seminarjev z različnih področij našega dela. Možnosti za izobraževanje je torej dovolj, potrebno je le mnogo dobre volje in hotenja. RETROAKTIVNO JE LAHKO SPREJET SPLOŠNI AKT, S KATERIM SE UGOTAVLJAJO SKUPNA SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE IN NJIHOVA DELITEV (Pojasnilo zvez. sekr. za delo. št. 6-482/2-10. X. 1967) Retroaktivna veljavnost osnov in meril za razdelitev sredstev za osebne dohodke ni mogoča in bi bilo to v nasprotju s 154. členom ustave. Po istem predpisu se lahko samo z zakonom določajo primeri, kadar je takšna, tj. retroaktivna veljavnost predpisa mogoča. Kar zadeva splošne akte oziroma tista določila splošnih aktov, ki se nanašajo na delitev dohodka, tj. s katerimi se ugotavljajo in določajo skupna sredstva za osebne dohodke, je možna retroaktivna veljavnost. To jasno izhsja iz 16. člena 2. odstavka zakona o sredstvih gospodarskih organizacij, po katerem o začetku veljavnosti splošnega akta o delitvi dohodka odloča delavski svet. V tem primeru je torej v skladu z omenjenim pooblastilom iz 154. člena ustave napravljena izjema načela o veljavnosti splošnih aktov. To je bilo možno in potrebno glede na to, da gre tukaj za določanje osnov za formiranje skupnih sredstev za osebne dohodke, ki ne zadevajo že določenih medsebojnih odnosov delavcev pri skupni delitvi, katerih osnove pa je možno in tudi potrebno ugotavljati oziroma menjati med letom. V smislu tega pojasnila zveznega sekretariata za delo določa tudi naš pravilnik o delitvi dohodka v svojem 12. oziroma 13. členu, s katerim je predpisano, da delavski svet določi ob sprejemanju gospodarskega načrta za poslovno leto oziroma s posebnim sklepom merila za delitev dohodka na osebne dohodke in na sklade in da sme odstopiti od postavljenih meril, če bi rezultati poslovanja po zaključnem računu močno odstopali od predvidenih. | Zadnja pot tesarskega vajenca I Djura Domunkoša 13. januarja 1968 so v Križevcu pri Čakovcu pokopali tesarskega vajenca Djura Domunkoša. Pokojni je bil rojen 25. 12. 1949 v j Čakovcu. Djuro je bil edini otrok I staršev. Oče mu je umrl, ko je bil še I čisto majhen. Živel je z materjo, ki ga je preživljala s svojim trdim delom. . Učno pogodbo je sklenil 15. 9. 1966. Bil je priden, miren in discipliniran vajene. Sodelavci ga bodo I težko pogrešali. Na zadnji poti so se v imenu kolektiva od njega poslovi- I li skupina njegovih najbližjih tovarišev in inštruktor za vajence tovariš Koren. Njegovi mami naše iskreno sožalje. Za zidarja bo že dober Edvard Bališ je zidar iz Raven na ■ Koroškem. Pravijo, da vedno kaj I veselega pove. Zato smo ga prosili,' | da še katero reče za naše bralce. »Pa naj bo,« je dejal. »Nekoč me je soseda prosila, da ji uredim učenje njenega sina. Ko sem vprašal, I kakšen je in če ima osemletko, ga I je na vse načine hvalila, ob koncu | pa je še pripomnila: »Veste, pa je malo nor, sicer pa za zidarja ali tesarja bo že dober!« »In kako ste obhajali novo leto?« »Bil sem kar doma. Veste imam zelo pohlevno ženo in če bi sam | kam šel, bi imel vse leto trpljenje.« »Še kaj? Ne! Rad bi šel na delo v I Nemčijo, kajti tudi moja največja želja je, da bi si ustvaril lasten I dom.« GL. MESTO PAKISTANA RAZLIČNA SOGLASNIKA TRGOVINA LEPLJIVA SNOV ALFRED NOBEL OBROČEK JAPONSKA IVANA KOBILICA KANAL PREDLOG PREDSEDNIK JEMENA KRANJ NASUTO S PESKOM DOLGOLET. SIND. DEL. GV. LJUB. ELEKTRIKA SREDNJE AMERIŠKA DRŽAVA GOSTILNA SAMEC ČEBELE BELI NARCIS RDETL NEZNANEC VODITELJ KP INDONEZIJE IVAN TAVČAR ŠTEVNIH SLOVENIJA SIAM MEDMET MESTO y NEVADI (ZDA) TRTA, GROZDJE MIKI, ČARI OSEBNI ZAIMEK NATRIJ. SOL AMPER NEMŠKO PLEME SEZNAM Hala za tovarno lesovine in lepenke v Prevaljah. Hala je dolga 63 n. 'in široka 29 m. Objekt je bil zgrajen v 75 delovnih dneh Po! ure med graditelji v Dolgi vasi na Ravnah na Koroškem Kadar pritisne mraz in zidarskega dela na objektu ni, morajo tudi zidarji in tesarji zgrabiti za vsako delo. Kvalificirani zidarji na Ravnah '&1‘ kladajo kamion Katero drobno mehanizacijo naj bi nabavljali Na zadnjem zasedanju DSP je bil med drugimi sklepi potrjen tudi program nabav težke in srednje mehanizacije za gradbeno operativo. Izrečena je bila tudi zahteva, naj komisija za investicije predloži na prihodnjem zasedanju predlog o eventualni dodatni nabavi druge mehanizacije. Verjetno niso vsi tehnični kadri v podjetju seznanjeni, da v naših poslovnih enotah uporabljamo že precej manjših ročnih električnih strojev. Kateri so ti stroji? Ročni električni vrtalni stroji, ročni električni brusilni stroji, ročni električni kotni brusilni stroji za izravnavanje ometov, ročne krožne žage za obdelavo lesa, ročne verižne žage z bencinskim pogonom, ki so posebno uporabne za tesarska dela, ročni električni rezkarji, za opečni zid za izdelavo utorov, pištole za zabijanje žebljev v les. beton in železo, instalacijska ročna kladiva za vrtanje, sekanje, lomljenje trših materialov. Kot rečeno, se vsi omenjeni stroji že nahajajo v podjetju, ker pa jih je razmeroma malo, jih poslovne enote ljubosumno čuvajo in težko oddajo ev. drugim uporabnikom v podjetju. Deloma je to tudi razumljivo. Vsi ti stroji so prepotrebni pri našem vsakdanjem deu. Zahtevajo pa . skrajno nego in vzdrževanje, pa morajo zato z njimi upravljati vedno isti delavci. Običajno imajo ti stroji tudi razno orodje in pribor, ki je zložen v posebnih prenosnih pločevinastih ali lesenih škatlah in se ob posojanju rado marsikaj izgubi. Tudi dolžine priključnih električnih kablov se neverjetno hitro krajšajo. Vse te ugotovitve pa zahtevajo od uporabnika stroja, da vodi strogo kontrolo pri delu kakor tudi pri vzdrževanju strojev. Priporočljivo bi bilo, da si posamezne poslovne enote nabavijo vse prej omenjeno ročno električno oro-je, s katerim bi same razpolagale in je s tem dana tudi garancija, da bodo stroji dobro vzdrževani in čim-dalj uporabni. Po dosedanjem pregledu in zahtevah posameznih poslovnih enot smatram, da bi lahko bilo na enotah naslednje število ročnih električnih strojev: Ročni el. vrtalni stroj lipa EVS 15..............od 4 do 8 Ročni el. brusilni stroj line RBS ti . . . cd 3 do 8 Gornji pregled je potrebno prilagoditi v praksi številu sektorjev in na finančnim možnostim poslovnih enot, kar pa ne bi smele vplivati, saj ti stroji tudi niso dragi. Za posamezne stroje dajem nekatere karakteristike: Električni vrtalni stroj EVS 15, Stroj ima zmogljivost v jeklu za iz-vrtine do 15 mm in v trdem lesu do 30 mm. Teža stroja je 4,5 kg. Nazivna priključna napetost. 220 V, nazivna moč 450 W, v praznem teku ima 5GC obr/min, pri polni obremenitvi pa 310 obr/min. K stroju pripada še 3 m priključnega kabla z vtičem. Cena stroja je 685,39 N din. Zelo pripraven je za tesarska in ostala dela na gradbišču. Izdelan je v tovarni Iskra Kranj ter ga dosedanji uporabniki zelo pohvalijo. Pripominjam, da smo imeli tudi manjše vrtalne stroje EVS 10 in EVS 13, da pa so se v praksi pokazali najboljši EVS 15. Ročni električni kotni brusilni stroj tipa RBS 6. Priključna napetost 220 V, nazivna moč 1450 W. Teža stroja brez brusilnega koluta 7,6 kg, največji premer brusilnega koluta 235 mm. Stroj ima 6200 obr/min. Pri stroju je 5 m priključnega kabla z vtikačem. Stroj je dvojno izoliran, . zato ni potrebna ozemljitev stroja, ker s tem lahko stroj priključimo na vsako vtičnico. Pri obeh strojih EVS 15 in RBS 6 je potrebno paziti pri vključitvi stroja na napetost v električnem omrežju, ker je toleranca, ki je dovoljena *T0 °/o od 220 V. Cena stroju je 700,00 N din. Tudi ta stroj je izdelek tovarne »Iskra« Kranj. Ročne električne krožne žage (cir-kularke). Pri podjetju je bilo nabavljenih že več vrst ročnih krožnih žag, bodisi iz uvoza ali pa iz domače proizvodnje. Razlika med posameznimi . rstami je v tem, kakšna je možnost priključka na električne omrežje. Nekateri stroji imajo možnost na trifazno napetost, drugi pa na enofazno, nadalje, kako so izolirani električni motorji (stator in rotor) od kovinskih zunanjih delov. Podjetje »Bratstvo« Zagreb je izdelovalo trifazne stroje, potem pa so izdelavo ukinili. Danes imamo pri podjetju starejše »Pesto« stroje, ki se nahajajo v LIO Škofja Loka. Na tržišču so se pojavili »ELU« stroji tip MH 18, katere smo nabavili tudi pri našem podjetju in so se zelo dobro izkazali. Stroj je možno priključiti na enofazno napetost, mora pa biti pravilno ozemljen. Globina rezanja je od 0—50 mm in s strojem lahko delamo pod kotom 45 °. Nazivna priključna napetost je 220 V, nazivna moč 1000 W, stroj pa ima 4500 obratov v minuti, dolžina kabla z vtičnico je 5 m. Cena stroja 226,00 novih dinarjev. Poleg te krožne žage imamo še žago firme Holz-Her tip MHU-750. Nazivna napetost 220 V, nazivna moč 1500 W, število obratov 5400/min. Globina reza 75 mm, premer žag. lista 200 mm. Pripomniti moram, da obstajajo še razne druge ročne električne krožne žage, kot npr. Bosch, pri katerih je priključna napetost tu- di 42 V, zato pa moramo imeti še kot dodatno opremo transformator. Ti stroji za gradbeništvo ne pridejo v poštev. Pri nekaterih vrstah strojev je omejen čas rezanja npr. od 4—6 minut, potem pa je obvezno stroj hladiti. Ročni električni zidni rezkar. Pri podjetju imamo takšne stroje znamke »Metabo« tip 6372. Je zelo primeren za izdelavo utorov, izvrtin za električna stikala. Ta dela lahko opravljamo s tem strojem pri opečnih zidovih, zidovih iz žlindrinih vot-lakov in drugih srednje trdih vrst materiala. Za beton ti stroji niso uporabni. Možno jih je priključiti na napetost 220 V ali 42 V. Rezkar je premera 130 mm in je možno rezkati utore globine od 0—30 mm, največ j a rezkalna širina pa je z dvema rezkanjema do 40 mm. Stroj je opremljen še z vrtalnimi svedri za trše materiale od 8 do 18 mm in z vrtalno glavo za izvrtine električnih stikal premerov 40, 66, 80 in 90 mm. Moč motorja je 600 W in ima 350 obratov v minuti. Teža stroja je 7,7 kilograma, cena stroja pa je 5.400,00 novih dinarjev. V prihodnji številki bomo opisali še druge ročne električne stroje. M. T. Ročne krožne žage Elu tip MH 75 ali 85 . od 4 do 8 Ročne verižne žage Stihl-contra............od 2 do 4 Ročni zidni rezkar Metabo .................od 2 do 4 instalac kladivo Bosch tip 11201 . . . . od 1 do 8 Teracco brusilni stroj Tip TS-l/A . . . . . od 1 do 2 Pištole za zabijanje žebljev.................po 1 kos Sklepi organov samounravliania SKLEPI IIV. redne seje delavskega sveta podjetja, ki je bila 28 decembra 1967 v Ljubljani 1. Sklepi piejšnje seje so bili izvršeni oz. j v izvrševanju. 2. Poročilo overovatelja zapisnika se vza-ne na znanje. 3. Poročilo predsednika UO podjetja se zame na znanje. 4. Odloži se sprejem pravilnika o stano-. anjski gradnji za člane delovne skupnosti Gradisa«, o financiranju, dodeljevanju sta-ovanj in dajanju posojil za individualno tanovanjsko gradnjo. Delavski svet bo omejeni pravilnik obravnaval na prihodnji seji. Jsnutek pravilnika Je bil poslan vsem eno-am v obravnavo 17. 11. 1967, vsak član de-ovne skupnosti pa ga je prejel v tiskani bliki kot prilogo Gradisovemu vestniku (št. 17 — december 1967), Delavski svet je ugo-ovll, da kljub temu niso bile organizirane bravnave v vseh enotah in bi zaradi tega e bilo primerno sprejeti pravilnik že se-aj, Kolektivi enot naj izvedejo organizira-o obravnavo najkasneje do naslednjega asedanja delavskega sveta. 5. Sprejme se predlog o načinu obraču-•avanja stroškov za obresti na obratna redstva, vezana v zalogah materiala, v go-ovih izdelkih., v nedokončani proizvodnji er gradnji za trg, kakor tudi pri krediti-anju, v neplačanih situacijah in računih li kako drugače vezana obratna sredstva. Do naslednjega zasedanja DS podjetja naj e pripravi še predlog o načinu obračuna »bresti na poslovni sklad v takem smislu :ot za obresti na obratna sredstva. V centralnem skladišču je treba zaloge 'mejiti samo na material, ki služi potrebam seh enot, in na kurantni material. Sestaviti je treba podroben poslovnik o >bračunavanju obresti za sredstva, ki jih uporablja posamezna enota pri svoji pro-zvodnji s tem, da bi se dejanski stroški mračunavali ob polletnem obračunu in ob :aključnem računu. 6. S 1. januarjem 1968 se preide v celotnem podjetju na 42-urni delovni teden. Razporeditev delovnega časa v teku tedna je od ponedeljka do četrtka po 8 in pol ure, / petek po 8 ur. Vsaka sobota je prosta, čimprej, a najpozneje do 1. marca 1968, je ;reba v celotnem podjetju preiti na deljen delovni čas tako, da bo pričetek dela ob 7. uri, v teku dneva pa enourna prekinitev. 7. S 1. januarjem 1968 se sedanja osnova za osebne dohodke po planski vrednosti točke poveča za 7 %. Prav tako se povečajo Določila o dodatku za nadurno delo in dodatku za stalnost ostanejo do nadaljnjega nespremenjena. 8. Sprejme se predlog komisije za in veza 7 »/• sedanje osnove za terenski dodatek, določen v pravilniku, razen dodatka za ločeno življenje, ki ostane nespremenjen, sticije z dne 23. 12. 1967 o načelih investicijskih nabav v letu 1968. S tem v zvezi se odobri predlog investicijskih nabav mehanizacije po 1 prioritetnem planu tako za nadomestitev, kakor tudi za povečanje kapacitet. O predlogu po II. prioriteti bo DS razpravljal ,ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1967. Za gradbene investicije se ne sprejme predlog komisije o gornjem limitu, DS pa naroča, da pripravi komisija predlog lastnih gradbenih investicij, v katerem naj upošteva samo najnujnejše gradnje. 9 Odobri se nabava polnojarmenika za LIO Škofja Loka. Po zadostitvi potreb lastnih delavnic imajo pri dobavi lesa iz obrata prednost enote podjetja, kvaliteta pa mora ustrezati predpisanim standardom. 10. Vse investicijske nabave iz sredstev amortizacije ali skladov podjetja in enot vključno z gradbenimi investicij imi odobrava DS podjetja po predlogih enot in komisije za investicije. 11. Odobrijo se investicijske nabave v letu 1967 po priloženem seznamu v skupni vrednosti 6,055.016,13 N din. 12. Odobri se odprodaja osnovnih sredstev (oprema) po priloženem seznamu v osnovni vrednosti 535.252,19 N din z odpisi a) vibracijski stroji b) drobilec . . . • -»»»»•§*•« c) režijska vozila č) viličarji...........»<•;»•» d) stroj za izdel. cevi ..;•§>»« stroj za izdel. robnikov . . . . i * e) stroj za izdel. žlindr, votlakov (skup. no pod d) ......................... Letni predračun amortizacije za leto 1968 je treba sestaviti do roka, določenega za predložitev zaključnega računa za leto 1967 po stanju osnovnih sredstev na dan 31. decembra 1967 in z upoštevanjem povečane stopnje amortizacije po tem sklepu. Amortizacijska sredstva pripadajo enotam, kjer so osnovna sredstva instalirana. 20. DS podjetja zavrne predlog za določanje akontacijskih osnov delavcev po analitični oceni delovnih mest, ker metoda, ki je bila izbrana v sistemu analitične ocene 343.452,76 N din in po sedanji vrednosti 191.799,43 N din. 13. Odobri se odprodaja sredstev skupne porabe (oprema) po priloženem seznamu v osnovni vrednosti 4.764,12 N din, z odpisi 4.586,01 N din in po sedanji vrednosti 178,11 N din. 14. Za pokrivanje neodpisane vrednosti osebnega avtomobila znamke Moskvič G — štev. 26.390 za manjkajoči del kritja totalne škode od zavarovalnice se odobri črpanje rezervnega sklada podjetja v znesku 7.100,48 N din. 15. Drobilec G — štev. 27.383 v kamnolomu Črni Kal v vrednosti 227.078,74 N din se v celoti odpiše in obračuna amortizacija za vso nabavno vrednost. 16. Na trajna obratna sredstva se prenesejo sredstva v višini 20 % od investicijskih nabav v letih 1965, 1966 in 1967 (Ur. list SFRJ štev. 19/65, 57/65 in 52/66) in sicer 4,130.268 N din za leti 1965 In 1966. 1,161.761,98 N din za leto 3967 (do 26. 12. 1967) vključno z obračunom amortizacije za december. 17. Odobri se nakup stanovanj za delavce centrale v okviru sredstev, odobrenih^vpo predračunu skupnih sredstev podjetja v planu za leto 1966, in sicer: enosobno stanovanje v vrednosti 58.450,00, dvoinpolsobno stanovanje v vrednosti 107.500,00 N din in enoinpolsobno stanovanje v vrednosti 78.800,00 N din. 18. Oprema za montažo prednapetih nosilcev za mostove se s prvim januarjem 1968 prenese na osnovna sredstva izven uporabe. 19. Amortizacija za leto 1968 se za celotno podjetje obračunava z uporabo predpisanih stopenj amortizacije na nabavno vrednost osnovnih sredstev, razen za naslednjo strojno opremo: Osnova Min. stop. Poveč. stop. 2,168.532,96 N din 12 ‘It 20 •/» 353.420,19 N din 12 ‘It 20 ‘It 581.319,59 N din 10 *Zo 25 "Z. 546.502,86 N din 10 '/» 20 ‘It 7 V. 30 •/. 7 »Z« 35 ‘It 655.522,90 N din 7 "/• 25 ‘It delovnih mest ne ustreza potrebam podjetja in tako predlog ni sprejemljiv za določanje akontacijskih osnov za osebne doholke v našem podjetju. Obdrži se v veljavi sedanji pravilnik akontacijskih osnov za osebne dohodke. Komisija za notranjo delitev naj izdela p: cd-log eventualnih popravkov sedanjega pravilnika. 21. Uvede se novo delovno mesto: upravnik uprave stanovanjskih hiš in stanovanj »Gradisa«. Za to delovno mesto se določi v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov: višja šolska izobrazba, šef službe II. (strokovni izpit in pooblastilo se ne zahteva). Ustrezno tem pogojem se določi startna osnova po veljavnem pravilniku in tabeli startnih osnov. 22. y svet vajenske šole — Gradbeni šolski center v Ljubljani se imenuje tov. Cepuš Lojze. 23. V načelu se v bodoče odobravajo strokovne ekskurzije v inozemstvo. Konkretne predloge naj obravnava upravni odbor podjetja. 24. Ker je bilo ugotovljeno, da smo v primerjavi s planiranimi sredstvi za osebne dohodke na uro v letu 1967 dosegli v poprečju 9 °/» več osebnih dohodkov (plan 5,62 N din/uro, izvršitev 6,13 N din/uro), se tak odstotek odobri delavcem pri centrali podjetja, vključno z delavci pri upravi samskih domov, upravi stanovanjskih hiš in v počitniških domovih, 25. Za izdelavo študijskih elaboratov po programu se odobri Gradbenemu centru Slovenije 30.000,00 N din. Overovatelja zapisnika: Mitja Smole 1. r, ing, Saša Škulj 1. r, Predsednik delavskega sveta podjetja Franc Vovk SKLEPI V. redne seje upravnega odbora podjetja, ki je bila 27. decembra 1967 v Ljubljani 1. Sklepi prejšnje seje so bili izvršeni. 2. Upravni odbor podjetja predlaga delavskemu svetu, naj sprejme predlog za prehod na 42-urni delovni teden tako, da se uvede 3 1. 1. 1968. Razporeditev delovnega časa med tednom bi bila naslednja: od ponedeljka do petka po 8 ur in pol na dan, razen petka, ko bi bilo po 8 ur, vsaka sobota pa bi bila prosta. Začetek in konec dela med tednom določijo enote same Čimprej je treba pripraviti pogoje za uvedbo deljenega delovnega časa z enournim odmorom. Sedanja startna osnova po planski vrednosti za delitev osebnih dohodkov in za terenske dodatke se dvigne za 7 °/o. Dodatek za delo v podaljšanem delovnem času se obravnava kot doslej čimprej pa naj se izdela predlog glede dodatka za delo v podaljšanem delovnem času čez 42 ur tedensko. 3 Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da sprejme predlog o načinu obračuna obresti za obratna sredstva, ki so vezana v zalogah materiala, gotovih izdelkov, Rislo Simeonovič, kvalificiran tesar iz Maribora »Že v osnovni šoli sem imel veselje do tesarskega dela,« je povedal, ko smo ga vprašali o njegovih prvih korakih v našo stroko. »Doma sem iz Bijeline (Bosna). Sedem vajencev nas je bilo, ko smo se leta 1964 vključili v podjetje. Od te skupine nas je danes še šest. Učna doba nam je hitro minila. Sedaj sem že kvalificiran tesar,« se je veselo nasmejal. »In osebni dohodek?« »O, ta je pa kar dober. Prvi mesec sem zaslužil 125.000 S din, drugi 148.000, tretji pa 112.000, sedaj bo malo manj, ker nam vreme nagaja, mraz pritiska, da je joj. Ko, pa bom že zdržal. Pa tudi utrditi se moram, saj spomladi grem k vojakom.« »Ali se boste po odslužen ju vojaškega roka vrnili v podjetje?« »Seveda, niti pomislil nisem, da bi šel kam drugam. Pri ,Gradisu' mi je dobro, še posebno tu v Mariboru.« »Kaj delate v prostem času?« Stvar kulture Moj dalji rodjak vratio se ovih dana iz. Francuske. Nismo se videli nekoliko godina, pa reših da ga obidjem. Istovremeno sam že-leo da vidim i njegov novi auto-mobil. kojim je dizao veliku pra-šinu jureči kroz naše malo mesto. — Mora biti da si bio vrlo svečan lcada si se našao na izvorima francuske kulture? — upitah. — Pariz! Koliko sam još kao študent maštao o njemu. — Ne znam o kakvoj to kulturi govoriš. — reče moj rodjak hladnokrvno. — Nišam ja tamo video nikakvu kulturu. — Ti se sigurno šališ? Hočeš da kažeš... — Hoču da kažem da smo mi, Jugosloveni. nadvisili Francuze u kulturi, za čitavu jednu Ajfelovu kulu, a možda i za dve. Onesvestih se i jedva me Ponovo povratiše uz pomoč dva bokala hladne bunarske vode. — Da. — nastavi moj rodjak kada vide da sam otvorio oči. — A za nas Jugoslovene svi u ino-stranstvu veruju da smo nekulturni. Moj gazda u Parizu je, zamisli, prvoga dana smatrao za potrebno da me detaljno upozna sa tim kako se upotrebljava en-gleski klozet: digneš jednu dasku za veliku riuždu. dve za malu .., — Sramota. — primetih ljutito. — Pa kod nas to i najmanje dete zna. — Tačno, — reče neko od ostalih gostiju. — Samo, meni se uvek »Najrajši berem kriminalne romane, sicer imam pa malo časa, delamo od 7. do 17. ure. Včasih smo imeli še mladinske sestanke, sedaj pa mladina po malem . spi. Končno pa niti ne vemo. kdo je predsednik naše mladinske organizacije. Mladina je voljna delati, toda manjka nam organizatorja.« »In hrana, stanovanje?« »S tem sem zadovoljen, zato želim našemu podjetju dosti dela in uspeha pri delu. Mi mladi pa se bomo potrudili, da bo naše delo res vzorno in kvalitetno.« C. smuči kad treba da udjem u neki naš javni klozet. — Ama, pusti ti Francuze, — dobaci jedan čičica sa strane. — Ko če da pamti tolike radnje: dve daske u jednoj prilici, jedna da-ska u drugoj... — Neprilici, — popravi ga neko. — Ništa, brate, bez poljskog nužnika, — bubnu novi diskutant. — Tamo bar ne treba ništa da pamtiš. Mene je zainteresovao slučaj mog daljeg rodjaka. — A ti? Sta si na tu uvredu rekao svom gazdi? — Tada ... ništa. Kasnije sam mu se osvetio. — Sigurno si umokrio dasku? — upade neko brzopleto. Moj rodjak zapali cigaretu, na-dje naše narodne pesme na tran-zistoru, i ispriča detaljno ceo taj dogadjaj: — Bila je paklena vručina, ka-kva u avgustu može da bude samo u Parizu. Moj gazda je celoga dana nešto piskarao u kancelariji i hladio se ventilatorom dok sam ja crnčio za njegove bedne franke. Kada je otišao na ručak, napravic sam kratak spoj na venti-latoru, i... pola časa kasnije on je došao kod mene da me moli da mu popravim ventilator. Zamisli, kulturan čovek, a ne zna da popravi čak ni ventilator. Posle sam morao da mu popravljam i njegovu »simku«. Zamisli, kulturan čovek, a ne razume se baš ništa u automobile, osim što zna da vozi. I njegovoj ženi sam u stanu neke stvari . .popravio. I njenu privalnu situaciju, da tako kažem, nešto sam popravio ... Zamisli, kulturan čovek. a ostav-Ija mladu Ženu kod kuče nezadovoljeno dok on trči samo za biznisom. Gledali smo ga kao da je on lično Ajfelova kula. — Šta me gledate? Ja sam kulturan čovek, četiri zanata imam u malom prstu i sve radnje radim. Za novac, naravno. A znate kako se u narodu kaže: Koliko stvari znaš, toliko ljudi vrediš. Šta čete, prijatelji moji, sve je to — stvar kulture. (Pres-servis) U preduzeču »Laka«, za proizvodnjo i prodaju na veliko lava-boa i kada, razpisali konkurs za vratara. Uslovi: apsolvent peda-goškog odseka Filosofskog fakulteta. Na konkurs se javilo devet stotina trideset i dva kandidata. Komisija od tri dana pregledala ih je sve pazljivo i oko im se zadržalo na Srdji Mrdji, koji im se učinio' najstasiliji i najsnažniji •medju njima. — Ozbiljan čovek, — primetio je predsednik komisije — nosi bradu!. Onda su Srdjti Mrdju. testirali. — Kako čete vi da znate, kad naidje • -neka stranka,-da li ide kod direktora, ili kod šefa plana, ili kod šefa računovodstva, ili kod glavnog poslovodje? — Pitaču je gde je krenula! — odgovorio Srdja Mrdja. Komisija se zgledala. — Odlično! — rekao je predsednik. — Sjajno! — dopunio je r član. — Genijalno! — dopevao drugi član. Odmah su Srdju Mrdju po: da zauzme svoje uzvišeno m u kavezu, na uiazu u preduz A komisija je ostala da po: kaficu, posle uspelo obavlje posla. — Koliko ti ono imaš od škc — pitao je predsednik pr .člana, — Četiri osnovne i veliko ži no iskustvo! — izdeklamova o — A ti. — okretti se drugon samo bez onog životnog iskusl — Ja imam celih dva razi gimnazije! — pogleda drugi < prvcg sa višine. — Ni ja, vala. — srknu pi sednik dobar gutljaj — sa n četiri razreda gimnazije ni: daleko odmakao od vas. Siror: Srdja Mrdja, i ne sluti da sme uzeli za vratara samo radi t da nam popravi školski prose preduzeču! (Pres-servis) z dela erganov samouprav pozneje do 1. 2. 1068, sicer bodo njih prošnje obravnavali šele v letu 1S69. nedokončani proizvodnji — gradnji za trg, kakor tudi za vezana obratna sredstva pri kreditiranju in v neplačanih situacijah ter računih. V primeru gradnje za trg, kjer nastopa celotni interes podjetja, naj se obračun obresti za prizadeto enoto, ki delo izvaja, obravnava posebej. Analitska služba naj izdela po načelih v predlogu podroben poslovnik 4. Po obravnavi predračuna o investicijskih nabavah v letu 1968. sklene upravni odbor predlagati delavskemu svetu, da sprejme naslednji sklep: a) v celoti naj se sprejme predlog za nove nabave gradbene mehanizacije tako za nadomestitev kakor tudi za povečanje strojnih kapacitet. V gradbene objekte bo mogoče vložiti samo toliko sredstev, kolikor znaša tudi amortizacija teh objektov. Obrati bodo za nadomestitev strojne opreme uporabili celotno amortizacijo od opreme, instalirane v teh obratih, povečanje kapacitet oz. modernizacijo pa bodo obrati financirali iz sredstev ustvarjenega dohodka, namenjenih v sklade. b) V letu 1968 naj se v predračunu amortizacije povečajo stopnje amortizacije za določeno strojno opremo, navedeno v predlogu, ki ga je sestavila investicijska komisija. 5 Od 1. 1. 1968 dalje veljajo zu gradbena aela v podjetju naslednje bruto kalkulacijske osnove: VK 5.20, KV 4,60, PK 3,60, NK 3,20 N din/uro Faktor od bruto kalkulacijskih osnov znaša 2,2.do 3,5, odvisno od lokacije objekta, vrste del in obsega ter stopnje mehanizacije in obsega pripravljalnih del. 6. Na podlagi 74 člena statuta GIP »Gradis« in po predlogu kadrovske komisije DS imenuje upravni odbor podjetja za upravnika uprave stanovanjskih hiš in stanovanj »Gradis« tovariša Rajka Saleharja. 7 Odobri se uporaba privatnega osebnega avtomobila v službene namene naslednjim tovarišem, ing. Jože Uršič do največ 1300 km mesečno, Mitja Smole do največ 1000 km mesečno, ing, Ivo Jeršan. ing, Mitja Kilar, ing Boris Vede in Osvin Novak vsi po največ 700 km mesečno. Predsednik UO podjetja: Borut Maister, dipl. ing. Zahvala. Iskreno se zahvaljujem za darilo, ki sem ga sprejel od sodelavcev za izkazano pozornost ob 60. rojstnem dnevu. Franc Gruden g Maribor — VI. seja upravnega odbora. V razpravi je pravilnik o stanovanjski gradnji, o financiranju, dodeljevanju stanovanj in dajanju posojil za individualno stanovanjsko gradnjo. Upravni odbor je mnenja, da je polog v višini 10 %, ki ga mora prosilec za dodelitev stanovanja plačati v sklad podjetja, občutno previsok, saj v tem primeru sploh onemogočimo delavcem z manjšimi osebnimi dohodki pridobitev stanovanja. Upravni odbor predlaga, da bi znašala višina pologa največ 5 %> vrednosti dodeljenega stanovanja. Če mora delavec menjati stanovanje zaradi službene premestitve, naj se ga plačila oprosti. Nadalje predlagajo spremembo višine posojila za individualno stanovanjsko gradnjo, in sicer: (člen 23. predloženega pravilnike) pod točko a) 25.000 N din b) 30.000 N din c) 40.000 N din B Jesenice — V. seja upravnega odbora. Na sektorju Bled (adaptacija hotela »Toplice), so uvedli deljen delovni čas, in sicer od 9, do 17 ure. V dopoldanskem času dele med delom vroč čaj. Čas kosila so določili od 11.30 do 12.30 Glede zimskih dopustov so mnenja, da so delavci na vseh sektorjih (razen Bleda) dolžni pričeti z dopusti za leto 1968 Prošnje za odobritev' neplačanih dopustov pa bodo reševali na posebni seji Upravni odbor je v novi kotlarni določil nove cene najemnine stanovanj: — garsonjera 60 00 N din — soba 50,00 N din Ceno stanovanja za upravnika bo določila posebna komisija. B Škofja Loka — II. seja delavskega sveta V planu investicij za leto 1968 predvidevajo nakup strojev in opreme v vrednosti 50 milij starih di-narjev ter obnovitev cestišča v obratih ? asfaltno prevleko v vrednosti 5 milijonov starih dinarjev Za realizacijo plana investicij bodo uporabili sredstva obračunane amortizacije za leto 1968. zmanjšana za 20 ll/o ter del sredstev, s katerim razpolaga poslovna enota. Glede skrajšanega delovnega časa pa predlagajo, da ostane isti kot doslej, tj. od 6.— 14. ure (s polnim odmorom), vsako četrto soboto pa bi normalno delali. ■ Celje — V. redna seja delavskega sveta. Na seji so obravnavali program zimskega dela in plan zimskih dopustov. Med drugim so sklenili, da bodo zimske dopuste odobravali v naslednjih oblikah: a) neplačan zimski dopust do 30 rini s tem, da obvezni prispevek plača podjetje, b) plačan zimski dopust (prekinitev dela) s plačilom 50 " n osebnega dohodka s tem. da je potrebno za vsake 3 dni zimskega dopusta koristiti en dan letnega dopusta za leto 1968 B Koper — XV. seja delavskega sveta Predsednik delavskega sveta enote tovariš Alojz Lušin je kritiziral neudeležbo nekaterih Članov DS ter zahteval tudi na podri ročju samoupravljanja več discipline. V bodoče pa so sklenili, da bodo vabilo in material za sejo pošiljali članom delavskega sveta že teden dni pred pričetkom seje. S Ravne na Koroškem — XIV. seja delavskega sveta. Delavci, ki na lastno željo želijo uporabiti zimski dopust, se jim odobri 20 dni neplačanega dopusta (zimskega) in 20 dni plačanega izostanka z dela s 106 •/• startno osnovo s tem, da mora vsak delavec izkoristiti še 6 dni plačanega letnega dopusta za leto 1968, Za potrebe sindikata, nabavo smučarske opreme in organizacijo dedka Mraza je DS odobril sindikalni podružnici 4.800 N din dotacije iz sklada skupne porabe enote. Istpčasno je DS tudi odobril plačilo 3-tedenskega zdravljenja v Dobrni tov. Adeli Simon B Ljubljana — V seja upravnega odbora. Upravni odbor je odobril izplačilo premij delavcem in operativnim vodstvom na grad-biščiih TE Plomin, klinike v Ljubljani in operativnemu vodstvu pri gradnji hotela »Pariš« v Opatiji Višina premije je odvisna od vloženega truda in uspeha pri delu. Nadalje je bil sprejet sklep, da se morajo delavci, ki so zainteresirani za pridobitev stanovanja ali individualno gradnjo stanovanjske hiše, oglasiti in vložiti prošnje naj- S Kovinski obrati Ljubljana — XX. i-delavskega sveta. Nov delovni čas se i poredi tako, da sc dela tri tedne v mes-. 5 dni po 8 ur dnevno, en teden pa 6 dni , 8 ur dnevno. Delovni čas traja dnevno od 6. do 14. v •. Na osnutek piavilnika u stanovanjski gi.. nji, o financiranju, dodeljevanju stano\ in dajanju posojil za individualno grad < pa so predlagali naslednje. x A) Sredstva za financiranje stanovanj gradnje se zbirajo centralno, vendar mora knjigovodstvo podjetja voditi preg nad dotokom in porabo sredstev PE. K govodstvo naj loči po PE dotok sredstev tč l in 8 čl. 6 osnutka pravilnika. B) Stanovanja naj podjetje podeljuje i' uporabnikom stanovanjske pravice se tistim delavcem, ki zaradi socialnih razi ne bi mogli kupiti stanovanja. Kot socif. ogrožene se smatra delavce, ki žive v i mogočih stanovanjskih razmerah, ki zdravstveno neprimerne, dohodek na en družinskega člana pa ne presega 25.000 S mesečno. Takšnim delavcem bi se dode -vala stanovanja s prispevkom ob vse! največ do 5% vrednosti stanovanja. Si stva za nakup stanovanja naj se črpaje amortizacije in sredstev sklada skupne rabe, kjer je delavec zaposlen. C) Vsem ostalim delavcem, ki nimajo gojev iz točke B) in zaprosijo za stanc nje, pa naj bi se stanovanja prodajala < bi se kreditiral nakup stanovanj. Delavc morali pred nakupom oz. vselitvijo pris vati 10% do 15% delež vrednosti stanc nja, ostali del vrednosti stanovanja kreditira podjetje s tem, da delavec 1 mesto najemnine odplačuje kredit podj< v rednih mesečnih obrokih, Odplačilo bi vršilo 15 let po 2% obrestni meri. Če « lavcu preneha delovno razmerje, se pov obrestna mera na 8 %, odplačilo preostal« kredita pa se mora izvršiti v 3 letih. Na tak način bi se sredstva za stanovE sko gradnjo hitreje stekala, ker odpla< kredita ne more biti manjše od najemni obenem pa delavcem, ki zapuščajo podjei ne bi bilo potrebno preskrbeti ustrezn« stanovanja. Stroški vzdrževanja stanovanj in zgr; gredo v breme delavca. I 20 let dela Gradisovega kolektiva na Ravnah na Koroškem. Slika št. X Ravne na Koroškem pred 20 leti. Slika št. 2 in 15 let pozneje. Danes pa je na prostoru še več objektov in Cečevje je danes postalo že ..elo mesto (spodaj) Kajvečji most na Češkem Cestni most čez reko Moldavo je polno-stenski dvočlenski lok s 330 m razpetine, z ti vem a jeklenima glavnima nosilcema škatlastega prereza, viš. 5 m in šir. Im. Zaradi velikih deformacij je bila pri stavčnem računu uporabljena teorija II. reda, Pri čemer so bili na razpolago računski avtomati zelo pozno. , Montažni škatlasti elementi so težki 20 ton ln dolgi 12 m. Poseben problem so bili členki, °ti katerih je vsak obremenjen s 4450 tonami faradi glavne obtežbe in 6133 tonami zaradi tiodatne obtežbe. Poleg tega deluje v členkih tudi prečna sila velikosti ± 235 ton. Kako vitka je konstrukcija, vidimo iz velikosti deformacij, ki nastopajo zaradi obtežbe. Zaradi polne obremenitve 7 desetin razpona, kar ustreza teoretičnemu maksimu, znaša Vertikalna deformacija 552 mm. Horizontalna deformacija v sredini mostu zaradi vetra dosega 300 mm. Pri. tem prevzame z jekleno konstrukcijo sodelujoča armirano-betonska Plošča glavne obremenitve zaradi vetra. Za podporo vozišča služijo do 42 m dolge cilindrične nihajne podpore prereza 700 mm s spremenljivo debelino slen. Voziščna plošča je kontinuirana čez ves Ueost in je debela 16 cm. Z glavnimi vzdolžnimi nosilci je povezana na vsakih 12 m in s Prečniki na 6 m. Pri betoniranju v odsekih dolgih po 23 m niso dela prečnih nosilcev Polno privarili na glavne nosilce. To so storili šele 5 mesecev kasneje, ko se je nehal beton krčiti. Obrabna plast vozišča je iz dveh Plasti litega asfalta po 4 in 5 cm, ki je še ojačana s kovinskimi vložki, da bi tako preprečili razpokanje asfalta zaradi deformacij. Pod to plastjo je izolacija z 2 cm debelim zaščitnim premazom. Gradnja je bila večkrat odložena in končno ?e je izvršila montaža preko 400 m širokega ln 60 m globokega akumulacijskega jezera dolinske pregrade Orlik. Z dvema prevoznima in nesidranima derik-žerjavoma tipa ;'Goliath« so istočasno montirali lok in gornji del mostu. Pomožne jeklene podpore so uspeli komaj montirati obenem z dvigajočo se Površino jezera. Za spoj v temenu sta bili na razpolago dve konzoli dolgi po 70 m, ki sta se na koncu upognili za ca. 600 mm. V končni fazi so vgradili poseben členek in celo konstrukcijo s pomočjo dvigalk spustili na predvideno izračunano višino. Sele tedaj so odstranili temenski členek in tako oblikovali iz tričlen-skega loka dvočlenski lok. Za demontažo podpornih stebrov sta cba-dva derik-žerjava, postavljena eden poleg drugega, dvignila razstavljene dele podpor-Mh stebrov, ki so bili težki po ca. 71 ten. Ta obtežba, obenem z lastno težo obeh žerjavov, ki 2 X 106 ton je bila istočasno tudi prva Poskusna obtežitev mostu. ing. S. E. Gradnja centra nove mestne soseske v Frankfurtu V novem delu Frankfurta, ki se imenuje Nordweststadt, je podjetje Philipp Holzmann AG zgradilo center tega predela po načrtih frankfurtskih arhitektov Apela, Beckerta in Beckerja. Na površini 200 X 400 m5 se dviga zelo razgiban objekt s skupno približno kubaturo Maketa centra soseske 750.000 m:!. Najnižji nivo je predviden za parkiranje 2200 osebnih avtomobilov. Osnova za raster celotne zgradbe je bila določena prav na osnovi dimenzij avtomobilov in sicer 7,50 m v eni smeri, kar ustreza širini treh avtomobilov. V drugi smeri pa 2X5 + 7,50 metra,, kar zopet ustreza dimenzijam avtomobilov'. V naslednjem nivoju so dovozne ceste, skladišče, parkirni prostori, šolska dvorišča in gasilci. Sledi tako imenovani glavni nivo za pešpoti, ki je namenjen izključno za pešce; le ob katastrofah se ga bodo lahko posluževala vozila gasilcev in policije, V tem nivoju so trgovine, terase, restavracije, pošta in policija z eno besedo vse, kar mora imeti center mesta. V zadnjem nivoju so predvideni prostori za pisarne. Višje kot ta kompleks se dvigajo šolske zgradbe, veleblagovnice, gasilski stolp in več tudi do 50 m visokih objektov za stanovanja in internate. Razen tega je v centru še pokrito kopališče, objekt za družbene organizacije, avtobusna postaja in razne dvorane. Podzemeljska železnica, ki bo povezovala Nordvveststadt s centrom Frankfurta, poteka neposredno pod tem kompleksom in ima postajo pod eno od navedenih zgradb. Temeljni kamen so položili 1965. leta. Groba dela naj bi bila končana do konca preteklega leta, Nosilna konstrukcija je iz montažnih stebrov in nosilcev iz MB-450, plošče so lite na mestu iz MB-300. Montažni stebri imajo višino dveh etaž in jih čelno stikujejo s pomočjo izravnalnega sloja malte iz umetne mase. Glavni nosilci so tudi montažni z razpetino preko enega polja in ležijo na svinčenih ploščah v posebnih odprtinah stebrov. Plošče so povsod enake tako, da je bilo mogoče uporabiti enake opažne elemente večkrat. Poizku- sili so tudi vse gradbene elemente tipizirati z ozirom na prerez in armaturo. To pa ni popolnoma uspelo zaradi zelo razgibanih oblik celotnega kompleksa. Arhitekt je s tem, da je dal še poseben poudarek različnim izvedbam fasad, dosegel, da velike betonske površine objektov ne delujejo monotono. Istočasno z visokimi objekti bo dokončana tudi podzemeljska železnica. ing. S. E. Devetnadstropna trgovska hiša zgrajena po lift-slab postopku Za neko tovarno konfekcije v Alzeyju v ZRN je bilo treba zgraditi devetnadstropno stavbo v tlorisni izmeri 23 X 21 m2. Podjetje, ki je dela izvajalo, se je odločilo, da bo uporabilo amerikans-ki način gradnje, imenovan LIFT-SLAB sistem. Ta način gradnje se je razvil v Ameriki, kjer je zdaj že zelo razšir- jen, v Evropi pa še skoraj nepoznan. Dosedaj je bilo v Evropi zgrajenih le nekaj objektov po tem sistemu. Okrepitev armature okoli stebrov, zgoraj na stebru so vidni kotni profili, ki jih vbetoni-rajo v ploščo Najprej so zgradili klet na klasični način. Obenem s kletjo’ so z drsnimi ~paži zabetonirali jedro objekta v izmeri 6,20 X 8,40 s stopniščem in jaškom za dvigalo. Nato so montirali za prva tri nadstropja 20 jeklenih stebrov v rasterju 5,85 X 5,85 m in zabetonirali stropove za nastropja v paketnem sistemu. Pri tem je služi1 strop nad kletjo za spodnji opaž paketa, stranski opaž pa je bil običajen leseni opaž. Da se ne bi stropne plošče zlepile med seboj, so jih dvakrat pre-brizgali s posebnim sredstvom, ki preprečuje zlepljenje. Tako je bil že pri opaženju dosežen preesven prihranek. Stropov! so običajne plošče, ki prenašajo obtežbo neposredno na stebre in ne preko nosilcev. Dvignjene so prve tri plošče, druge so spodaj v paketu, na desni je betonsko jedro objekta Vse plošče, so bile armiiane z armaturnimi mrežami in posebnim dodatkom armature iz običajnega okroglega prereza okoli ležišč. Jekleni stebri so povezani s ploščo z jeklenimi kotnimi profili. Med dviganjem plošče so bile palice dvižne naprave pritrjene na te jeklene profile. Ko so plošče dvignili do prave višine, je biio treba namestiti spojni člen za prenos reakcij plošče na stebre. Slično so skonstruirana tudi ležišča na jedru cbiekta, kjer je stopnišče in dvigalo. Stropne plošče dvigajo s hidravličnimi dvigalkami, ki so pritrjene na stebre in imajo posebne jeklene palice, pritrjene na stropno Notranjost gotovega objekta ploščo. Vse dvigalke so sinhronizirane tako, da teče dviganje hkrati po vseh stebrih. Glede na velikost in težo je možno dvigati eno ali več stropnih plošč naenkrat. Dviganje je postopno. Najprej dvignejo plošče do višine, do katere so montirani stebri (2 ali 3 nadstropja). V prvih dveh ali treh nadstropjih je možno stropne plošče že fiksno namestiti na stebre oz. betonsko jedro objekta. Stropne plošče za ostala višja nadstropja so medtem začasno »parkirane« ob vrhu stebrov. Nato demontirajo dvigalke, podaljšajo stebre za nadaljnji dve ali tri nadstropja, zopet montirajo dvigalke in ponovno dvigajo stropne plošče. Ker je imel ta objekt devet nadstropij, je bil cel postopek trikrat ponovljen. Dviganje je potekalo brez motenj in so ga vodili en tehnik in trije delavci; dviganje je bilo končano v treh tednih. Naprave in per-sonal je dalo na razpolago podjetje LIFT-SLAB. Fasada je bila obložena z montažnimi armirano-betonskimi ploščami z vgrajenimi aluminijastimi okni. Treba je še poudariti, da je bila površina plošč zelo gladka in jih je bilo potrebno na spodnji strani, tj. na stropni strani, le prepleskati, na zgornji strani, tj. na podu, pa ni bilo potrebno nobenih izravnalnih estrihov. ing. S- E. Tesnenje stihov z maslo Dokler v gradbeništvu nismo uporabljali montažnih sistemov gradenj, smo poznali samo problem tesnjenja razpok pri starih zgradbah. Tesnjenje takih razpok je bilo preprosto in smo uporabljali zato osnovni gradbeni material, kvečjemu še bitumenske proizvode. Sedanji razvoj tehnike je usmerjen k montaži težkih elementov, to pa zahteva od ma-stik, ki jih rabimo za tesnjenje stikov mnogo višje kvalitetne pogoje: materiali, ki jih spajamo, so zelo različni, temperaturne diference so mnogo večje, poleg tega pa se mastike uporabljajo že takrat, ko krčenje posameznih elementov in posedanje zgradbe še ni končano. Gradbenik ima za tesnjenje stikov na razpolago veliko proizvodov, katerih karakteristike se dajo čestokrat le težko ugotoviti.. Predpisi in metode preiskav so namreč še zelo ozke in je zato na teh osnovah le težko izbrati pravilno mastiko. Prav je zato, da se najprej seznanimo z uporabnimi lastnostmi različnih mastik, ki se trenutno dobijo na tržišču. I. Lastnosti mastik 1. Sestav mastike. Vsaka maslika sestoji, ne glede na njeno poreklo, iz veziva in iz dodatkov. Vezivo ima lahko za osnovo olje, gudron ali elastomer (polimerna sintetična smola, ki ohrani svoje lastnosti in ki se uporablja za sintetični kavčuk), ki da mastiki vcdotesnost in sposobnost deformiranja. Dodatki so iz nevtralcih vlaken ali orahu, kot je to na primer: azbest, SLIKA 1 STIK TO DOVRŠI TVI 3KRČEN3E MASTIKA ZARADI •ZRLAPEVANDA TOPIL SLIKA 2 MASTIKA 3E NANESENA V STIK, K! NIMA P0DIA6E . PF MASTIKA 3E NANESENA V STIK 3 PODLAfiO kreda, kaolin, smukec, silicij. Ti dodatki imajo dvojen namen: zvišanje mehanične trdnosti mastike in znižanje proizvodne cene. Da dobi mastika določeno tekočnost, se ji dodajajo še razna topila in plastifikatorji. 2. Sposobnost deformiranja Osnovna naloga mastike je zagotovitev stalnega tesnenja fug med dvema konstrukcijskima elementoma. Glede na mehanične pogoje, ki nastopajo v stikih, mora biti mastika sposobna prevzeti manjše ali večje deformacije. Z ozirom na tok lazdelimo mastike na dve osnovni kategoriji: na plastične in na elastične mastike. Tu pa je treba povedati, da ta dva izraza, kadar govorimo o mastikah, ne smemo rabiti v tako strogem pomenu, kot je to na primer pri nauku o trdnosti materialov. Plastične mastike: Napetosti, ki se pojavijo pri deformacijah v mastiki, se - počasi sprostijo, ko mastika polzi. Ko se deformacije ustavijo, postanejo napetosti v mastiki enake ničli in mastika zadrži obliko, katero je dobila med deformacijo. (Obnaša se torej tako kot glina.) Elastične mastike: Zaradi deformacij nastopijo napetosti v mastiki, ki so proporcionalne nastopajočim deformacijam. Ko deformacije prenehajo, zavzame mastika svojo prvotno obliko, obnaša se torej kot kavčuk. V resnici ima večina mastik elastično fazo in plastično fazo. Če ni nobena od teh dveh faz prevladujoča, razvrstimo tako mastiko v elastoplastično kategorijo: zaradi dlje časa delujočega vpliva deformacije napetosti počasi popuščajo, ne dosežejo pa breznapetcst-nega stanja in ko prenehajo vzroki za deformacijo, se mastika deloma povrne v svoje prvotno stanje. 3. Sprijemljivost Mastika se mora brezhibno sprijeti z materiali, ki tvorijo rob stika. Nekatere zelo lepljive vrste mastike se lahko primejo neposredno na podlago, ki jo je treba le prej očistiti. Za druge vrste mastike pa je treba podlogo najprej premazati z osnovo, na katero se mastika lahko prime. Ta drugi primer nastopa, kadar uporabljamo mastike, ki so izdelane na osnovi kavčuka. Pri betoniranju ali zidanih stikih je treba najprej odstraniti ostanke betona, ki kvarijo površino stika, obnoviti je treba pokvarjene dele z malto, ki vsebuje, če je le mogoče, lepila (vinilna, akrilna ali epoksidna). Površine naj se očistijo z žično krtačo ali s peskanjem, Sprijemljivost mastike je problematična, če se mastika po nanašanju nepravilno stara, tj. če se na primer strjuje, če se krči ali če se kemično spreminja. Vzrok za slabo sprijemljivost je dostikrat tudi v nepravilnem delu. Površina podloge mora biti takrat, ko se nanaša mastika, res čista; če hočemo, da se mastika dobro prime, jo je treba nanašati z zadostnim pritiskom, ker le tako dosežemo, da se ne zapro zračni mehurčki med podlogo in mastiko. Mastika z dobrimi elastičnimi lastnostmi proizvaja na stene stika zelo močne sile. Če ne »sede«, mora biti sprejemljivost zelo močna. Včasih se zgodi, da se mastika ne pretrga, temveč se iztrgajo robovi stika. 4. Staranje: Pri plastičnih mastikah je staranje spremljano v glavnem s povečanjem trdote, ki jo povzroči oksidacija na zraku, ali pa z izhlapevanjem olj in topil. Če mastika postane pretrda, nastopi nevarnost, da se pretrga zaradi mehaničnih učinkov. 5. Dopustni razlog se zmanjšuje z napredovanjem strjevanja Mastika mora slediti deformacijam v stiku. Zato je treba preveriti, če ustreza širina stikov (v splošnem je predpisana s tolerancami) in če amplituda variacije stikov ustreza lastnostim mastike. Za prvo aproksima-cijo so v naslednjih vrstah naznačeni dopustni raztezki za razne vrste mastik: Mastiki: oleobitUmenske smole 5—10 °/o polibuten-polisobufilen — buti kavčuk — vinil 15 °/o acrilni — poliureton polizulfir silikon 30—50 % Laboratorijske preiskave dostikrat pokažejo večje raztezke, toda: — to so raztezki do pretrganja, — preizkusi so izvršeni s statično obremenitvijo, medtem ko so v resnici mastike izpostavljene mnogo bolj kompleksnim menjajočim se silam, — pogoji na gradbiščih še zdaleč niso enaki pogojem v laboratoriju, — ko mastike starajo v stiku, zgubijo del tistih lastnosti, ki jih pokažejo v laboratoriju. 6. Krčenje Velikost krčenja je odvisna od količine topila v mastiki. Sorazmerno s hlepenjem topila se mastika krči, to pa lahko povzroči prekinitev spoja med mastiko in podlogo ter vzdolžne in prečne razpoke (slika 1). 7. Kemična stabilnost Mastikam lahko škodujejo naslednji vplivi: — kemične reakcije z gradbenimi materiali, — kontakt z olji. detergenti, kislinami in agresivno atmosfero, — reakcija s kisikom, ki je v zraku, — delovanje ultravioličnih žarkov sonca, — delovanje mraza in vročine, — delovanje vode. Površinske korozije se kažejo na mastiki s plitvimi ali globljimi razpokami. Če tvorijo stik porozni materah (zid. beton), lahko dobimo ob stiku madeže, ki nastanejo zaradi pronicanja olja, ki so v mastiki, v zid. Svetle mastike slabo obarže svojo naravno barvo in potemnijo. Vzrok za potemnitev rr.a-stike je prah, ki se nabira na površini. Nabiranje prahu preprečimo v precejšnji meri z napravo zaščitnega sloja, npr. prek stika, zapolnjenega z Talyocutom, je treba napravit še premaz iz Tolyfi!ma, Vsem zgoraj navedenim pogojem danes najbolje ustrezajo mastike, izdelane na osnovi plastičnih smol. II. Belo z mastikami 1. Priprava površine Površine stika morajo biti dovolj gladke, da se sile, katere mora stik prevzeti, enakomerno porazdelijo vzdolž stika. Vzporednost obeh ploskev stika je še posebno važna takrat, kadar uporabljamo mastiko, katera je v obliki svitka (klobase) in ki vložena v fugo služi za tesnenje elementov, ki pritiskajo drug na drugega. Dimenzija svitka je izbrana v sorazmerju z ravnostjo obeh ploskev, ki tvorita fugo. Čistoča in vlaga površin stika vplivata na sprijemljivost mastike. Odstraniti moramo torej prah, maščobe, barve itd. ter počakati toliko časa, da postanejo ploskve stika popolnoma suhe. Neželezne kovine lahko očistimo s kredo in čisto krpo ali pa s topili, kot na primer s ksilinom, toluolom ali etil-metil-cetoncm. Železo čistimo po dekapiraciji s peskanjem ali brušenjem. Za čiščenje stekla uporabljamo kredo, ksi-len. amoniak ali žaganje. Za les, ki se ga dobavlja čestokrat že zaščitenega proti vlagi, je treba izbrati tako n. 'ko. ki ustreza tej zaščiti, ali pa je treba zaščito spraskati z lesa in nato še odstraniti prah, ki nastane pri odstranjevanju imore-gnacijskega sloja. 2. Nanašanje osnove Osnova omogoči nekaterim mastikam dobro sprijemljivost, na podlago pa tudi konsolidira površino porozne podlage, katera postane vodonepropustna, kar je posebno važno tam, kjer bi vlaga materiala lahko škodovala sprijemljivosti mastike na podlogo. 3. Globina stika Podloga, ki jo napravimo v stiku, služi zato, da se dobi primeren prerez vtisnjene Jedek Mraz" v obrala gradbenih polizdelkov v Ljubljani Skoraj po vseh enotah so naši najmlajši praznovali dedka Mraza. Nekateri bolj veselo sredi »živ-žava« in bogato okrašenih smrek, drugi zopet bolj skromno. Vse je bilo pač odvisno od dedka Mraza, oziroma od finančnih zmogljivosti sindikalne podružnice. Naj bo kakorkoli, vsem je ostal dedek Mraz v lepem spominu! Dedka Mraza so praznovali tudi v obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani. Obdarjenih je bilo 110 otrok naših delavcev. Da ste videli naše. malčke, kako so se jim svetile oči ob pogledu na skromne dobrote, ki so jih prejeli, in kako so jih prejeli, in kako korajžno so odgovarjali na postavljena vprašanja. Starejši otroci pa so bili veseli, da so si lahko ogledali obrat in delovna mesta, kjer delajo njihovi starši. Zelo dobro se je odrezal tudi dedek Mraz, po domače Jenda Stovi-ček, ki je s svojim zdravim humorjem še bolj zabaval odrasle, saj najmlajši so videli v njem le pravega dedek Mraza. Skoda, da ta “dedek Mraz« ni obiskal še našega uredništva. L. C. mastike, in pa predvsem zato, da nudi oporo in da lahko vtiskamo mastiko s pritiskom v stik. Ta pritisk je nujno potreben, da dosežemo dobro sprijemljivost ob vzdolžni steni stika. Podloga v stiku tudi zadržuje staranje mastike, ki je s tem izpostavljena zraku samo z ene strani (slika 2). Material za podlogo mora biti tak, da se da stisniti, da ne strohni in da se sprime z mastiko. Najbolj se uporablja v ta namen penasta masa iz gume, poliuretana ali polistirena. Dobra so tudi lesna vlakna, vlakna iz sladkornega trsa, jute ali stekla. Novost pri delovnih odrih Delovni oder sistem Hiinnebeck, imenovan tudi »hitri oder«, ker je konstruiran iz večjih elementov, ki omogočajo enostavno in izredno hitro montažo, ima še to prednost, da ga je mogoče postaviti na zelo neravnem terenu z uporabo posebnih izravnalnih stjjk. Oder z izravnalnimi stojkami a) izravnalne stojke b) vertikala delovnega c dva c) horizontalna cev cdia Stojke zav izravnavo so cevne, imajo podložno ploščo in so preluknjane. Poseben obje-mek, na katerega je pritrjen klin. tako da ga ni mogoče izgubiti, omogoča nastavitev delovnega odra na poljubno višino. Na gornjem delu izravnalne stojke se na-ha nepomičen dvojni objemek, ki služi za pritrditev vertikale delovnega odra. To pripravo je možno uporabiti pri višinskih razlikah med notranjo in zunanjo vrsto vertikal delovnega odra od 20 do 145 cm. Pogosto zadostuje. da se uporabijo te stojke za izravnavo le ene vrste vertikal — običajno zunanje — v drugi vrsti pa se uporabijo normalne vertikale. Izravnalne stojke so prireiene za uporabo pri delovnih odrih sistema Hiinnebeck. ing, S. E. Ta svet je čisto ponorel, kako naj si zaporu* nim, da pokličem očeta, ki dela v kovinskih obratih ob 5. uri, ženo, ki dela v SPO ob 5-30, hčerko, ki dela v centrali ob 7. uri, in Mi' rančka, ki hodi v šolo ob 7.30 % Bliža se čas pustnega veselja. Kurenti v Prekmurju