Knn borbenosti tržaškega ljudstva in jugoslo-stah narodov, ki so enodušno vstali v obrambi naših pra-nlki dokazal>, da 50 naši največji in najodločnejši zaščit- Mia^05Ctska zveza' za katero pravi Bidovec v «Delu» 30. ju-HrnLL- nda 50 Tržačani v srcu hvaležna, ker ne bo nikdar pustila razkosanja STO», ni niti z besedico protestirala londonski konferenci. ^Vldalijevo in Togliattijevo kcmlnformistično vodstvo je v Jr* londonsko konferenco zapisalo še eno stran izdajstva ^ tržaškega prebivalstva in tržaških Slovencev še po- Ni obsodilo londonske konference, obsojalo je De Gaspe-smrJ,* str^hu. da bo v Londonu dobil premalo, kar »zadaja , , „ * udarec italijanskim interesom v Julijski krajini (!)». **L Unita« 25. aprila t. L). (v vL.Unitai) 5- aprila t. 1. piše: »Obseg upravnih sprememb korist Italije) v coni A bo v praksi smešno majhen«. _ »LTJnitŽB 17. aprila t. I.: «De Gasperi je prišel do spo-: Ja> da je bolje, zadovoljiti se z mrvicami in z nezabelje- »o mineštro«. _*L,Un;ta» 18. aprila t. 1. očita italijanski vladi da tise je ““Povedala zahtevi, da italijanska vojska vkoraka v Trst in ^ Italija sodeluje v politični upravi cone An. »LTJnlta« 23. aprila t. I.: »Neuspeh Italije v Londonu gle-cone A je menda največji neuspeh italijanske diplomacije«. Koroinformistični tisk ocenjuje sklepe londonske konfe-tako-le: »Londonske odločitve žalijo patriotični čut vseh 'Jamov,, in »Italija bo dobila za tolažbo nagrado s tem, da "“Poslala nekaj civilnih uradnikov v Trst«, »to je več kot ^'lspot>. to je izdajstvo«. (»LTJnita« 11. maja 1952). Vidaiijev izvršni odbor očita De Gasperiju, da je »dosegel *sno majhne koncesije«. ter ^ak'.s° torej «najdoslednejši branitelji STO«. Izdali so in-Lon«2 trzaškcga prebivalstva in ščuvali De Gasperija, naj v “"donu zahteva čimveč in naj ne popušča. Natanko tako kot fašisti. Fašist Augusto De Marsanich je dejal 9. t. m. na zboro-v ®iu MSI v Trstu: »De Gasperi se danes glede Trsta zado-0,Juje z administrativnimi spremembami«. Fašist Alfredo Cucco je 11. t. m. dejal: hTo, kar je De Ga- ®Peri sprejel, je sramota«. Sh* fašisti so se povezali v štrajku 22. marca, skupno s la« JT1 očitajo De Gasperiju, da je v Trstu premalo dobil. Združi1 s fašisti pljujejo In pretepajo tržaške antifašiste na zbadanjih po tržaških trgih. Slovenci! Nevarnost, ki jo prinašajo londonski sklepi, in uspehi nj* borbe, ki so preprečili, da bi bili ti sklepi za nas used- fr-y- nalagajo, da še bolj strnemo naše vrste. Naša še odločnejša borba za pravice na naši zemlji, proti itn , Italije, za ostvaritev in ohranitev STO, proti zdru-JrtJremrnformistično - fašistični fronti bo ob podpori jugo-inskih narodov Italiji preprečila, da bi napravila tudi le s»m korak v naše kraje! ki*.0?1** M ta borba izraža v enotnem nastopu pri volitvah, ^Mhoroo vsi Slovenci volili LISTO SLOVENSKE SKUP- VOLILNA ZBOROVANJA Danes SLOVANSKO - ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA : V BARKOVLJAH (v parku pri morju) ob 10. uri. Govorita Drago Pahor in Edvard Boitari. V LONJERJU ob 17. uri. Govorita Branko Babič in Eugenio Laurenti. lista slovenske skupnosti : Na REPENTABRU (Col) ob 16. uri. Govorita Stanislav Bole in dr. Frane Tončič. V SEMPOLAJU ob 16. uri. Govorita dr. Angel Kukanja in Egon Floridan. V DEVINU ob 18.30. uri. Govorita prof. Rado Rauber in dr. Jože Skrk. GROCANI ob 18. url. DRAGI ob 18. uri. Govorita dr. Miro Adamič in Kostnapfel. Ljudska zveza za neodvisnost : V ŠKOFIJAH ob 18. uri. Govorita Franc Stoka in Vladimir Kenda. V V Jutri LOVANSKO - ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA : NA KOLONKOVCU ob 19. uri. NA TRGU DEL PRATO (SKOLJET) ob 19. uri. V UL. COMMERCIALE (v višini št. 160) ob 20. uri. STA SLOVENSKE SKUPNOSTI: v SAMATORCI ob 20. uri. MACKOVLJAH ob 20. uri. KNJIŽEVNIK KRLEŽA O TOGLIATTI JE VEM ČLANKU O TRSTU Pajetta ni zanikal svojih rimskih iredentističnih izjav Tragična sokrivda prvakinje Nennljeve stranke za naraščanje tašizma v Trstu Togliattijeva kominformovska politika padla na raven roškega pustolovca Borba" poudarja, da pod sedanjimi okolnostmi tržaške volitve ne bodo predstavljale izraza volje Tržačanov ~ VI. Velebit v Beogradu Nezadovoljstvo v FLRJ zaradi rehabilitacije vojnega zločinca Von Lista (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Komentarji o volitvah v Trstu in o govorih italijanskih politikov od neofašistov pa do kominformi-stov, ki se z vsemi silami trudijo, da bi za priključitev Trsta k Italiji pridobili čim več glasov, zavzemajo vidno mesto v jugoslovanskem tisku. Nocojšnja «Borba» v dopisu iz Trsta piše o predvolilnih mahinacijah in naporih italijanskih strank, da bi iz vseh krajev sveta privlekli čim večje število Italijanov v Trst in da bi ti Italijani kot {(Tržačani# glasovali za priključitev Trsta k Italiji. «Borba» poudarja, da je na 270.000 prebivalcev Trsta vpisano nenavadno veliko število volivcev in sicer čez 200.000, kar daleč presega tisti odstotek volivcev, ki ga srečujemo z ozirom na odnos vsega prebivalstva kot povjod drugod na svetu, «Borba» zaključuje, da tržaške antiane-ksionistične sile pod današnjimi diskriminacijskimi pogoji ne priznavajo plebiscitarnega značaja bodočih volitev kot bi to želeli prikazati italijanski šovinisti, kajti volitve pod takimi okolnostmi ne morejo predstavljati izraza ljudskih teženj in mnenja Tržačanov. V uvodnem članku nocojšnje «Borbe» komentira slavni hr-vatski književnik Miroslav Krleža članek o Trstu generalnega sekretarja KRI Falmira Togliattija, ki je bil objavljen v «l’Unita» 14. t, m. in v katerem Togliatti očita De Gasperiju in njegovi klerikalni vladi, da je storila manj kot D’An-nunzio in izgubila cono B, I-stro in Reko. Krleža ugotavlja, da so od konference v Aache-nu leta 1918 pa vse do Mazzinija vsi razumni ljudje v Evropi vedeli, da so naravne meje Italije ob Soči, da so vedeli torej tisto, češar danes ne ve kominformistični ideolog, ki trdi, da se bori proti fašizmu. »V imenu komunizma — poudarja Miroslav Krleža — kliče Togliatti na ofenzivo vzhodno od Soče, Ta politični kadaver na katafalku iredente, za katerega je De Gasperijeva Assunta «nacionalno impotent-na»r predstavlja klasičen dokaz ideološke katastrofe, katere obrisi se vedno bo tj tragično vidijo. Togliattijev članek o Trstu je simptom, ki kaže, kaj pomeni usodno razsulo Stalinove politike, ki je padla na raven karikature reškega pustolovca D’Annunzia. D’Am-nunzio je bil na žalost nesorazmerno bolj dosleden od Togliattija — zaključuje Krleža — njemu vsaj nikoli ni padlo na pamet, da bi pomislil, da je komunist!» Zunanje politični komentator zagrebškega «Vjesnika» je mnenja, da je na londonski konferenci prevladal razredni moment vodilnih krogov zapa-da, ki se bojijo, da Trst izven Italije ne bi šel po poti, ki ne bi bila mila kapitalizmu in želijo, da se zaradi miru na bodočih volitvah podpre De Gasperi in zagotovi zmaga njegove stranke. Medtem pa so v Londonu oškodovali ravno ti-1 vedeli, da Vladimir Velebit sto državo, ki se v mirovni ] med svojim bivanjem v Beo-fronti najaktivnejše in najdo-‘j;radu ne bo razpravljal samo slednejše bori za mir v svetu Nocojšnja «Borba» v uspeli karikaturi nazorno prikazuje kakšen bo rezultat popuščanja zapadnih držav Italiji v njihovih naporih, da pomagajo demokratičnim strankam pri bo. dočih volitvah: Amerikanec in Anglež vlečeta v Trst italijanskega konja z De Gasperijevo glavo; iz konja pa skačejo fašisti. Jugoslovanski poslanik v Italiji Vladimir Velebit je prispel včeraj v Beograd, kjer bo ostal ves teden zaradi uradnega poročanja in posvetovanja. Iz do. bro obveščenih krogov smo iz- o splošnih odnosih med Italijo in Jugoslavijo, temveč tudi o JUTRI OB 20.20 NA KADIC TRST I. Govori kandidat Slovansko - italijanske ljudske fronte LUXA GIORDANO gospodarskih vprašanjih in med njimi o vprašanju trgovinskega sporazuma med obema državama. V jugoslovanskih krogih je bila z velikim nezadovoljstvom sprejeta vest o rehabilitaciji vojnega zločinca feld-maršala Wilhelma von Lista. S takim stališčem — poudarja «Politika» — nemška sodišča za denacifikacijo ne samo izzivajo upravičeno nezadovoljstvo javnosti tistih dežel, v katerih so izvršena nasilstva, temveč istočasno delajo slabo uslugo svoji lastni državi. Rehabilitirani zločinci ostanejo vedno zločinci in ljudje z mračno vestjo. B. B. Nemški socialdemokrati nasprotujejo takojšnjemu podpisu pogodbenih dogovorov S posebno resolucijo zahtevajo nove razgovore z zahodnimi vladami* hkrati pa pogajanja med temi vladami in SZ - Edenove izjave o Nemčiji iu evropski obrambni skupuosti - Nove grožnje iz Vzhodne Nemčije V Franciji volitve v republiški svet PARIZ. 17. Jutri bodo v de-partmannh, ki so po abecectoiem redu všteta med La Meuirthe-et.Moselle in Yome, volitve za republiški svet. Izvoljenih bo 156 novih senatorjev, da zamenjajo enako število senator, jev. ki so bili izvoljeni' leta 1948. Pozneje bodo določili še pet ' predstavnikov prekomor. delih ozemelj Člane republiškega sveta voli zmanjšano število volivcev, ki “a sestavljalo poslanci, generalni svetovalci ki so jih 27. amrila določili " občinski svetovalci. FRANKFURT. 17. — Ameriške oborožene sile v Nemčiii so danes ob priliki dneva ameriške vojske imele parado v kateri je sodelovalo okoli sto tisoč vojakov, na stotine tankov, topov in drugih vozil. BONN, 17 — Nemški in zahodni predstavniki so danes nadaljevali pogajanja o finanč. nih določbah pogodbenih dogovorov. Trije visoki komisarji so se zjutraj sestali z ameriškim podtajnikom za obrambo, popoldne pa so sprejeli nemškega finančnega ministra. Medtem je demokristjanska parlamentarna skupina, ki se je sestala danes popoldne, odobrila Adenauerjevo politiko pri pogajanjih z zahodnimi vladami. Socialdemokratska stranka pa je popoldne sprejela resolucijo, v kateri pravi, da bo odločno nadaljevala borbo proti Adenauer j e vi politiki. »Ta politika — pravi resolucija — onemogoča vsako mirno združitev Nemčije v svobodi in daje sovjetskemu imperializmu pretvezo, da spreminja Vzhodno Nemčijo v napadalno oporišče#. Dalje pravi resolucija, da vlada ne bi upoštevala mnenja socialdemokratske stranke in ugovorov koalicijskih strank, če bi »prezgodaj podpisala splošne dogovore za del Nemčije med Posarjem in Labo#. Glede pogodbe o evropski o-brambni skupnosti pravi resolucija, da bo Adenauerjev podpis ničen, ker da brez po prejšnje spremembe ustave vsak ukrep o oborožitvi prejudicira ustavo. Na koncu zahteva resolucija nove razgovore med Nemci in zahodnimi vladami, ki naj bodo »sinkro-niziram s pogajanji med zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo za obnovitev nemške enotnosti#. «United Press# javlja medtem, da so nekateri visoki vladni funkcionarji v Bonnu javili, da bo Zahodna Nemčija takoj po ratifikaciji pogodbe o obrambni skupnosti začela rekrutirati 400 tisoč za vojsko. O nemškem vprašanju je danes govoril tudi britanski zunanji minister Eden na letni konferenci škotskega unionističnega društva. «Naša naloga je preprečiti vojno — je dejal Eden — in naša politika gre za tem, da najde rešitev sporov z izhodišča moči in na podlagi spoštovanja#. Dalje je poudaril, da zahodne vlade niso pripravljene opustiti naporov za okrepitev sile samo zaradi udeležbe pri kakršnem koli brezkončnem diplomatskem razpravljanju. «Zaradi tega so zahodne vlade v zadnji noti Sovjetski zvezi izjavile, da so pripravljene začeti pogajanja, toda tudi odločene enkrat za vselej še prej ugotoviti, ali obstaja pametna podlaga, na kateri naj bi se pogajali#. «To hočem poudariti#, je dejal E-den in nadaljeval; ((Pripravljeni smo in želimo sodelovati pri izvolitvi svobodne vsenem-ške vlade, z druge strani želimo skleniti mirovno pogodbo i»fo vlado. Toda volitve morajo biti res svobodne in vlada, ki bo iz teh volitev izšla, mora imeti dejansko svobodo, tako da bo lahko oprede, lila svoj položaj na mednarodnem področju#. Omenil je nato, da obramba Zahodne Evrope ne more biti zajamčena brez prispevka nemških sil in dejal, da je prav evropska obrambna skupnost tista, ki jamči, da ne bodo stare oblike nemškega militarizma in nacionalizma zopet oživele. Francoski pritisk na tuniškega beja Skupina arabskih in azijskih držav sklicala za ponede-Ijek sestanek - V VVashingtonu zanikujejo, da so poslali pismeno noto Franciji - Voditelj maroške nacionalistične stranke za skupno rešitev severnoafriškega vprašanja NEW YORK. 17. — Po sestanku na indoniuezijskiem po-slandštvu je skupinp arabskih in azijskih, držav izdala poziv sivefovni javnosti, v kateri pravi med drugim, da je tuni.šfci bej ujetnik, in se sprašujejo, ali ni imel bej naper j-sn za hrbtom bajonet, ko je govoril po radiu. Dalje pravi poziv, da se izvaja na beja velik vojaški pritisk. V ponedeljek ho nov sestanek kii se ga bodo udeležile delegacije, ki jih je skupina povabila in jim bo obrazložila vziroke, zaradi katerih je mnenja, da le treba sklicati izredno zasedanje glavr#; skupščine, ki naj razpravlja o tunizijskem vprašanju., V ovashingtoniskih krogih medtem zanikujejo, da bi ameriška vlada poslala Franciji pisano noto o položaju v Tuniziji. Pripominjajo, d® imata a-meniška in franc onSka vlada stalne stike, kar dokazuje zad. nii obisk francoskega poslanika pri Achesonu. Nekateri funkcionarji državnega dlepart-roana Pa so danes zjutraj izjavili, da so EDA pozvale Fran-cijo, naj se požurj pri izvedbi zakonitih političnih reform v Tuniziji. Niso pa hoteli povedati. kakšne ukrepe je Ameri- Kriminalno hujskanje demokristjanskega tiska tL^°S11ians'Ci tisk v Trstu Dn "1 dn o 'Predvčerajšnjim ®PodaV,e,, soZll m ms“no», s katc-u«e)i resni* d° Slovencev m t f5®Lt0« doslednih an. r»L° Pi-etir‘ma meja- Marsika-h?ttne « tejnfa*r 6lo.vek lahko kn 0rf>i ra*preti predvolil Pr^Var *?r'Y akšen lzraz >” ti v 'J'1 s to borbo o-kJ an3a uZn?ar pa tak-žnega lon’^9® fe 7* jSI?uencem, ka. Hip’ * tisk - tl1 demokrist- sv°jth dveh dnev- rnnl0rn"ledire- Noti*ien m S? im*„ rrteste» l1o >r\ kakor V ne more-2 drugačnim „ *aslu}';u' s, tistim, ki ga Yaslovu „ ?? je zapisano Gre zn ^ Pricujočega članka 'frii\nanetakk!en V^fena-.tako imenovano ita- •< kiln?,:,0 v slnvenskih ZVtt P°dpori rimske naš. deluje va Opči-ern dnevniku smo o tej koloniji že večkrat pisali m vsej slovenski javnosti, predvsem pa organom Zavezniške vojaške uprave pokazali na njeno raznarodovalno vlogo, katero je našemu uredniku potrdil sam ravnatelj gio del fanciullo» ob priliki obiska. Vzporedili smo to vlogo z vlogami ostalih sličnih raznarodovalnih dejanj, ki se prav tako izvajajo po rimskih načrtih sporazumno z ZVV, bodisi z ribiškim naseljem pri Stiva, nu, bodisi z naseljevanjem ezulov v Sv. Križu, kakor z razla-ščevanjem slovenske zemlje v Zavljah s strani italijanskega kapitala. In nihče ni iz našega pisanja mogel nikdar razbrati kakršnega koli hujskanja, najmanj pa hujskanja na kakršna koli nasilna dejanja proti «Vil laggio del fanciullo#. Ce bi to iz našega pisanja sledilo, bi bile pač »Ultime Notiziev in «Giornale di Triesten in njiho- in pisuni prvi, ki bi na to s prstom pokazali. Cesar pa niso storili, ker niso mogli. Toda, evo, prišla je predvolilna doba in agenti rimskega imperializma v Trstu ne bi bili tisto, kar so, če si ne bi izmisli. li vsaj ene «predvolilne bombe#. Zato je potep procesa zaradi dogodkov pri Domju, ki je prišel na vrsto (pomislite kakšen slučaj!) 'ravno v predvolilni dobi, policija aretirala štiri osebe prav v tej dobi, dober te. den pred samimi volitvam i (zopet seveda čisto slučajno ravno pred volitvami!), ki so pripravljali «teroristični načrt proti socialnoskrbstveni in vzgojni organizaciji za otrokes. Zakričale so torej sUltime No. tizies zakričal je eGiornale di Trieste» glejte: «Mostruoso at-tentato titinos. Pri tem so poudarjali misterioznost', ^ kako policija drži v tajnosti imena in na tem gradili hujskaško razburjanje in narodnostno so- vraštvo svojih čitateljev. Včeraj smo v našem dnevniku objavili imena, iz katerih se vidi, da sta aretirana dva mladoletnika, od katerih je bil eden celd gojenec v tem sVillaggio del fanciullo#. Ta imena, za katera trdijo «Ulti-me Notizie#, da smo jih mogli vedeti samo mi, pa je v resnici lahko izvedel vsakdo, kdor je šel na Opčine in vprašal kjer koli, kdo je bil aretiran, tembolj pa bi lahko za ta imena zvedel tisti sGiorna-lovs dopisnik, ki trdi. da je itcompiuto una minuziosa in-chiesta nella borgatas in da so pri svoji preiskavi postopali r.a način «di penetrare in diversi ambienti e di avvicisare nu-merose personev. Vsakdo je namreč iz načina pisanja demokristjanskega tiska lahke opazil, da gre za nesramen in ostuden način predvolilne propagande. Toda prav dejstvo. da gre za mladoletnike, v pubertetni dobi in od katerih je bil eden celd nekdaj gojenec v sVillaggios, že samo po sebi dovolj jasno izpodbija vsakršno podlago kriminalni stavbi de-mokristjanske tako imenovane sprotititovskevi propagande. Pri tem pa nam prihaja na misel prav zaradi tega dejstva, in zaradi kriminalnega načina izkoriščanja omenjene aretacije ravno v predvolilni dobi, tudi sum. da ni morda vsa zadeva skuhana v kuhinji tistega ki jo sedaj v svojo korist izkorišča. Ce je temu tako — kar ni neverjetno — potem de-mokristjanski način hujskanja v resnici presega tisto oznako, ki smo mu jo dali. Zato takšen način izvajanja novinarskega poklica, kakršen se odraža iz omenien ih člankov obeh de-mokristjanskih dnevnikov, za služi najodločnejšo obsodbo vse tržaške javnosti brez razlike na politično opredeljenost. ka zahtevala. V waishingtanskih krogih pravijo, da se zahteva nagla akcija ziast. zaradi zahtev tuniških nacionalistov, naj se vprašanje znova spravi pred Varnostni svet OZN. Znano ie, da so se ZDA prvikrat pred Varnostnim svetim vzdržale glasovanja trdeč, da nočejo o. nemogečiti franca-ko-tuniškega sporazuma. Opazovalci pa so sedaj mnenja, da bi znala time riška vlada menjati svoje st,a-lišče, ker ni prišlo do spora -turna Francoski minister za bivše bojevnike Emimanuel Temple je bil danes skupno s francoskim rezidentom pri tuniškem beju. Pozneje pa se je razgo-varjal z ministrskim predsednikom Baccoucheom. Glede o-beh razgovorov je izjavil sa. mo, da stja bila ((prisrčna#. Medlem se že dalje širijo govorice, da bodo francoske oblasti internirale beja; toda francoski in tuniški krogi te govo. rice zanikujejo V Parizu pa je državni odbor sindikatov aForce Ouvriere# odobril poročilo, v katerem izjavlja, da «je prišel čas, ko je treba Tuniziji dati avtonomijo ob jamstvu pravic immjšmam#. Voditelj maroške stranke istiqlal, Alal El Fassy, je denes na tiskovni konferenci v Kairu izjavil med drugim: «Na. siprotujemo vsakršni de-litvi se. vermoafriškega vprašanja. Zahteval je tudi, naj se na prihodnjem zasedanju glavne skupščin® OZN znova načine maroško vpTPŠanje, in dejal, da je mnenja, da Francija ni izpolnila nobene svoje obvezno, stj glede poaajanj z maroškim sultanom. «Na-protno, je dodal Fpssy, je Frarlciia okrepila svoje policnjsitp sile proti ma. roškemu ljudstvu#. Na koncu je El Fassv izjavil, da se upira spremembi rež:ma tangerskeea področja in nadomestitvi mednarodne policije e špansko policijo. Abd El Krim, ki )e predsednik »Odbora za osvoboditev Severne Afrike# in ki živi sedaj v izgnanstvu v Egiptu, je poslal brzoiavko Selimu Sar-nerju in Trygve Lieu s pozivom nai posredujeta za rešitev tuniškega spora. Brzojavka noudaria. da je potekel mesec dni. odkar je Varnostni svet odklonil razpravljanje o tem vprašanju, a Francija ni izpolnila niti ene obljube, ki jih ie dala pred Varnostnim svetom, in zaradi tega je treba o tem vprašanju ponovno razpravljati v Varnostnem svetu Izjavil je nato, da upa, da bo navzoč pri podpisu dogovorov o obrambni skupnosti in pogodbe, ki urejuje odnose med Veliko Britanijo in evropsko obrambno skupnostjo. Potrdil je tudi, da bo ob svojem obisku v Zahodni Nemčiji podpisal v Bonnu pogodbene dogovore z Nemčijo. Iz Vzhodne Nemčije pa še vedno prihajajo grožnje. List »Neue Zeit» piše, da »je ustanovitev narodnih oboroženih sil logična posledica sedanjega nevarnega položaja in je dokaz. da bo obnova naše demokratične republike dobila potrebno obrambo#. Ta list je glasilo zunanjega ministra vzhodnonemške vlade Dertin-gerja. List trdi dalje, da zahodna nota Sovjetski zvezi «dokazuje njihov namen odložiti z zavlačevalno taktiko vprašanje obnovitve nemške enotnosti in sklenitve mirovne pogodbe#. Ministrski predsednik Vzhodne Nemčije je danes govoril v Leipzigu in J s ponovno izjavil, da «je treba podvzei; vse ukr:-pe. ki so potrebni za obrambo države prot; ameriškim iiroe. rialistom in imperialistom Zahodne Nemčije#. Znanjšala se je nevarnost vojne pravi Truman VVASHINGTON, 17. — Ob priliki banketa na dan ameriške vojske je predsednik Truman v svojem priložnostnem govoru med drugim izjavil: ((Mnenja sem, da smo blizu dobrega izida naše borbe za svetovni mir#. Pozval je nato ponovno kongres, naj v celoti odobri nakpzila za obrambo in za pomoč tujini. «V tej hladni vojni — je dejal Truman — nam mora kongres dati, kar od njega zahtevamo#. Dalj« je Trumpn izjavil, da s® je n-evar-nost tretje svetovne vojne zmanjšala, m je pripcmmil: «Ze sedem let skušamo preprečiti nevarnosti nove vojne in okrepiti mir in mnenja s -ra. dp smo blizu omega dne, ko bomo uspeli pr d tem poizkusu#. Tisti Pajetta, ki je te 22. aprila 1950 v rimskem parlamentu izjavil, da je za kom-informistično agenturo v Rimu uresničenje mirovne peh godbe le sredstvo, in sicer najboljše in najbolj prikladno sredstvo za čimprejšnjo priključitev vsega Tržaškega ozemlja k Italiji, te svoje trditve včeraj na Velikem trgu v Trstu ni zanikal, čeprav smo ga pozvali, naj to stori, ko tržaški kominformovski glavarji trdijo, da je tako stališče spomota«. Pajetti so pač tržaški kominformisti in voditelji povedali, da tržaške delovne množice ne marajo Italije in da mora zato tudi temu primerno prikrojiti svoj govor. In to je mož tudi storil, čeprav ni pozornim poslušalcem ušlo dejstvo, da je Pajetta, ko je govoril o Trstu, skoraj ves čas govoril o italijanskih delavcih, o italijanskih meščanih itd. in da se je slovenskih delavcev spomnil le takrat, ko je dejal, da so na zadnjih volitvah «volili proti Titur>, Ni pa dejal, da so volili za Vidalija zato, ker je ta stavil v program Tržaško o-zemlje. Toda od zadnjih volitev se je že zgodilo marsikaj in delavcem je odprla oči prav izjava Pajette, ki je komaj dobrih deset mesecev po omenjenih volitvah jasno izjavil, da mora Tržaško ozemlje k Italiji. Prav izjava, ki so jo ponovili Togliatti, Longo, Pa-store in drugi kominformovski voditelj, je razkrinkala vso kominformovsko iredentistično politiko. Zato tržaški delavci ne bodo letos glasovali za kominformovski iredentizem temveč proti njemu. Ko je Pajetta govoril o londonski konferenci, je dejal, da ne pomeni korak naprej, marveč korak nazaj, s čimer je pač povedal, da je Italija dobila premalo: »De Gasperi je izdal Trst in Italijo,d je rekel Pajetta. Pri tem je dejal, da ni De Gasperi prav ničesar storil za združitev obeh con (to je pač za Pajetto pogoj za priključitev obeh con fc Italiji). Ponovil je običajne fraze o ebarattus, o «sporazumu med De Gasperijem in Titom)), o »terorju# v coni B itd. fraze ki jih vsak dan beremo v kominformovske m časopisju. Jezil se je, ker da bodo morali italijanski funkcionarji «ubogati angleške in ameriške oficirje#, in dejal, da bo z novimi funkcionarji le povečano število «angloameriških hlapcev». Ob zadnjih ukrepih v coni B ni nobena italijanska stranka pokazala solidarnosti z istrskimi brati, ekate-rih obupni klici na pomoč se zgubljajo v temi in le kominformisti bodrijo te brate» Pajetta je tudi priznal, da v Italiji fašistična nevarnost narašča in da se je treba proti njej združiti. Pri tem je tudi omenil piskače, ki so v začetku zborovanja nekaj motili, ter dejal, da so fašisti, V resnici pa misinov, t. j. fašistov razen nekaj izjem med nasprotniki keminfermov-cev ni bilo. Misinski voditelji so namreč dali svojim šk va-dram ukaz, da ne smejo motiti kom Informovskega zborovanja. Takoj po zborovanju smo culi, kako so u diskusiji va trgu fašisti dejali nekaterim demokristjanom; »St- bili tepeni danes, kaj ne? Tepeni pa ste bili zato, ker ni bilo nas misinev, ki smo dobili ukaz. da ne smemo intervenirati. Saj je bilo tudi 20. marca tako, takrat smo se borili na ulicah s policijo samo mišim, saj je bilo naših ranjenih SO, vaša pa komaj dva». Tako so včerajšnji dogodki še enkrat pokazali, da vlada med fašisti in kominformisti Premirje in da se bo Vid ali prati gotovo zaman hvalil da so kcrminfcrmovci na Trgu Unita nagnali fašiste. Vsakdo ve, da je podlaga fašizma šotiinizem. In ta šovini. zem smo videli tudi med vrstami kominformovcev. Ko je začela Marina govoriti po slovensko so se začeli ljudje razhajati in jih je polovica tudi odšla, ker pač niso marali slišati slovenske besede. To dejstvo in Pajettov molk o bere dah, ki jih je izrekel pred dvema letoma v rimskem par lamentu, morata biti v opomin vsem onim slovenskim kommformovcem, ki kljub neštetim dokazom kominformov DANES OB 15.30 URI NA REPENTABRU (NA POKLONU) ZBOROVANJE LISTE SLOVENSKESKUPNOSTI Govorita Stanko Bole in dr. Frane Tončič Zborovanju predseduje tov. Jože Bizjak SODELUJE PEVSKI ZBOR Prosv. društva "Ivan Vojko" s Proseka-Kontovela ZA CDEI EŽBO NA 7. BO ROVAN JU 8 E PO-HLIIŽHE BEDNIH AVTOBUSNIH ZVEZ ske iredentistične politike š* mso sprevideli, kam vodi ta igra, K sreči pa je število teh zaslepljencev v primeri z letom 1949 zelo skrčeno, o čemer se bo lahko prepričal pa teh volitvah tudi Pajetta, lz tega včerajšnjega komin-formovskega zborovanja, za katerega je. Vi dali ukazal, da mora biti njegovo največje zborovanje v tej predvolilni kampanji in je že ves teden prej pozival preko vseh zvočnikov po Trstu in okolici, ki mu jih je dala rimska centra*-la na razpolago sledi: 1. da kominformovski voditelji v Rimu in v Trstu hujskajo De Gasperija in njegovo vlado, da so v Londonu dobili vse premalo in da morajo dobi ti celotno Tržaško ozemlje tako kot ga zahtevajo Po svojem receptu Togliatti in drugi poglavarji kominformovske a-genture v Rimu in njene podružnice v Trstu; 2. da si ni uFal pred Trta-čani ponoviti tistega, kar je že pred dvema letoma izjavil v rimskem parlamentu, ker se dobro zaveda, da tržaški proletariat odlečno nasprotuje kominformovski iredentistični politiki ponovnega zasužnje-nja Trsta v Italiji; 3. s tem je Pajetta ponovno dokazal, da se strinja s fašisti glede rezultatov londonske konference in glede priključitve Tržaškega ozemlja k Italiji; 4. ta kominformovsko fašistična povezava glede ciljev njihove politike do naših krajev in Jugoslavije Pa je včeraj na Trgu Unita dobila potrdilo tudi v tem, da so fašisti imeli nalog od samega svojega voditelja, naj Pajettovega zborovanja ne motijo; 5. tržaško delavstvo se je Pajettovega zborovanja udeležilo v še enkrat manjšem številu kot n. Fr. pred tremi leti zborovanja senatorja Ter-racinija na istem trgu in s tem dokazalo, da nasprotuje iredentistični politiki rimskega in tržaškega keminformov-skega vodstva; 6. po Pajettovem govoru pa so tudi njegovi poslušalci lahko jasno sprevideli, da ko min. formovsko vodstvo ne odstopa od tistih iredentistično fašističnih zahtev glede Tržaškega ozemlja, ki jim zlasti v Italiji služijo kot glavno volilno propagandno sredstvo, čeprav ta svoj iredentizem tu v Trstu sedaj ob volitvah skrivajo za lažnimi frazami o ustanovitvi STO. * + # Prvakinja Nennijeve kominformovske stranke PSI - senatorka Lussu je prišla v Trst govorit za Tainerjevo PSI (italijansko socialistično stranko). Govorila je snoči na Trgu Gol. doni in vse kaže, da je njeni zavezniki, tržaški kominformisti, niso poučili o tukajšnjem položaju. Ko je namreč gospa začela v svojem govoru obsojati fašizem. so začeli mladi fašisti žvižgati, tuliti, jo zmerjati itd. Njej se je to zdelo zelo čudno, še bolj se ji je zdelo čudno, da ni policija intervenirala proti piskačem. Gospa Lussu seveda ni vedela, da so fašisti skupno s kominformisti žvižgali tudi na zborovanjih Ljudske fronte govornikom, ki so bili prav tako partizani kakor ona, ki so videli prav tako bežati fašiste kakor ona, ki je povedala, da je bila partizanka. Prav tako ni vedela, da policija ne nasto. pa proti piskačem. In kar je dejala gospa Lussu 0 fašistih, je bilo vse resnično, vse pravilno in priznati ji moramo, da smo občudovali predvsem njeno mirnost in dostojnost, ko je odgovarjala tem fa. šistom, tem zverem. In odobravamo, da je povedala fašistom v obraz mnogo krutih resnic in mnogo tega, kar jim ni Vi-dali nikoli povedal. Povedala jim je, da se ne boji njihovih žvižgov, kajti videla je mnogo hujšega kar so počeli ti banditi tedaj, ko so uničevali Italijo. In kaj bi šele rekla, če bi bila videla naše požgane tiasi, naše iznakažene žrtve, tisoče žrtev. In prav lepo je povedala, da so ti fašisti že enkrat strahopetno bežali in da bodo še in tedaj smo se čutili solidarni z njo in smo si rekli, da bomo prav rad t gonili fašiste, kakor smo jih že enkrat. In ta Italijanka, ki je prišla v Trst, je razumela, da 1 tu nekaj ne gre, da se tu krepi fašizem, zaradi potuhe oblasti in zato je vprašala golobradce: «Le kdo vas vzgaja, da ste takšna drhal?« In na to njeno vprašanje bi prav mi Slovenci lahko odgovorili. Le nečesa ni ta gospa povedala. Ni povedala, da je prav kominformizem kriv, da lahko danes fašisti dvigajo glave v Trstu, ni povedala, da je prav kominformizem s svojo podpo, ro fašistom 20. marca te bedne ostanke preteklosti opogumil in okrepil in da zato no si glavno krivdo za porast fašizma poleg politike oblasti kominformovska stranka, ki podpira ire. dentizem, ki je bil v Trstu vedno leglo in počelo fašizma. In ta gospa, ki je prav gotovo iskreno povedala fašistom v obraz, kar so zaslužili, pa se ni zavedala svojega tragičnega položaja, da je morda nehote, toda dejansko vendarle na istih pozicijah kakor njeni nasprotniki. Ta gospa se najbrž ni zavedala, da pomeni zahteva njene stranke po priključit-ni STO k Italiji iredentizem, ki se v Trstu nujno prelevijo n fašizem. Tega se gospa najbri ni zavedala in prav to je žalostno. C e pa je včeraj vendarle spoznala, bo odpotovala iz našega mesta obogatena z novo koristno izkušnjo. GLAS ZA VIDALIJA ŠTEJE ITALIJA! Dattcs, nedelja 1*. ®*J* Feliks, Mladica Sonce vzide ob 4.31. zatone M 19.32. Dolžina dneva 15.01. Uina vzide ob 1.44, zatone ob U-ee* Jutri, ponedeljek 19. maja Celestin, Vitoslava Proračunski občinski prioiaojkljaj za leto 1952 znaša milijon 200.000 lir Zlonamerno potvarjanje stanja s strani večine iPii motiki dnevnik! Otroci se igrajo ob Vipavi pri Sovodnjah KRATKE VESTI iz beneških vasi sreče. Medtem ko je ta 13-let- ni mladenič imel opravak pri prekladanju debel, se je eden izmed teh zavalil preko njega. Domači so mu takoj priskočili na pomoč in ga odpeljali v čedadsko civilno bolnico. Zdravniki se o njegovem zdravstvenem stanju niso izjasnili, ker so poleg drugih ran ugotovili, da ima nesrečnik počeno tudi lobanjo. Neme V vasi Ramandolo se je v četrtek pripetila hijda nesreča. Anton Petroni je iz neznanih vzrokov padel iz balkona svojega staru>vanj,a. Zaradi padca z 3 m višine si je Petroni polomil« precej - rebeiv Zdravniki so mnenja, da so poškodbe lahkega značaja. Št. Peter Slovenov Pred časom je 29-letni Lucijan Blasuttig povzročil v naši vasi precej razburljivih razgovorov. Njega so namreč obmejni organi aretirali, ko je brez dovoljenja prestopil državno mejo in prišel v Italijo. Nekateri ljudje so dogodek pričeli komentirati po svoje in so Lucijana stavili kot primer človeka, ki «ni zadovoljen z Titovim režimom v Jugoslaviji«. Sele nekoliko kasneje se je izvedelo, da je optiral za Jugoslavijo, ko je kil zaprt v čedadskih zaporih. Jugoslovanske oblasti pa so ga zavrnile in je sedaj znova zaprt. prebivalstvo neugoden, ker le malokdo uspe, do avtobusnega odhoda opraviti številne posle v mestu. Prebivalstvo trdno upa, da bodo s popravilom ceste uvedli tudi popoldansko vožnjo. Ustanova ONA1R si zaman prizadeva vsaditi kal italijanstva. Še tako skrbnovsajena rastlina se posuši, če zemlja ni zanjo primerna Slovensko planinsko drli v Gorici vabi planince in ninke na spomladanski 'z‘' Karnijo. Cilj izleta je Ve nis (1600 m). Za prvi izle je društvo namenilo v sr' gorja. Izletniki bodo >zS,c iz avtobusa v vasi V®rZ' (1000 m). Prijave sprejema Darke ligoj, urar na Travniku. Y° na je za člane 650 in 11, 700 lir. Odhod v nedelj0 t. m. ob 5. uri.s Travnik*- ker spada ta občina med slovensko najbolj razvite in ker se občarfi n« bojijo javno priznati sJvoje narodnosti. Ob zaključku opozarjamo predstavni, ke ONAIR in šolskega skrbništva, da' bi napravili veliko bolje, ako bi namesto' v L>aze odšli v Platac ir.i tamkaj temeljito pregledali šolsko poslopje, kjer se j«’ v nieki učilnici utrgal strop in-ped1 seboj pokopal skoraj vsgL..učence.. ...... v Beneški Sloveniji Občinske oblasti so odredile, da morajo starši pripeljati cepit proti davicr m kozam vse“otro-ke pod šestim letom starosti. Cepljnje je obvezno. Oblasti bodo slehei^iemu necepljenemu otroku preprečili*' vpis v ljdd-sko šolo. J Cepljenje proti epidčmijan) je označeno na lispakih, in starši naj si navodila prečitajo, da se bodo pravilno ravnali. Isto velja tudi za občido St. Peter Slovenov, kjer bodo otroke cepil; 14. in 15. maja. Cepili bodo otroke iz vasi St. Peter Slovenov, Sarženta, 'Petja, Lipa, Nokula, Dolenji Baruas, Ažla in Klenje. Cepljenje za navedene vasi bo v ambulato-riju v St. Petru Slovenov. Za vasi Gorenji Barnas, Puoje in Kuo-sta pa bo cepljenje v Gorenjem Barnasu. V vasi Kočebar bodo cepili otroke iz Tarpeča, Kočebarja in Cebrona. Danes ob 17.20 ari bo. 9 jugoslovanske cone Trsi* bovil veselo oddajo *V° so v deželi*. LOTERIJA VENEŽ1A FIRENZE TORINO MILANO PALERMO ROMA GENOVA BARI NAPOLI CAGLIARI VUG ZA TRŽAŠKO OZEM Leto 1951-52 Sezona Danes 18. maja 1!f ob 2J. uri gostovanje v DEVINu5 na dvorišču hiše šb s Schurekovo komedii0 Ppsprti s cpste VERDI. H.30: «Po8ubljeuci», R. Basehart in G. Merili. ■ VITTORIA. 15: «Objemi me močno«, W. Holden in N. Oi-son. CENTRALE. 15: «Je bil on? Da dal«, I. Barzizza in W. Chiari. MODERNO. 15: «Sence na Ca-nal Grande«, I. Pola in A. Centa. Dve kulturni prireditvi GORICA. 17. — Ljubitelje glasbe opozarjamo na dve zanimivi prireditvi, ki bosta v soboto 24. maja in dne 31. maja t- 1- v prostorih Ljudske čitalnice v UL Ascoli 1, I. Pod naslovom ((Instrumentalna glasba v zvoku in besedi od renesanse in faaroka do najmodernejših smeri« bo izvajala pianistka Damjana Brntuževa dr..-' 24. maja skladbe G. Fresco-baldija, J. ph. Rameaua, G. Fr. Haendla J. S. Bacha, D. Sear-lattija. J. Haydna, A. Mozarta in L. Beethovoia. Dne 31. maja na bo izvajala skladbe predstavnikov romantike, pa v?e do sodobnih modernih struj. Uvod v skladbe in v razvoj posameznih stilnih smerj bo imel prof. Tone Sever. Začetek bo točno ob 20.30. V terek, 20. t. m. ob ‘L gcsicvrnj« na OPCl* ^ na prostoru bodočega turnega doma z Nušičevo kometi0 Občinski svetovalec Anton Borgpolo je skupaj z osmimi družinskimi poglavarji vložil pri županu Pelizzu v Fojdi protestno resolucijo. Protest se nanaša na dela na cesti Valle - Vile - Pedroza. Načrt za cesto so napravili približno pred enim letom, vendar z delom še niso pričeli. Med tem časom so oblasti že večkrat obljubile, da bodo z delom pričele, vendar so načrti še vedno v občinskih preda- prask na. rokah in udarcev na spodnjem delu trebuha. Prva dva sta izjavila, da sta se ob 14. uri iz družinskih razlogov sprla in, tako namreč sledi iz izjav, da je Tommasini končno napadel Veggiaoa s kuhinjskim nožem. Ko ga je hotel razorožiti se je »vmešala tudi Riccobonova in tako sp se v borbi vsi trije ranili. p0 prvi pomoči, so vse skupaj odpeljali na policijsko postajo v Ul. del-1'Istria, kjer so vse zaradi zasliševanja pridržali. V sredo. 21. t. m. o* ^aH gcMc vsuje na gol* na prostoru bedečega turnega doma s Schurekovo kom®dI]0 Pesem s ceste Po šestmesečnih naporih se bodo vendarle igralci prvenstva Prve divizije oddahnili. Danes bodo namreč odigrali na zelenin igriščih zadnjo tekmo letošnjega prvenstva. Prvenstvo, ki je združevalo po-soška in furlanska moštva, je bilo vseskozi zanimivo, bodisi radi dejstva, da so se igralci zelo trudili, bodisi radi- tega, ker je letos športna publika kot še nikdar spremljala težave svojih ljubljencev. Tri moštva so se najbolj izkazala v celotnem poteku tekmovanja. To so moštvo iz St.. Lovrenca, Mose in Juventina iz Standreža. Ves čas so se ta tri moštva zasledovala in menjavala mesta na vrhu lestvice. Končno se je moštvo iz St. Lovrenca pokazalo kot najmočnejše in je tudi zasluženo zmagalo. Standreška Juventina je letos pokazala, da niso bili zaman upi, ki so jih njeni navijači stavili vanjo v začetku prvenstva. V lanskem prvenstvu je po uspešnem startu proti koncu padla na sredino lestvice, letos pa je kljub nekaterim nesrečno končanim tekmam prispela na cilj na drugem mestu v lestvici, katerega si deli z Mošo. Trud nogometašev ‘ je bil poplačan, kajti letos bodo prva štiripla-sirana moštva stopila v višje prvenstvo, to je v prvenstvo «Promozione». Danes bodo sledeče tekme: Juventina bo nastopila popoldne v Pagnaccu proti istoimenskemu moštvu. Ze v prvi polovici prvenstva je Juventina zmagala v Sovodnjah z isto ekipa kar s 3-0, sedaj pa je tudi moralno močna radi nedeljske zmage nad prvakom St. Lovrencem. Pagnacco ni tako moštvo, ki bi nudilo resen odporu Standrežcem. V Morani bodo domačini sprejeli videmsko «Esperio». To bo nezanimiva tekma med dvema ekipama, ki sta zasidrani na koncu lestvice. V Tolmeču bodo gostovali igralci iz Manzana. Tudi ta tekma ne bo zanimiva. kajti obe moštvi bosta prav gotovo ostali v prvenstvu Prve divizije. Bolj zanimiva pa bo tekma v Moši, kjer bodo gostovali igralci društva San Gottardo. V tej tekmi se igra promocija obeh moštev. C.e bodo zmagali domačini, utegnejo gostje ostati v tem prvenstvu, če pa bi gostje zmagali, bi verjetno morali igralci iz Može odigrati še kvalifikacijsko tekmo. V St. Lovrencu bodo sprejeli igralce iz Za-graja. Gostje niso v povratni polovici prvenstva poznali poraza; zaradi tega upajo v končni uspeh, ki jim lahko pri. nese ali direkten prehod v višje prvenstvo ali pa izbirna tekma za ta prehod. Na gori-škem občinskem stadionu bo Isontina sprejela moštvo iz Ta-vagnacea Verjetno bodo zmagali gostje kot so že v prvi polovici prvenstva. Brezpomembna tekma bo tudi v Pra-damanu, kjer bodo proti domači Serenissimi igrali nogometaši iz Koprive. šli kot zmagovalci. Za to nam govorijo zmage preteklih nedelj in izenačenja proti najmočnejšim moštvom v prvenstvu. Juventina B je sedaj na petem mestu v lestvici z 21 točkami. Po vsej verjetnosti bo na koncu prvenstva ostala na petem mestu, ali pa bo celo dosegla četrto. Tekma se bo odigrala zjutraj ob 10, uri. Na Rojcah bo goriška Fiam-ma sprejela rezervno ekipo iz Zagraja. Težko je reči, kako bo, saj sta obe ekipi na koncu lestvice Brazzanese bo sprejela na lastnem igrišču moštvo iz Stražic. ROJSTVA SMRTI IN POROKl( GORICA, 17. — V goriški me'tni oi rini je bilo od dne 11. do 17. maja t. 1. 21 rojstev, 6 primerov smrti. 7 vknjiženih Porok in 4 poroke. Rojstva: Velikonja Helena, Curti Lucija, Paglavec Lavra, Virgulin Kalist (rojen nytev), Bressan Lavra. Trampuš Aldo, Rendicini Rnsella, B-essan Sergej, Lapini Lavre, Latterio R;-ta, Kocijančič Lavra, Mavrič Jožefa, Ceschia Lavra, Hrovatin Lucija, Pocusta GualUero, Bertoneri Ernest, Quarto Mari-sa, Malic Ada, Altran Renzo, Marizza Rosalba. Smrti: 76-!etni delavec Go- mišček Lovrenc. 76-letna gospodinja Lutman vd. Tommasi Lucija, 65-letna gospodinja Fogar vd. Piček Albina. 85-letna gospodinja Lucatello vd. Snetij Evgenija, 30-letni delavec Car-darulo Franc, 67-letnn gospodinja Lomanto vd. Patruno Mario!ina. Vkn}iien na Sutto^TX,en*“ ^ J zvedel Mr. ffg**a •njegov,h nasičenih o™.. b>m Ta7ičen;hUiIf° 2 arzenl feanje tnrč J st™P0v za po za za*irn'» bi zad°-«l«de 2astpupitev c;le ar- J^j * znal: ^ iznenada spo. njemu 'e obrača proti *%> j'= ra?Tei>ase,en J« Sleda), piastai •♦rasIa- kakor ka' PvijaJa ta ; Pska rastlina. j. * 83 le P., l-ii j, 1“ Sa prerasla; bil Kaj., s 8°zdu ovijalk. Vedtar3: J« zaužila strup? Iz. n»gia i ..^itotovili, na> Prir.es? :? Ponudl MTHut^6 ?a, “ noni V*- 5utt°n; sel je Jomin na vhh SP€nce — ah, Peti -iL03.Vihar, na beli na- ** tf/Na81’ Ii3,beli- na' ^ Mfe* Or vso 1° grozo! Jlarino i7^nce- Je Potrdila ^ * je Mr Vn*Je hodala,-2 vinjfa— i! Hutton povrnil ffSa .«m ,kozarcem^ v kate- & Pnnp^rav ?, ?e izli!.- ni tt«-,.^^1 v stekleničim. Ufe C61 v stekleniči«. Mr. Kuttona je prašen R,, .Je obupan, premično 'aru-Je vse prefanta-"o, jJ a pi moglo biti resr ^la dpttiJ 3e ta mora po-* zgfe0 - zares se je !e pcRum te, v'del. kako sta MrlJal?i česio- Na dan Peljal ri ' Kuttonove ju ■- le vid«?3, &Prehoob noi*^33’* Eedel je r.a 3fv> -jel gJaditi W,. te kar naprej w& m«al “ bil TdL23 nekah za kar ^l^fvoren. Kaj se je Žf«dl b? še zgodulo? ejn^zaomiljania ga je pro- uf1^! ie “ moja l^hteia r^s nenaijoma ^^5 f-hteia* i buk.-?.*3. «Jaz bi te np smela dopustiti, hii 81 ??? bi dopustiti, «c^a?» Zakai ““ ZaŽeinhi ,b°?° kar koli pri-bedij-,®6 pom usmrtila.* lie«a jr JDe- iztegnila roko do ‘pko ®anekaj časa gleda-ho nikt?.sno- kakor da ga / ve« uzrIa. k m ljubim te, lju- jeif6 hi »mh je njega, s» 'tl 0r?4 i • k sebi. ga ob-IjM vide?'že)a k sebi... «Ni-T° zelo r^ a s' me imel K *akai «i ♦’ Medvedek. To-si to storil - le za- jH^oT?« Ee ie Izvil iz Ž °bluak i?„ystal. Lice mu £1*1 prf-TxČlca' «zdi se, ti.? Uttiorn ana 0 ,em. da «To 1eSV°j0 ženo» -1e r,3. kaj m Je . res prenoro. ■k2a filSfti!”18'® vsi sku’ visJe izgub?Lk(1ea Aunaka.?» va te izm.Ki-4.ga junaka?» obunhljail ravnovesje. sl?«da dnevaVeS . strah. vsa it, iezr, . s.e je obrnila v ^ nanjo. «VsP je ta- ii?, Preki rtllan'°- «Vse 2» S a..bedastoča e'o«š s?loha ^hpdastočti. Ali Mi c'vili7i?°3cm 0 misel- A" ffiJSS?.‘n ?.?jbrž> . in Sla,'"'2- Drirnišijaš si ]M,y° zaijnuffm tako brezni0 Izvršil !? V,ate- da bi 2Un!' Kdai k, Ysakc> neum-C*le- da *?te ženske ra-iti0?glavo zaliuhr si)loh ni Ih2 si želi Vsak '4 kl mu ga‘IT83 kivije-hii,*?* ^ares r. ne Privo- me j"6 yem' kakšen ie , se s tl Premotil, da titn e skuo/h Poročil. Bilo 19 a šala Zdafre Lcana’ °' 4nlm morilec blebežeš, ■Kr Sem.» ■ Tega res ne ?s°r Arat°mn i,! odropota! VHeci- Vedel ?! -ie hu-Srekv*. ki bi jih ' sovražne v zaPr’®- hil !u.°zi vrati ki je pri- bii ^«ozi vrati y ta je pri-Jaj? ^fPan Aii n« J?iega- ie lakni^oral' bi \*e b' šel na- St** J* fdaBntk° šobeJ v 1° prstlh v *^no, u « kako je od- ^aPMi Se da Visnlrr* JV. kak Dolgo je sedel v knjižnici. Kaj se je zgodilo? Kaj se godi? Obračal je vprašanje po svojih mislih sem in tje pa ni mogel najti odgovora. Denimo, da se bi mora izsanjala do strašnega konca. Smrt ga čaka. Oči so mu zalile solze; tako strastno si je želel življenja. «Da človek le živi?« Tudi uboga Emilija si je tako želela; spomnil se je njenih besed; «Ziveti da.» Toliko je še krajev v tem čudovitem svetu, ki jih ni obiskal, toliko nenavadno o-čarljivih ljudi, ki jih še ne pozna in mnogo ljubezni vrednih žensk ki jih še ni videl. Veliki beli voli bodo še vedno vlekli vozove po toskanskih cestah, ciprese bodo kakor ravni stebri še vedno rasle v modro nebo; toda ne bo več, da bi jih občudoval. In sladka južna vina — Kristove solze in Ju. deževo kri — bodo pili drugi, ne on. Drugi ljudje bodo hodili po temnih, ozkih hodnikih londonske knjižnice, vdihavali prašni vonj dobre literature, se ozirali za nenavadnimi naslovi, odkrivali neznana imena, brskali na robu ogromnih področij znanja. On pa bo ležal v jami pod zemljo. In zakaj, le zakaj? Zmeden je občutil, da se je nad njim izvrševala nekaka čudna pravica. V preteklosti je bil domišljav, bedast in neodgovoren. Za-ISPJ se je usoda igrala prav tako domišljavo, prav tako neodgovorno z njim. Dobil je milo za drago. Občutil Je željo, da bi molil. Pred štiridesetimi leti je klečal vsak večer pri postelji. Večerni obraz iz njegove mladosti se je nepoklican vrnil iz tako dolgo zaprte kamrice spomina. «Bog blagoslovi očeta in mater, Toma Cissie, Baby, made-molselle in sestro ter vse, ki jih imam rad, in Bog mi daj, da bom postal priden deček. Amen. Zdaj so vsi mrtvi — razen Cissie. Zdelo se je. da se je njegov duh gubil in razkrajal; velik mir ga je objel. Sel je po stopnjicah navzgor, da bi prosil Doris odpuščanja. Ležala je na blazini na koncu postelje. Na tleh je poleg nje stala modra stekleničica z in nato se"LJC 011 na P®' 1 ^la Lko1’ Lah' - vrg)a «ako neumnost hobJiL VrKlu ,vko. oeumnost 5°*lu??.v*di kak?z' okno ali 1,4 z«t • Blas! ?ozorno je Jasn! -m bilo. To-^ lij,' kak°0BfJ0je pre«i- i* Po prstih 2j»ke £aletel na raži'!4 vrfn naza!? Naj 21 Jo, ag- oe bo šel; etiketo, na kateri je bilo zapisano «Zunanje». Zdi se, da je izpila polovico. uTi me nimaš rad,« je bilo vse, kar je izgovorila, ko je odprla oči in videla, da se sklanja nadnjo. Dr. Libbard je prišel pravočasno, da je preprečil resne posledice. «Tega ne smete več storiti«. je rekel, ko Mr. Hutto-na ni bilo več v sobi. (tZakaj pa ne?« je trmasto odvrnila. Dr. Libbard jo je pogledal s svojimi velikimi, žalostnimi očmi. «Seveda vam tega ne more nihče preprečiti.« je dejal. «Samo vi in vaš otrok. Ali ni to žalostna u-sode za vašega otroka, če mu ne dovolite na svet, ker si sami želite oditi z njega?« Doris je nekaj časa molčala. «Prav;» je zašepetala, «Pa ne bom.« Ostali del noči je sedel Mr. Hutton ob njeni postelji. Zdaj je imel občutek, da je zares morilec. Nekaj časa si je dopovedoval, da ima tega obžalovanja vrednega o-troka resnično rad. Na stolu je zadremal in se je zbudil ves trd in premražen in kakor bi bil ves izsušen in bi ne bilo v njem nobenega čustva. Zdaj ni bil nič drugega več. kakor utrujeno in trpeče telo. Ob šestih se je slekel in je šel za nekaj ur spat. Se isto popoldne je preiskovalna komisija izrazila mnenje o »namerni usmrtitvi« in izročili so Mr. Huttona poroti. VI. Miss Spence ni bila povsem zdrava. Njeni javni nastopi na klopi za priče so se ji zdeli zelo utrudljivi, in ko je vse minilo, se je skoraj zrušila. Spala je slabo in trpela je za nervoznimi prebavnimi motnjami. Vsak drugi dan je prihajal dr. Libbard. Zelo mnogo je govorila z njim — navadno o primeru Hutton ... Njeno moralno zgražanje je kar prekipevalo. Ali ni nepopisno, da je imel človek morilca v lastni hiši? (Toda od vsega početka je nekaj slutila). In potem dekletce, s katerim je pobegnil — tako nizkega porekla, komaj bolje od pro. stitutke. Zgražala se je nad tem, da je druga Mrs. Hut-tonova pričakovala otroka — postumnega otroka obsojenca in usmrčenca. Bilo je res odvratno — naravnost nespodobno. Dr. Libbard ji je odgovoril milo in nejasr no, in ji je zapisal broma. Nekega jutra jo je sredi njenih običajnih tirad prekinil. «Mimogrede povedano«, je dejal s svojim tihim, žalostnim glasom. «po mojem mnenju ste prav vi zastrupili Mrs. Huttonovo.« Miss Spence je nekaj trenutkov strmela vanj z o-grotpnimi očmi in potem je mimo dejala. «Da». Nato je zajokala. »V kavo ste dali strup, mislim« Zdelo se je, da Je prikimala. Dr. Libbard je potegnil iz žepa svoje polnilno pero in je s svojo čedno, preskrb-no pisavo zapisal uspavalno sredstvo Iz angleščine prevedel M. P. SREČNA ZAMISEL MIROSLAVA KRLEŽE Razstava V takem obsegu niso slovenski im- presionisti izven Slovenije še nikoli razstavljali V sofooto 10. maja t. 1. zvečer so v Zagrebu nekam tiho odprli razstavo slovenskih impresionistov. Prireditelj te pomembne umetniške manifestacije v bratskem Zagrebu je Moderna in Narodna galerija v Ljubljani. Razstava je prirejena v delu najbolj zgornjih prostorov Modeme galerije Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti na Zrinjevou. S hrvatske strani je prvi spregovoril slikar Krsto Hegedušič, za njim pa ravnatelj slovenskih galerij dr. Dobida, ki je v krajšem teferatu podal zgoščeno oznako slovenske impresionistične umetnosti kakor tudi štirih njenih najvidnejših zastopnikov, Groharja, Jakopiča, Jame in Sternena,, ki so s 65 deli dovolj reprezentativno Zastopani na tej razstavi. Otvoritvi razstave je priso- KULTURNE DROBTINE TKETJI TEDEN mednarodne «razstave» umetnosti, ki jo prireja v Parizu Kongres za kulturno svobodo, poteka v znamenju velikih imen na področju zahodne glasbe, slovstva in slikarstva. Med najvidnejšimi prireditvami na tej reviji kulturnih manifestacij umetnikov vsega sveta je bil v preteklem tednu nastop baletne skupine newyor-škega mesta. V torek, 13. maja je bil tretji komorni koncert, na katerem sta igrala slavni violinist Menuhin ter pianist in komponist Georges Enesco. V petek n soboto je nastopil eden največjih evropskih glasbenih orkestrov, «La Sulsse Komande«, ki ga vodi Ernest Ansermet. * * * Med vidnejše dogodke spada tudi otvoritev razstave 135 sodobnih slikarskih del umet-nikdv desetih evropskih narodov in Združenih držav. Razstava je v pariškem umetniškem muzeju. v » « PRED NEDAVNIM je bilo objavljeno poročilo Vzgojne, znanstvene in kulturne organizacije Združenih narodov, iz katerega je razvidno, da vodijo Združene države pred vsemi državami na svetu tako po številu radijskih oddajnih postaj kakor tudi po odstotkih vseh radijskih sprejemnikov na svetu. Združene države imajo namreč celih 53 odst. radijskih aparatov na svetu, kar znaša 620 aparatov vsakih 1.000 prebivalcev. Na drugem mestu je Evropa, ki ima 35 odst. vseh aparatov. V Evropi ima največ radijskih aparatov Švedska — 301, Falklandski otoki — 300, in Danska — 282 aparatov na 1.000 prebivalcev. Južna Amerika, Azija in A-frika si dele ostalih 11 odst. radijskih aparatov v svetu. Kar se pa tiče televizije, jo uvaja ali je že uvedena v 17 državah. Redne televizijske programe imajo doslej le 4 države; Združene države (13 milijonov televizijskih sprejemnikov). Velika Britanija (1 milijon sprejemnikov), Sovjetska zveza (50.000) in Francija (30.000 sprejemnikov). PRVI TEDEN maia je letos v Združenih državah že devetindvajsetič več kot 4.000 ameriških organizacij priredilo «Teden glasbe« pod geslom: Naj bo v vašem življenju več glasbe. Ob tej priložnosti so številni župani a-merišikih mest, guvernerji a-meriških držav in celo sam predsednik Truman, kot častni predsednik ameriškega «Tedna glasbe«, izdali posebno poslanico, v kateri so poudarili smisel te kulturne akcije. Trideset let delovanja take propagande za glasbo v Združenih državah je doslej rodilo že vidne sadove. Velikanski razvoj glasbenega življenja je v Združenih državah dosegel že občudovanja vredno stopnjo. Od dvajset poklicnih simfoničnih orkestrov, ki so jih imele Združene države leta 1920, je to število do danes zraslo na 150. Več kot te številke pa bi seveda mogla povedati statistika ljubiteljev glasbe, število glasbenih prireditev v letu, število poslušalcev glasbenih sporedov radijskih in televizijskih oddaj. Ves ta napredek nikakor ni mogoče ujeti v odstotke in razmerja, toda eno je gotovo, da je namreč videti v vsem tem populariziranju glasbe in glasbenih umetnin — dragoceno kulturno poslanstvo. impresionistov v Zagrebu stvovala vrsta najvidnejših zastopnikov hrvatskega kulturnega in umetniškega življenja, med drugimi predsednik Jugoslovanske akademije dr. Štampar, književnik Miroslav Krleža, predsednik Matice Hrvatske pesnik Gustav Krklec in precej likovnih umetnikov, s slovenske strani pa razen dr. Dobide med drugimi še dr. Stele in slikar Anton Gojmir Kos. Opozoriti moram še na soliden katalog, ki so ga v ta namen sestavili in tiskali v Ljubljani/Uvodno oznako impresionistične smeri v slovenskem slikarstvu kakor tudi kratke portrete vseh štirih predstavljenih slikarjev je po-čtal dr. France Stele. V katalogu so tudi fotografski posnetki vseh štirih umetnikov, popis razstavljenih del in šestnajst reprodukcij v čmobe-lem. Več kakor srečna je bila ideja, ki jo je menda sprožil podpredsednik hrvatske Akademije Miroslav Krleža lansko jesen: da bi namreč Zagreb omogočil Ljubljani vpogled v dela štirih znamenitih hrvatskih slikarjev z začetka našega stoletja, medtem ko bi Ljubljana pokazala Zagrebu ponos slovenskega slikarstva, najizbranejša dela štirih naših impresionistov. Tako se je zgodilo, da je bila v ljubljanski Modemi galeriji v aprilu razstava del štirih hrvatskih slikarjev, Josipa Račiča, Miroslava Kraljeviča, Vladimira Beciča in Oskarja Hermana. Vsi štirje so mlajši kakor naši impresionisti, saj sta prva dva rojena 1885., druga dva pa 1886. leta. Razstava je v Ljubljani naletela na zelo Ugoden sprejem. In kar je še večje hvale vredno: Slovenci smo se tokrat res bogato in hitro oddolžili, pa smo ie v maju odprli v Zagrebu res reprezentativno r.azstavo Slovenskega impresionizma. Mislim, da v tem obsegu niso bili naši impresionisti še nikoli razstavljeni izven Slovenije. Razen tega moram poudariti še to, da je za razstavo slovenske partizanske grafike 1. 1945. to prva slovenska razstava v Zagrebu po zadnji vojni, kar vsekakor ni hvalevredna poteza. Res je sicer, da Zagreb danes sploh nima pravih razstavnih prostorov izven obstoječih galerij in stoji v tem pogledu najelabše izmed vseh večjih jugoslovanskih kulturnih središč, vendar ti bilo želeti, da se v .bodoče tudi ta ali cmi naš slikar ali kipar opogumi in priredi v Zagrebu m*nj*o razstavo. Saj je tako številna vrsta naših umetnikov srednje generacije, ki jih z Zagrebom veže marsikaj, posebej še, leta, ki so jih prebili na tukajšnji umetniški akademiji. ’ O sami razstavi le nekaj bežnih podatkov. Ivan Grohar, ta velik! »likar-lirik naše Gorenjske. je predstavljen s tri-najstinrii^deli, med drugim s Škofjo Loko v snegu, Pomladjo,. Macesnom, Krompirjem. Sejalcem in Cvetočo jablano. To je v resnici cisto naš in najbolj naš slikar. Jakopičevih del je razstavljenih triindvajset. Jakopič je že razstavljal v Zagrebu l. 1929. Tudi sicer je tesneje povezan s hrvatsko krajino, saj je na začetku tega stoletja (1902) dalj časa slikal v otasotelskih krajih. Med drugim so razstavljene slike: Križanke, Zima, Breze v jeseni, Sadovnjak za Rožnikom, Sipina, Gabri. Slepec, Spomini, Dekle med gabri. Večerne melodije. Matija Jama je zastopan s štirinajstimi platni, med drugim s Seniklavžem, Mostami čez Dobro, Vrbami, Vasjo pozimi, Pogledom z Rožnika proti Šmarni gori in s Kolom. Ce upoštevamo, da je Jama tisti čas (1902) kakor Jakopič slikal v obsotelski Hrvat-ski (Kraljevec na Sutli) in kasneje tudi drugod, posebej v Dalmaciji, bi bilo vsekakor opravičljivo, ko bi bilo na razstav! več njegovih del s hrvatskimi motivi. Sterneno-vih del so za to zagrebško razstavo odbrali petnajst, tako Dekle s .knjigo, Rdeči sončnik, Zena v rdečem. Ležeči akt, Postojna, Pokrajina z vodo’itd. Tudi Sternen je razea okolice Škofje Loke in Devina precej slikal dalmatinsko pokrajino, kr prav-- tako med sedaj v Zagrebu razstavljenimi deli ni prišla do izraza. Prav gotovo bo zanimivo, na kakšen odmev bo naletela ta izbrana razstava slovenskih impresionistov v Zagrebu. Pred nekaj leti so prav naši impresionisti s svojci umetnostjo naleteli (v zvezi z:lju ' ljansko.razstavo) na cudiio a nerazumljivo stališče pri kritiku Grgi Gamulinu. Ce upoc . števamo*. da .danes Zs^p-b, kar zadeva likovno umetnost- no kritiko, ne stoji najbolje, racije ker se iz starejše Veneri nihče redno javno ne udejstvuje na tem področju, izmed mlajših pa se razen ie omenjenega Gamulina zadnji čas ogSašajo le zelo redki mladi posamezniki (R. Putar, Z. Ugljen), bo kaj zanimivo stališče, ki ga bodo mlajši zavzeli nasproti slovenskim impresionistom. T. P. Rihard Jakopič Ivan Grohar _ Matej Sternen Matija Jama Filmski festival iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilliiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiii iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinii afl.iHiiiimiiiiiimniiiiii Prvo nagrado si delita «0lhello» Orsona Wellesa in «Dva krajcarja upanja* italijanskega režiserja Caslellania O začetku filmskega festivala v Cannesu in prvih tam predvajanih filmih je naš list že pisal 9. maja, in 10. maja o filmu «Dva krajcarja upanja«. Danes prinašamo poročilo o nadaljevanju in zaključku festivala. Na filmskem festivalu v Cannesu se je Grčija predstavila s filmom »Mrtvo mesto«, ki pripoveduje nekako zgodbo Romea in Julije na vasi. Kritika je film precej slabo ocenila, češ da režija ni izdelana, da so kontrasti preprosti, da je igra diletantska itd. Velik uspeh je imel film «Plašč«, ki ga je režiral Lat-tuada in v njem poudaril ne toliko dramo človeka, ki ga žali in ponižuje brezsrčna družba, pač pa bolj grenko satiro na ustaljene navade. Film je posnet po slavnem delu ruskega pisatelja Gogolja. Po originalnosti se odlikuje tudi francoski film: «Le ri-deau cramoisi« (Temnordeča zavesa), povzet po povesti Barbeya d’Aurevillyja, piša. telja 19. stol., ki je nekak francoski Poe. Manj uspeha je na festivalu doživel Somerset Mau-gham s svojim filmom «En-core«. Mehiški film »Vnebohod«, delo režiserja Luisa Bufiuella, je folkloristična zgodba o prekinjenih medenih mesecih. Film je neka- Maria Flore in Vlncenzo Muso-lino v fi'mu «Dva krajcar |a upanja«, ki sl Je na festivalu v Cannesu delil prvo nagrado filmom »Othello* ko na sredi poti med filmom »Zgodilo se je neke noči«, ki ga je režiral di Capra, ter Bla. settijevim fiL rtom «Stiri ko, raki med oblake«, ne dosega pa niti enega niti drugega. Neprevisok nivo španske ki, nematografi je sta pokazala filma »Surcos« ter «Maria Morena«, Nemci so poslali v Cannes »Srce sveta« v režiji Harolda Brauna; film je zgodba avrtrij. ske baronice Berte von Sutt-ner, kf je 1905 dosegla Nobe. lovo nagrado za svojo knjigo «Odložite orožje^ Film ne velja mnogo, pajf pa odkriva novo razpoloženje med Nemci; grozo pred vojno. Predzadnjega dne festivala so igrali italijanski film Stenia in Monicellija »Stražniki in tatovi«, ki je doživel skoraj podoben uspeh kot filma «Dva krajcarja upanja* ter »Plašč«. Med igralci sta se posebno uveljavila Fa-brizi in Totč. Film «Vsi smo zločinci«, ki ga je režiral Andrč Cayette, predstavlja drugi del trilogije, ki jo Cayette namerava še dokončati in ki izraža zahtevo po pravni reformi. Medtem ko je film »Pravici je zadoščeno« obravnaval vprašanje porote, pomeni novi Cayettov film obsodbo smrtne kazni; čeprav rešuje ta film ostrejši problem kot prvi del trilogije, je vendar manj uspel. Med šibkejše filmske proizvajalce lahko prištevamo poleg Spancev tudi Egipčane, ki so sodelovali na festivalu s filmom «Ena noč ljubezni«. Zelo pa je zadovoljil norveški film »Zasilni pristanek«, ki preprosto in napeto pripoveduje, kako so norveški partizani rešili ameriške letalce pred nacisti. Veliko odobravanje je žel tudi ameriški film »Živio Za-pata« v režiji Elie Kazana. Film je posnel John Stein-beck po romanu E. Pinchona . »Zapata, ih« Unconguerablea ? mjn Ig filmu nZivio Zapata«, ki prikazuje enega največjih mehiških revolucionarjev in prikazuje zgodbo mehiškega kmeta, ki je pred 40 leti organiziral upor proti Porfiriu Diazu. Festival je zaključil slavni film «Othallo» Orsona Welle-sa, ki sl je obenem z italijanskim filmom «Dva krajcarja upanja« delil prvo nagrado. Med ostalimi filmi je bil nagrajen holandski krat-kometražni film «Vrzimo mreže«; posebno priznanje je odnesel film «Mi vsi smo zločinci«; z nagrado za najboljšo režijo pa je bil odlikovan Christian Jaque, režiser francoskega filma «Fanfan la Tu-lipe«; za vsebino in inscenacijo filma «Stražniki in tatovi« je prejel nagrado Telli-ni, kot najboljša igralca pa sta bila odlikovana Lee Grant za svojo vlogo v «Detective story» ter igralec Marlon Brando v filmu «Zivio Zapata«. .čKv.-.-.v;:;:;. Orson Welles in Suzanne Cloutier v filmu »Othclo« (1951) Prizor iz filma «Plašč» po istoimenskem Gogoljevem romanu; film je režiral Alberto Latiuada, glavno vlogo pa igra Renato Raschel MCI! boste volili tiste, ki so vas s svojimi kominform - fašističnimi škvadrami napadali, ko ste hodili h gledališkim predstavam ? boste volili tiste, ki ob vsaki priložnosti v svojih umazanih listih napadajo slovenske in jugoslovanske kulturne delavce? boste volili tiste, ki so razbijali literarne večere slo venskih književnikov, gostov iz Slovenije, in se s tem postavili v isto vrsto z nekdanjimi in sedanjimi fašisti? boste volili tiste, katerih predstavnik v tržaškem občinskem svetu napada Bar-talija, da je dopustil nabavo terena za slovenski Kulturni dom ? boste volili tiste, katerih vodja zaključuje svoje govore na turneji po Italiji z «efektnim* geslom ilrieste - cittd italianissima*? boste volili vidalijevske fašiste? Pač pa boste volili tiste, ki se bore ju resnično enakopravnost slovenskega jezika, za pravico dn neoviranega kulturnega delovanja slovenskega prebivalstva za enakopravnost sloven-skik kulturnik ustanov z italijanskimi pri uporabi občinskega gledališča «Verdi*, za enakopravnost in samoupravo slovenske šole. Proč s fašističnimi in kom informi stični mi sovražniki slovenske kulture! VOLITE ialii ** * ++f ♦ -f ♦ 4 -f i+4- • h*f fftf+4»-i>+44>«*« k 4 4i if 4- 4 *• 4 -t ♦ ♦♦ 4« 4 ■* f >+*•♦■ 4H--H-♦♦ * * >++ * *♦** * +»'*& ip« *9#i- j«;< f. i, s ;? • »S A*** »*** defla Patria *■*•. >»«»** Wjv a^x«.av.«»- *« :/****^* :x» *» *J*e VMf t/* A -.*»*&*>■'■■■;»■ ■:w»«r*ifv,.‘'4>’ ■STO*****’' &■•»«** ■ o • W. • v* •&&&'<&*£• : ,™'. JAKU BUMLiI /U ob meti T udi «slavne zm(kijih ni biio) vlačijo na dan za volilno propagando M PODLAG! TAKIH "ZMAU„ POTEM IZSILJUJEJO UD SVOJIl-l VSAKOKRATNIH ZAVRNIKOV NAGRADE NA TUJ RAČUN. ŽALOSTNO. DA VEDNO NAJDEJO NORCE EU JIM NASEDEJO TO HOČEJO FAŠISTI: -IMftfi M« I M. - MM M ■ *’ 5 ■ i t;,., Xi.. 'J j :;;AV./,< : fc**v.v ♦ **/■ ' ''-*>*<> („ >x jf J ' <;.f . f/isc-it; N [ E ndipenRente Gabriele d Annunzio a tornato ne! TRJESTE POLA FIUME ZARA DALMAZIA 1« dichiarazione Triparfita del 20-3-48 poteva essere accertafa per ja pacipcazicne _ ta fracofanza di Tito appoggiafo daile armi brJanmcHe ripropone sen?: alfro il* pfoblama gueste -Terre irredenh clie sono, e 'sa ran no sempre solamenEe noslrei TUjg^Tg IBŽ^ i . mmmmmmmmmmmm a NON BASTA PIU'! ;. £& i-rwU hnc&tdfo «■ %'}oa ?. vojakov, ki niso mogli ^ ' naglo priti z gora in s® makniti in ki so na V6^t’rc. cionaren način uničili avfn„jj ogrsko vojsko, pfipd1® . Italiji, da se je rešila^s j ega lastnega notranje?3 ^ zunanjega poloma: za '» so dobili v zahvalo, <* _0 jih italijanske edinice. k’j8. se jim približale z be or,-stavo (tudi v Gorico s0 šle italijanske čete 1 zastavo, ker je bil ta® , en bataljon Slovencev"0 . kdanjega planinskega P° odpeljale v ujetništvo. ^ f Da se razumemo: S°;|C'j |. fenzive, zmage na P13' 1918 'ni bilo: t.o je bil le. j, senski sprehod vojske-v strahu sledila svoj'« kdanjim sovražnikom, čep so bili brez orožja! Bratje! Na meji gori; ~~ Tujec tla naia pozira! — Mi? ... O, brat bratu grozt, slogo med nami podira Toži uklenjen Stivan, plaka zasužnjen Devin, zg Jn ja s tal naših Seslja*. kmalu bo nam le spomin. Bratje, te male vasi danes se naše so. veje; tujec iz njih zdaj gradi most svoj od Trsta do meje. Bratje ob meji, pozori Borci «{• trde Brežine. . bratje iz Mavhinj, v upor gre idaj za naše dedine, Bratje Devinci, je čas! Tujčev zdrobimo obroč! Rešimo domu obraz združeni vsi v eno moč. Kdor proti slogi ki drug je le laškega kupcu slovenskih, vi slepec oslepljen poi Narod! Dovolj je grozo t, ■muke in Ječ in krvi; lastni zemljici gospod borno Slovenci le mi. 'Živel pradedov spomin, žtvela skupna nam el o; kraj. Nabreiina-Devht glavna za nas je nalog*, Skupno Slovenci na plan, naša je tu domovina! Živel zbujenja nam dan, iivjo Devin-Nabrcžina! 1 do šli na Dolenjsko, Spodnje | Štajersko, torej, v slovenske kraje, ter celo na Hrvatsko iskat živeža. Revolucija v avstrijski vojski je izražala v prvi vrsti zahtevo slovenskih edinic po ustanovitvi - neodvisnih nacionalnih držav. Ta na zunaj še vedno avstrijska vojska je imela v slovanskih edinicah že zarodke nacionalnih vojsk začela razhajati že prve dni v oktobru, 1918. Dunajska vlada in avstrijsko vojno poveljstvo je bilo že brez moči. Opozoriti hočemo tudi na to, da so Cehoslovaki. Slovenci in Srbohrvati že 28. oktobra 1918 razglasili odcepitev od Avstrije in državno neodvisnost njihovih narodov. Ze 'prve dni oktobra 1918 je delegacija jugoslovan- % |r" bi nas zopet uničili, Hali 'r" •'" in požigali s lovensbe domove 00» razburja okoli tega upora, da te je kar groza in stpah, .da ti morejo kosti, in ne sarto zobje zašklepetati. Žaboga. saj .ie Gambini literat in znai pisati. Glavni razlog za tržaški upor je pa za Gambinija eno samo, sveto, neizpodbitno dejstvo in to je; vsa : italijanska mesta so imeje .svoj upor,, itj«. lijanski Trst ga mora tudi ime. ti. Gambini je fitčrat. literati zlasti italijanski/ so vse' preveč čustveni vn ne verjamejo v logiko Ati bp ,Gambini ne-literat razumel svoj zaključek; Trst ni imel’ upora kot ostala italijanska mesta.-žito ker ni samo italijansko mesto? Saj je mož menda to sam čutil, kako se razbili ja ob pogajanjih s Slovenci, ki jih opisuje seveda po svoje, na literaren način, ob enem samem dejstvu, kaj in kako bi se dalo napraviti. da bi v primeru, da bi pogajanja. uspela, da bi prišlo do sporazuma s Slovenci', v »osvobojenem« Trstu je visela .samo italijanska trikolora. Človek, zamisli se. to je italijan- ska skrb in resnoba; Fronta se vali proti Trstu, od Reke preko Istre jugoslovanska, od Til-menta sem zavezniška, tekmujejo med seboj, v Trstu smo na ognjeniku upora delavskih mnpžic. Gambinija in njemu slične pa skrbi trikolora! — Trikolora je visela ali z rdečo zvezdo. In ne sama, ob naših trobojnicah z zvezdo, proti vsej Gambinijevi skrbi. S kakšnimi četami pa so hp teli»itaUanissimU izvršiti svoji ' dpnr? Z Mussolinijevimi rč-publikioi sevefta- jjji bj.tako.postali upo.rniM*^#9n'‘?anriirt W-' bi, proti - svojim zaveznikom Nemcem, samo da i prebite its’ciaye» in njih partizane. Za teater so ti ■ italijanski gospodje! Samo v gleji^lišču jsrplpo lahko menja' -krinko, ‘lasuljo', obleko, da celo ista oseba igra hudiča m angela, Italianissimi — med njimi .ie bil tudi škof Kantih, ki je odločal, kot vemo iz Gambinija. kdaj naj se zač. ne upor. so bili. in najbrž so (e, mnenja, da je življenje, da je boj samo teater, cirkus. Tu. di to se jim ni posrečilo, V.ar ugotavljajo sedaj sanu z vso tragiko. Višek vsega ti pa zapiše v svoji zgodovini o Julijski Benečiji Grassi ;6. snopič, zlasti str. 94). Višek je v tem, da so imeli sodelovanje z nemškimi enotami proti jugoslovanski armadi za logično, za edino razumljivo, češ rajha ti j več, Hitler pa poražen, nemške armade so premagane, t-u v Trst1 so le premagani Nemci, ki imajo slučajno še orožje, topo. ve in tanke. Oni in mi so proti tem prekletim «s’ciavom» in Jugoslovanom, torej smo v pravični stvari za italijanski Trst na isti liniji. Ali ni to višek logike, višet pravnega ču. ta! Pa1 še reci. da Italijan ni vreden velikega Rimljana ju. ■tista, Jsi. se - ja.Jugik*=učif, pri še, večjem Grku. Ubogi.,mi, slovenski barbari, ki jih ne moremo ruzttmeti. kvj 3»no tako -neusmiljeno barbarskafeudurtU’) portrai fanjssirhjli inrpo: AVabRV Grassi podaja, na svojilt sijra j riejfvfčtčrgrdfsK» .jrojj.i-joj-.TiLoWr ga. izreka: «Wji%a ’rm£enfto,-:>, v italijartščini «[/altrui-noji vo. gliamo.,.«, tržaški aktivisti, bo ga napisali,na zid. italijanski Šovinisti sp najšis na *fdjf popravili.', gamo eno črko >0 popravili, iz «n» 30 napravili. >'*5»2sfev :-x:w8ro:%::::::X:^55č3R!? :5’’SSfc5®v TO ';< $«•» y '•■* < 4 ■■v.'.': ■'' .' <• < -«S(?^5is / v,x-- * r.M.. : t' , • K£> •■• Sl ' - - ' y>Xv-. .;. ■’ ■•V’ • '. •# * č ^ ....... ......... ..... T“' r:.,r. » ,j«-.^-ypi t ’ r » g . i Pred tremi leti je vidalijevska sodrga na Opčinah s svojimi plakati prekrila številke žrtev, ki jih je ta vas dala pod fašizmom in v času narodnoosvobodilne borbe. Zanje je vse to postalo «vergo-gnoso passato. Letos pa so v svoji vnemi za priključitev Trsta Italiji najprej prečrtali napis „Nikoli več pod Italijo", potem pa vse skupaj zopet prekrili s svojimi plakatnimi zmazki. Pri tem so jim pomagali njihovi kominformovski bratci pri PSI, enako vneti zagovorniki priključitve Trsta k Italiji. mi* jm&tit ' a n.*m Hl&OLi \ /, S Vi ▼ Lonjerju, tem lepem slovenskem kraju, je kominformovski poglavar opsoval s svojim ogabnim in svinjskim jezikom slovensko partizansko mater z vlačugo! Proč s sramotilci slovenskega ljudstva, proč s k o m i n / o rm i s t i č n i m i lašisti! Tržaški Slovenci, g l a s u j t e z a SLOVANSKO - ITALIJANSKO LJUDSKO FRONTO! *» <:-v • Amii iBfJE * * » * * * » * * m W$M: w% %*rm* ; v. R.< : -j • >■■>■ •••;” idL., *, * Lista slovenske skupnosti zajema vse dobromisleče občane. Združila nas je v času ko vreti naši zemlji roka po-hlepneža, ki je teptal našo rodno grudo nad dve desetletji. Jak kritičen čas nas je našel pripravljene in pametni možje Repentabra, ki so občutili ta sovražnikov naklep, so postavili pri sedanjih volitvah skupno listo, ki bo branila naše interese in se bo skupno z vsemi poštenimi demokrati mesta in vasi borila proti povratku Italije v na&e kraje. (Iz govora tov. Škabarja Alfonza na radiu Trst II) Za St/o h n dnu tržaško ozemlje, za slovenske nacionalne pravice, za liolj še V: L č: življenje ||lf| delovnik I j u d i BOMO VOLILI v občini TRST ub siouansHo itaiijansRo ljudsko iromo v občinah M - HABREŽMA • ZGORIK REPERTABOR - DOLINA Listo slouensRe skupnosti v občini M O LludsKo zuezo za neodvisnost — 6 — 18. aprili 195J MLADINA PO SVETU SlOVEHSKl kmetovalci! KAJ SAJ BEREM? WUU C- iHMi FRANCE BEVK skega izdelka. Letalo, opremljeno z motorji raznih tipov, uporablja znana letalska tovarna «Arm:strong Siddely Compa-ny» za poskuse. Zadnji motor, ki so ga namestili na tem letečem ((križancu)), sAdder, so skonstruirali nalašč za določeno vrsto letal brez pilota, ki jih uporabljajo v avstralskem poskusnem centru Woomera. Ta motor so uporabili tudi v prvem letalu- z deltastimi krili TATIC V Bariju se je Vidali italijanstva Trsta lotil; zdaj pa pravijo nam ti da se mož je samo zmi PEPA 4U4& Kot prva knjiga izbranc-, ga mladinske')a dela France. 1 ta Bevka je pri Mladinski .. . knjigi v Ljubljani izšla nje-gova povest rTntičn. France Bevk, ta naš najplodovitejši slovenski pisatelj, ki ' zna z ostrim čutom prikazovati socialne krivice ter razumevajoče prisluhniti najtišjim utripom bednega življenja ter nam vlivati tolažbe, se je tudi v povesti eTatičn izkazdl kot izredno dobrega pozna, valca človeške duše. V sTatičun nam- namreč oriše težko pot vajenca, ki ga nezdravo okolje pripelje do tatvine. Toda pisatelj nam ne opisuje samo zunanjega dogodka, temveč pazi predvsem na duševno razpoloženje vajenca. Zelo zanimivo nam pri. kaže njegov boj med vestjo in skušnjavo in kako skušnjava raste, da končno kkme. In potem? Se oglaša slaba vest, sledi trpljenje in v naj. hujši stiski se jant spomni na starše, sklene, da bo vse priznal, toda strah pred gospodarjem, ki ni imel niti malo razumevanja za. mladega člo. vika, ga zopet premoti, da ne prizna svojega prestopka. Sil. no lepa je zadnja scena, ko sin z muko priznava očetu svoj zločin: oče umolkne in za tem molkom se skriva bridka bolečina. Izredno zanimiva in pouč. na vsebina, lep jezik, okusna oprema ter prijeten slog bodo Prav gotovo naglo utrli pot tej knjigi med našo mladino. * # a Predstavniki jugoslovanskih medicinskih fakultet so na kon. ferenci v Beogradu predlagali, da se medicinski študij podaljša od 5 na 6 let, in sicer zato, da bi se v zadnjem letu študentje predvsem praktično udejstvovali. Predlagali so tu. di. da se zdravniški staš podaljša od enega na dve leti in da je treba težišče predavanj usmeriti na glavne predmete, kot so: interna medicina, ki-rurgija. ginekologija, pediatri, ja ter preventivna skupina. * * * Dijaki Glasbene akademije v Beogradu so priredili drugi koncert svojih skladb, izključno komornih del. Mladi komponisti so učenci znanih srbskih skladateljev: Marka Tajčeviča. Stanojla Rajičiča. Milenka Zivkoviča, Mihovila Logarja ter Predraga Miloševiča, š"' ne bomo dotikali domačih dogodkov in nameravamo poročati le, kar se javno sliši. V torek so se zbrali pred domačo gostilno, v njej in tudi v precejšnji oddaljenosti od nje štirje domačini in 35—55 radovednežev (nad polovico ne kominformističnih) iz ostalih vasi. Govornik Vižintin nas je kmalu povlekel v vrtince konfuzije. Občinska administracija, ponesrečeno volilno zborovanje v Mavhinjah, STO, kandidatna lista slovenske skupnosti, skok v SZ, obisk v Bolgariji, tabor v Bazovici, kominformistična borba za slovensko šolstvo in jezik, jok osamljenosti KP pri volitvah itd. Res pravi vrtiljak, ob katerem se je naslajal ob svojih govorniških sposobnostih edino on. .Naj mu povemo sodbo več poslušalcev: e.Zdi se mi, da se ga je za korajžo nacu-kal«. In drugi: «Tako kuka splašena kukavica«. Najbolj pa so se poslušalci zgražali ko je rekel, da je bil bazoviški tabor slovenska iredentistična manifestacija, smejali pa, ko je s posebnim retoričnim naglasom izjavil, da so Josip Skrfc star., Fuks in Per-tot izpadli iz kandidatne liste, ker se niso podredili diktatu OF in so nastopali na občinskih sejah preveč samostojno. Sicer bo dobil na to primeren odgovor Torej napad na levo in desno in le zaman smo pričakovali. da nam pove, kako si kominformisti zamišljajo STO. kako Vidali Tržačanom skriva, kar v Italiji odkrito pove. kako je italijanski zunanji minister pri zadnjih volitvah prištel kominformistične glasove k iredentističnim, kakor piše italijanska revija «Le vie nuove» itd. Ne, takih reči ti »prijatelji« našega naroda in delovnih ljudi ne povedo. A mi to vemo in zato nas ne premoti nobena še tako demagoškn beseda. Oddajte svoj glas pri volitvah tistim kandidatom, ki se bodo vztrajno in nesebično zavzemali za pravice kmečkega stanu Prišel je za njim Pastore, ki je v listu <(Vie Nuoves čisto, bistro spravil v javno• nekam čudežne glasove. Koloradski hrošč se močno množi pri nas in po ostalih vaseh. Le od nas je odvisno, če ga bomo uničili ali ne, ker se naše kmetijsko nadzomištvo z zadevnimi ustanovami vred ne zanima preveč in je podobno komandantu, ki le deli povelja. Birokratizem, kot po vseh oddelkih naše uprave, birokratizem, nasičen z liberalističnim duhom; po naše se to pravi: Imaš polno svobodo, da si lahko sam pomagaš ali ne. Nas pa ne nadleguj preveč! Prepuščeni smo torei sami sebi. Nikogar ni od nikjer, da bi ljudem podrobno pojasnil podedice, ki jih povzroči ta hrošč, jn dal navodila za uspešno zatiranje. Ni oblasti, ki bi izdala zadevne stroge ukrepe. Ni je zato, ker je protiljudska. predvsem pa protislovenska. Zato je tudi šola ob tem pojavu pasivna. Povsod, kjer je šola res za ljudstvo, izide v takih primerih (hrošči, kobilice itd.) nalog za niih zatiranje. Saj je prav mladina za to najbolj pripravna. Mislimo, da bi mogla naša šola brez pobude od zgoraj v borbi proti koloradskemu hrošču s primernim poukom znatno pomagati. švedske konstrukcije. V načrtu imajo sedaj, da bodo reakcijski motor «Adder» uporabili tudi pri novih vrstah letal, katerih načrte pa držijo zaenkrat še v največji tajnosti. * * * NEPREMOČLJIVE ŠPORTNE HLAČE Posebna zanimivost tekstilnega oddelka na letošnjem britanskem industrijskem velesejmu bodo nepremočljive športne hlače, ki so odporne proti moljem, se ne mečkajo in se na njih ne poznajo madeži. Te hlače izdeluje neka konfekcijska tovarna v Leedsu, Yorkshire, v vseh velikostih za moške in dečke, in s,-cer v sivi barvi ter v številnih vzorcih. Tvrdka pa je sedaj pričela izdelovati tudi kratke flanelaste hlače za dečke, za katere jamči, da se ne skrčijo in ne mečkajo. Kratke hlače izdeluje v dveh odtenkih sive barve s podlogo ali brez; nepodložene pa imajo na sedalu dvojno krpo. .ILCI Draga Juca! Je v domačih štirih stenah-se Vidali raztogotil; toda javno pa nam brenka, da pastore se je . zmotil-■ Čudno ni, da tebi, Juca, se humor je razpištolil in volitveno kampanjo prav pošteno je zasolil. 1, seveda je Pastore ■ zmoto zagrešil strašansko, ker ni vedel, da Slovenci znajo brati italijansko. V tržaški občini volite listo Slovansko-italijanske ljudske fronte Jasno torej, da jaz tudi dogodljajev se zavedam in da vso volilno borbo budno in pozorno gledam Davide Lajolo tudi zmotil se je prav grozans ko v fašistovski je srajci šel se bojevat na Špansko. Mnogih zdaj laži doživljam in natolcevanj in greha; ampak — lahko mi veruješ — tudi mnogo, mnogo smeha! Kominformovce jaz gledam, kak trpijo, revčki, silo, ko se razobeša javno njih umazano perilo. V občinah Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina volite Listo slovenske skupnosti Cucchi in Magnani tudi sta nesramno se zmotile, ko iz stranke pravoverni sta nenadoma izskočila. Spet se zmotil je Vidah, padel v neprijeten itzoss, ko nerodno pest je stegni da zadel je v tuji nos. MODNI POMENKlj V občini Milje volite listo Ljudske zveze za neodvisnost V zmoti tudi je domneve.? da je tam nekje ob Volgi, ko je lonjerskim možakom jezik svoj pokazal dolgi- Tudi Gombač se je smol' ko je s pridnostjo čebele se podpisoval na prošnjah, da je smilite fedeles. Katra openska se tudi. temeljito je zmotila, . ker za dnevnih tisoč l‘r le borno sobo prepustila. In tako tej vbogi stranki neprijazna je usoda, « ker pri nji je na vseh koti sama zmota in zabloda. ZA NAŠE KMETOVALCE Kako zatiramo skrlup na sadnem drevju V soboto in nedeljo (10. in 11. t. m.) sta nas razgibala dva volilna shoda. Prvi je bil kominformistič-ni; mislili so: kdor prej pride. prej zmelje. Takrat pa se je gospod Vižintin zmotil. ker ni zmlel ničesar. Udeleženci njegovega volilnega zborovanja so bili razen petorice sami njegovi politični nasprotniki, ki so na njegove slavospeve SZ in na napade na Listo slovenske skupnosti ter tudi na vaščane odgovarjali z žvižgi jn glasnimi protesti. Domačini poznajo, iz kakšnih elementov je sestavljena kominformistična družba in kaj lahko od nje pričakuje. Ce je n)ih mogočna internacionalna veriga iz takih členov, kot jih poznamo iz naše sredine in bližine, potem res ne more biti mogočna, ampak predstavlja le sprimek narodnih odpadnikov — kukavic, ki ne obsedijo nikjer in so vse in nič, in takih, ki jim ugaja veliko in mogočno ter radi in brez lastne raaaednosti zapadejo privlačnim vabam. In take vabe je kandidat kominformistične stranke g. Vižintin v soboto nastavljal tudi nam, a mu ni «ratalo». Odšel je kot je prišel. Pač pa smo v nedeljo ob 11. uri poslušali vsi domačini rojaka Janka Furlana, ki nam je obrazložil vzroke italijanskega osvajalnega pohlepa po naši zemlji in razgalil kominformistič-no dvolično politiko v službi italijanskega nacionalizma in iredentizma ali bolje fašizma. V tem duhu je govori! tudi ostali govornik kandidat LSS g. Egon Flo-ridan. Oba govornika sta žela odobravanj? poslušalcev. Nov lek proti ovčji paralizi Svoje le može poslali v mestno bomo mi v,pra'>' Kominform pa le naj zaSt svojo obdrži zmešnjavo. Kemična tovarna Jensen & Salsbery iz Kansas Clty poroča da so našli novo drogo, ki bo napravila konec velikim izgubam v ovčereji zaradi «bč-!e mišice«, strige, ^cužne. bolezni, ki uniči vsako leto na tisoče ovac. Proučevanje te bolezni je dognalo, da je vzrok »bele mišice« pomanjkanje vitamina E med nosečnostjo ovac. Nova droga — tetokoferol« — Ima tristokrat več vitaminov E kot dosedanja najboljša zdravila za pobijanje te bolezni. V krajih, kjer razsaja ta bolezen, živinozdravniki in pastirji hitro spoznajo če zboli ovca na «beli mišici«. Najprvo je opa žiti, da se ovca počasi premika in obotavlja skočiti ali stopiti tudi preko male ovire, nato odrevenijo noge m končno otrpnejo vse štiri noge. Injekcije novega ieka uporabljajo za pre prečevanje bolezni kot tudi z« nieno zdravi ienie. Aoetil se ie meni A.; Citam v listih, da 11 , duje v Italiji potrošnja stenin, posebno špagete^-je znak gospodarske ^ B.: Motiš se. To je * znak, da so menjali ° Zdaj imajo bolj &Pe Trstu! Dobro bo, da se zgodba zapiše, za bodo® Zborovanje italijanske *• ke; govornik gromovito darja: «Italija potroši .za l*'rS milijard lir na leto!« Glas iz občinstva: «Pa povej, iz katerega pa jih jemlje!« Tudi pri nas se je pojavil koloradski hrošč in nas skrb;, da bi se ne razmno-ž i. Skrbni gospodarji pregledujejo kiompirišča, a ce se ne bodo zavzeli vsi, ne bo uničevanje uspešno. V vasi sta dva politična mlečnozobca, ki bi jima bila potrebna dobra domača vzgoja. Namesto da vršita politično junačevanje, naj bi v svojo lastno korist in v korist vaške skupnosti skrbela za izobrazbo, da ne bo glava votla, in se učila ceniti delo. Z uničevanjem škodljivega krompirjevca m z drugim poljskim delom bi bolj koristila kot pa s kom-intormistično propagando, katere ciljev ne poanata. Za takšno škodljivo igro odgovarjajo starš', ker ostalim političnim prerokom ni prav nič mar, če jih bo mladina nekoč preklinjala. Zaklad ob Timavu f|. {Hi TtCfC ilC SUtSMil Riše Tone Benko 10. Mahal je in mahal zapuščeni Badaros in v glavo mu je šinila rešilna misel. Skočil je v trojanski fobi in ročno veslal za nji-mi. Bilo ni velikega vetra in z junaškim veslanjem je končno le Badaros ujel jadrnico. Menil je orjaški Zoos: «Prl nas mora biti red. Cas je. da odplujemo. Kaj pa, če pridejo Grki za nami?» Badaros se je nasmehnil to potrdil, da Je res tako, pri sebi pa Je koval proti Zoosu zlobne nakane, stisnil se je v kot k Pakosipedosu in ker sta si bila edina, da bosta ZooSa odstranila prej ah slej. Ladja Je plula proti zapadu, junaki pa so polni sladkega vina zadremali drug za drugim Zadremal Je tudi junaiki Zoos. Enakomerno smrčanje se Je mešalo s škripanjem razpetih jader. Ladja pa je plula prota zahajajočemu soncu. Ze je bil večer in veter Je nagnal n« nebo temne, hudourne oblake. Ulil se je dež. Ulila se je ploha, ki je bila vse hujša in hujša. Blisk Ja razsvetljeval temno morsko površino. Penilo se je morje. Ladjica je zajemala vodo in se po®!Waval* kot orehova lupina. Zbudili so se Junaki. Mrzla voda je iz zaspanih glav pregnala opojno vino. 11- «Bogovi nam niso naklonjeni. Prosi, veliki svečenik Kakoon, bogove. Žrtvuj jim. Rešili smo se iz gdreče Troje in sedaj bomo našli moker in mrzel grob, daleč od domovine), je žalostno stokal bradati Likofagos. »Daj. daj. veliki svečenic Kakoon, m ne izgubljaj časa, utonemo!« je velel vladar Anhizes. Askanios in Eneas sta se boječe stiskala k njemu. Trebušasti Kakoon je vzel vrč aoosovega vina in ga idHl v morje, da pomiri razburjenega boga morja. Toda morje se ni umirilo. Vzel je še polovico pečenega Zoosovega Janca in ga treščil v morje. Planil Je junaški Zoos, ujel še zadnji hip kračo pečenega Janca in nahrulil velikega svečenika. «Svoje meču v morje! Prav toliko Je bog morja željan tvojega, kakor mojega!« Oglasil se Je ozkousti Daudaros: «Ne žali bogov. Junaški Zoos!« ^Mislim, da se bogovi na nekoga izmed nas jezijo, da Je kdo med nama raz-žaJUl bogove«, je pristavil Badaros, «Ali ni junaški Zoos hudo razžalil velikega Svečenika Santoona in ga nabodel na sulico. Vpra-Saj bogove, Kakoon. tl, ki tl je dano, da se meniš z bogovi« Kominformisti se radi ponašajo, da je Prečnik nji. l.cva trdnjava, kr jo je ne. mogoče zavzeti. To mnenje je seveda bolj izraz boga vina Bakha, ki se preveč oglaša ir» je seveda nesreča za vse. Ta bog si rad prisvaja tri lastnosti: moč, bogastvo jn modrost in prerokuje kratkovidoun in ne. poučenim, da bodo prj občinskih volitvah zmagali 'kominformisti. Nekateri temu lažnemu preroštvu nasedajo. drugi — in teh je večina ~ pa majajo z gla. vo in molčijo Vemo, zakaj in čemu ta prerokovanja. Bojijo se, da bi j m pošteni in bolj razgledani prisrtasl ušli. Zato tudi tako ostro napadajo sporazum Slovenskih političnih skupin. Lahke pa jim že danes rečemo: Vaše vodstvo peha s svojo dvolično politiko naš zatirani narod v naročje fa« š,:stičn prikaze fašistična golazen v Trstu, bodo ravno “tzani, titini tisti, ki bodo cigansko italijansko bando ‘ uničili ter temeljito očistili Trst klerofašistične kuge« j. ^Mte dva Tržačana, bolnika, ki sta bila prisotna, sta p omenjenemu škvadristu rekla v obraz naslednje be-«Ge voleria, che vegnissi nuovamente 1. maggio 1945 per scovare ste perte di cijfi dalla nostra citta». j *®«elt qu el ge voleria«, so pritrjevali nekateri ^ ki so tam v bližini prisluškovali temu ogabne-S8U ^°9odku, Ker škvadrist ni imel namena končati, sem rJ*>*,0vil bolnih tovarišev ter se jim opravičil za-|t0r' ^9° neprijetnega dogodka. Bolni škvadrist pa je ka-, °bseden zakričal za menoj: «Che razza ignorante C!au' di titini!« ^do je bil ta škvadrist? j(ai?ernu možu je tekla zibelka nekje na spodnjem delu In liar>skega škornja. Barka ga je pripeljala v Trst kma-ic Prv} svetovni vojni. Ker je bil fašist in škvadrist, je ^m°Iu'dobil v Trstu stalno zaposlitev. Bazovci bodo j abro poznali tega bojevitega črnosrajčnika, saj jih je Pomočjo sebi enakih kolegov strašil ter jih naganjal Cistična zborovanja. j posebno pa se ga spominja Sežana, Do kapitulaci-, Hhile fašistične Italije je pod poveljstvom fašističnega Petana Ficijo na najbolj krut način mučil in trpinčil 1 taporih in na zaslišanjih naše zavedne krnske ljudi. I Oones p0> po sedmih letih osvoboditve Trsta izpod lanskega fašizma, si upa ta južni, črni bandit živeti , r«a, groziti in strašiti, češ da bomo prav kmalu Slo- k,** Prejeli zasluženo kazen,-ko sc «madre patrios Ita-* vrne v Trst. (t5[.f'”ni*I>teJ dragi Slovenci in Slovenke! Koliko take Kt ske fašistične golazni je bilo v zadnjih letih im-)e !rorte v Trst’ in kaj bi vsa ta drhal počela, če bi Ji es v Trst vrnila Italija?, Lahko si predstavljamo, kaj * 2 nami zgodilo! 5|«t>a» tenC* in Slovenke, strnimo se zato v enotne vrste ^ ."SKo-italijanske ljudske fronte! Pokažimo svojo moč, s1no jo pokazali za časa narodnoosvobodilne bor-:• f združeni bomo preprečili vsak poskus nadaljnje- mu iirknfa klerofašistične kuge v Trstu! ie frsnih dokazov tudi, kam vodi Še del trza-ditoM eJWstva izdajalska politika kominf or mističnih vom Trsta in Italije. ,e delavci! Skrajni čas je, da spregledamo, da Piiatj. Pn° upremo verigam, v katere nas hočejo s To-Hv0 5e®° in Vidalijevo pomočjo ponovno ukleniti. Uprite Jf- fašizmu, ki mu je londonski sporazum tako ugod-p 'Pravil tla v Trstu! »a; n enci in demokratični Italijani: 25. maja bomo šli v volišie pod geslom: eNikdar več pod Italijo»! Svoj ',r«Hit0im.0 od<1a,i za Ljudsko fronto, ki je najdoslednejia JS" a naših človečanskih pravic in teženj na tem at° V3i na volišče za Ljudsko fronto! — Cilji in nameni Slovansko - italijanske ljudske Ironte, katere bistveni sestavni del je Osvobodilna fronta slovenskega naroda so jasni, čisti, iskreni in pošteni. Zato bomo 25. maja volili za zvezdo s helebardo! IZ GOVORA KANDIDATA SLOVANSKOJTALIJANSKE LJUDSKE FRONTE DR. JOŽETA KOSOVELA NA RADIU TRST II Naše miner, vede f^^tfladensGa ja okus in zdravje j^c^asCn za zoravje in okus $0 NAJBOUSE! €> OTROŠKI ODER Šolska prireditev pri Sv. Ani Kraška vas. Otroški oder se je s prodornimi uspehi uveljavil na naših šolah še mnogo prej, ko je segla po njih vsemogočnost rimskega zakona. Slovensko učiteljstvo je namreč vedno znalo vrednotiti tisto staro modrost «da je gledališče najboljše vzgajališče.« Tako v vsakem oziru, saj otrok Stopi na odru v živi stik z življenjem, pa naj se mu njegova realnost razodeva kakor koli tudi skozi pravljičnost: skozi čarobni svet vil, škratov, palčkov, poosebljenih živali in drugih bajnih bitij. Njihov svet je rodila bujnost ljudske domišljije, skozi katero pronica hrepenenje po lepoti, dobroti in pravici. In po čem drugem stremi človek tudi v realnem svetu vsakdanjega življenja, odnosov in stikov med ljudmi? Ljudska modrost dobi tu svoje potrdilo, Ali razen te največje naloge otroškega odra, ima še druge. In tudi te so prvi enakovredne. Nikjer tako kot na odru se otrok ne nauči spoznavati lepote našega književnega jezika in vseh tistih odtenkov, ki dajejo jeziku milino in uglajenost, nikjer drugod se mu ne vzbudi toliko hrepenenja po spoznavanju domače literature in po čtivu. Oder šele na stežaj odpira otroka vrata v zakladnico naše narodne pesmi. Pokaže mu lik kralja Matjaža, kraljeviča Marka in drugih junakov, v katerih je tvornost ljudske domišljije utelesila boj za narodovo prostost in svobodo. Razen tega mu odpira tudi vrata-v ra zumevanje narave in mu Plesna umetnost ni le ena izmed najstarejših obrile umetniškega izživljanja, uvrščamo jo tudi med najtežje umetniške panoge. Kadar v prijetnem razpoloženju sledimo iz-vajtmju baletnega zbora, očarani od skladne in harmonične linije ptesalčevih kretenj irPxit-ma, -redko kdaj pomislimo, da je vsaka najmanjša kretnja, korak, figura ali kot navadno pravimo ttplesna fraza«, rezultat dolgoletnega vežbanja in vsakodnevnega izpopolnjevar nja, ki sc pri pravih plesalcih prične že v otroških letih. Pri Slovencih se je balet nekam kasno uveljavil, rastel je sporedno z našo opero in je šele v zadnjem desetletju dosegel svetovljansko višino pod umetniškim vodstvom plesnega. para Pina in Pie Mlakar. ielik, celo pionirski delež pri rasti našega baleta pa ima Peter Gresserov-Golovin, ki je v Ljubljani in Mariboru vzgojil generacijo plesalcev in plesalk. Njegovo strokovno roko in neumorno delavnost smo čutili tudi na torkovi baletni produkciji baletne šole, ki deluje v okviru Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu. V dvodelnem sporedu so se številnemu občinstvu predsta- DRUGI BALETNI VEČER SDD V AVDITORIJU vile gojenke prvih treh jev baletne šole. V vžvptu Ae*, čaju so v P. Čajkovskega plesu «Lutkice» in C. Dclibeso-vem eCvetličnem valčku» prt-stopicale najmlajše gojenke in očarale avditorij z otroško prisrčnostjo. Za resnično baletno trenažo so ti-le otročički seveda še premladi, prav pa je, da si vzgajajo posluh in smisel za ritem ter disciplinirano kretnjo. Mala Majda je v Ziljski polki pokazala vse zgoraj naštete vrline in presenetila z dolgo in figuralno zapleteno plesno kompozicijo. V drugem in tretjem tečaju je izstopal pri mnogih gojenkah že izrazitejši smisel za ritem in lepo oblikovano kretnjo. «Gavotte» II. tečaja je bil med najlepšimi točkami sporeda. Stilno izbrušena drobtina iz zvrhane Golovinove zakladnice! Obetajgč talent je tudi Sonja Husu iz lil. tečaja. Njen «Mornarski ples» je bil karak-teriziran z nevsiljivim humorjem in s sproščenim ritmom. teča- Izven treh tečajev so nu večeru sodelovale še Lidija Cu-makovat Iva Rolih-Rolli, Sandra Razdoroma in Anica Žerjal s posebnimi točkami. Lidija je bila boljša, (zelo dobra!) v uBojarskem plesu«, kot pa v Hellerjevi «Tarantellin, medtem ko je pri Ivi in Anici opazen daljši študij v izrazito kla-sistični šoli in sta bili v svojih plesih malce preveč uklenjeni in nesproščeni, posebno Anica Žerjal v sicer precizno naštudiranem «Lab odjem, spevu«, je Sandra Razdoroma v Griego-vem ePalčku« pokazala pravo plesno kri in temperament, ki jo lahko uvrsti v vsak baletni zbor. Baletna produkcija je dokazala, da bi tndi v tej zahtevni umetnostni panogi tržaški Slovenci dosegli pomembno umetniško višino, če bi bili deležni večje podpore tržaških oblasti in bi ne bili dan za dnem izpostavljeni vedno hujšemu raznarodovalnemu pritisku ter sramotni kulturni diskriminaciji, jb njenim poosebljenjem pomaga razvozlavati uganke njenih skrivnosti. Zaradi vseh teh nalog, ki jih ima otroški oder, izbira primernih del kot tudi njihova uprizoritev nikakor ni lahka. Zlasti zato. ker se še vedno močno občuti pomanjkanje odrske otroške literature. Tudi ni vsaka stvar uprizorljiva na vsakem odru in karkoli je boljšega, je tudi zahtevnega. Ze tu pridemo takoj v protislovje z razmerami in prilikami, ki so po večini čisto neodgovarjajo-če in nesodobne. Naše učiteljstvo se mora zadovoljiti s tem, kar smo imeli pred pol stoletjem. Ni prostornih telovadnic, ki bi se dale preurediti v primerno dvorano in ni primernih odrov. Vse je tako majhno, utesnjeno in že na zunaj kaže tisto popolno opustošenost, ki je je bila naša šola deležna vso rimsko dobo. V takih prilikah delati ni lahko ne učiteljem in ne otrokom. Tudi se morajo, žal, poslužiti le tistih del, ki imajo čim manj odrskih zahtev. S tega zorišča moramo presojati naše današnje otroške odre, ki prizadevno nadaljujejo tradicijo nekdanjih otroških odrov upoštevajoč ves tisti vzgojni vpliv, ki ga le ti imajo na oblikovanje otrokove duševnosti. To je tisto splošno torišče, vseh naših otroških o-drov. Otroška prireditev pri Sv. Ani pa se mi zdi, da nosi še posebej vse njegove značilnosti. Telovadnica v starem šolskem poslopju, kjer je name ščena slovenska šola. je proti vsem predpisom moderne higiene in odločno premajhna da bi sprejela vse starše otrok in vse prijatelje slovenske šole. Odra je nekaj kyadratnih metrov, kar onemogoča vsako kretanje in pripravo primerne scenarije. Gledalec se zato nehote vpraša, kako je mogoče spraviti na tak oder mladinski pevski zbor trideset-štiridesetih otrok. In odgovori si: samo ljubeznijo, ki je že po svoji vsebini in bitnosti taka, da de la čudeže. Toda že samo to dejstvo izključuje tisti stalni zna čaj, ki naj bi ga imeli mladin ski zbori in otroški odri. To pa je s stališča njihove vloge in njihovega vpliva na vzgojo seveda zelo negativno, ker jim to enostavno preprečuje, oziroma onemogoča. Tu se šele razgalja do golote krivica, ki jo nosi naša šola in s tem ves naš narod. Bo kdaj popravljena? Težka in razjedajoča je ta bolečina ali tudi s to bolečino naš narod živi, je v svoji duši čvrst in kaže svojo življenj skost. Nikakor ni človeku vse eno, ko sliši iz otroških grl spet slovensko pesem in slo KOLESA, ŠIVALNE STROJE, RADIOAPARATE IN DRUGO dobite v veliki izbiri tudi na obroke t TRGOVINI KNEZ UIAITER NABREŽINA, tel. 22523 KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS! čimbolj melodiozno zvenela in bi bila ta beseda čim lepše povedana. Seveda je do popolnosti dolga in naporna pot. Nedeljska mladinska prireditev pri Sv. Ani nam je pokazala, da so tam otroci šele na začetku te poti, a da vendar že trdno stopajo po njej. Zbor je nastopil dvakrat. Prvič jc odpel: Mrzli veter in Slišala sem ptičko peti, drugi Ljubi maj in Prišla je miška. Vmes so bi-a posamezne in zborne dramatizirane deklamacije, kjer so bili s svojo vezano besedo zastopani Oton Zupančič, Anton Medved in Miroslav- Vilhar. Pri izgovarjavi, ki je sicer čista in pravilna, bi se le mora lo še večjo pažnjo polagati na polglasnike in na to, da se dosledno odpravlja elkanje na koncu besed, ker neprijetno žali ušesa. Tako pri deklamacijah kot v izvajanju igre bi se tudi brez vsake škode lahko opustile kretnje, ki se jim na prvi pogled vidi naučenost zato tudi ne učinkujejo pristno in motijo. Otrok naj bo na odru tak, kot je v življenju, saj stvar, ki jo na odru prikazuje, ni tudi nič drugega kot odlomek iz življenja, le svet, ki ga gledamo pred seboj ali pa svet, ki ga ustvarja kreativna sila naše domišljije. Zaradi takih priučenih kretenj igra tudi izgubi na svoji enovitosti in je polna neprijetnih sunkov, ki kažejo, da se še niso premostile začetniške težave, skratka, da otroci na odru še niso doma. To vkljub vsem tistim momentom, v katerih so se vživeli in tekst tudi občutno doživljali. To bi bile tiste bistvene opombe k trodejanki «Povodni možu. O nastopajočih otrocih pa bi bilo težko reči kaj specifičnega kot to, da tvorijo podlago za dober igralski kolektiv. Za tak kolektiv, ki bi ga morala imeti vsaka naša šola in bi se zaradi naših narodnostnih prilik He. smel omejiti na celotni nastop v Šolskem letu. Material imamo, potreba je graditeljev. 2eleti bi bilo, da bi imela tudi tu tradicija tisto svetlo privlačno silo, da bi nekdanji 'vzorniki mladinskega šolskega odra kot so Jože Ribičič in Ivan Grbec našli zlasti v mladih u-čiteljskih močeh ljudi, ki jih preveva čut dolžnosti, da morajo nadaljevati njihovo delo. Osnovna šola na Repentabru je v nedeljo 4. maja morala ponoviti igrici «Laž in njen ženinn in ((Sneguljčico« ter ra-jalne nastope Večer za našo vasjo, Jaz pa vrtec bom kopala, Polževa snubitev in Marko skače, ki so že 27. aprila ob prvi uprizoritvi močno navdušili občinstvo. Sodelovali so skoraj vsi učenci od prvega do petega razreda in želi za svoje precizno izvajanje mnogo TBISFON št. 41-176 TRGOVINA SEMEN IN KMETIJSKIH POTREBŠČIN TKST SIRftDI VECCBIA PK ISItlA Umetno gnojila - Krma za živino • Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i.t.d. - Poljedelski stroji in druge kmetijske potrebščine PRI V P R A V 1 “PRIMORSKEGA DNEVNIKA« TRST - UL. SV. FRANČIŠKA 20/1 lahko naročite SLOVENSKE JUGOSLOVANSKE revije literarne, politične, zdrav. STVENE, PRAVNE, PEDAGOŠKE, GOSPODARSKE, TEHNIČNE I.T.D. šSSSsSsas Naročnina PRIMOKSHEGA DNEVNI HA iUCflSIAVIIII posamezna številka din 10. mesečna naročnina » 210. Naročila za Jugoslavijo sprejema: ADIT. Ljubljana, Tyr-ševa 34 — Tel. 2009 — Plačate lahko na tekoči račun ADIT pri Komunalni banki št. 6—1—r90332—7 Uprava PMMOKSKKGa DNEVNIH) Mizarji podjetniki kmetovatcii *"* kove, macesnove In trdih lesov in tra- me, nudi najugod/Mje ifiL m vensko besedo in ko ugotovi zaslužene pohvale, prizadevanje, da bi ta pesem | MARA SAMSA Bander In Bogateč [{'mamim za dame in gobpode TRST, Drevored XX. septembra 22 ' Tei. 96796 TRGOVINA v/, e. rwri to OGLEJTE M .VASE IZLOŽBE! PO KRAŠKEM PODZEMSKEM SVETU fiJVAJMO LEPOTE IN SKRIVNOSTI KRAŠKIH JAM tržaško šovinistič-> n-? fvo je v veliko bolj-4 kj 0‘8i'i kot naše sloven-X ,.'1e bt'o, kot omenjeno, tra ga . bl Vem zametku. Faši-Ndv./® 8°jil, podpiral tn na-zel° ltorist-no ek-\triar orodje fašističnega w Po v°In‘ so f%lia , 1 zavezniki in njih % ,™»i jih je pičil gad. N ran g0ltli na prsih, zato % lev„edni Sli -iih ta po-■ t. cija o tem, kaj pome-'čni «Sacr0 egoismo«, tv Vvitli: X nr .. n Priznati mu je V*en razvoi. ki a« J-Jo nedeljski razv°i' iti % nedeljski izleti NlklSU Bnsl<>ame^ke8a Nt-Ui S7° ne, bog- C at>čJrtr bi Utegnil pre- SSRn.na 4as*' k° * vSo J'vjsl z zločinsko fa-i« J‘da,esko preko naše blti preveč pripo- to SJ^istij.?? neposredno koristi lvX Propagandi kot Im.u r*a'i5t'l!ne borbe. J*nimi gesli o lepoti > in r, r*ii 4e veča pozna-^vmCepPt>njih. * Prim-K nisrCu *• *• I' la-kh^ie mi Za Girhsko 'talif° tržaSko ' kraških C>». družba «G. P tiasfSKL-s. s a za vredno in pri rodni h S ?*Gibrna^,a0<^^’,• ie P°' Sl ‘ 1 M r o Tl'ieste» z Sli *Urn Prvi dokumen li„ I8*. ki ‘ «IV *Spomin na sv. tstočas lijanski« Trst, prav tako kot pri filmu «Spomin na sv. Justa.« Bilo je letošnje zgodnje pomladi, ko sm0 se odpravili preko Boršta z nekaterimi dijaki in domačimi mladeniči iz Boršta ter Jezera, ki so že precej izvežbani v tem športu, če ga smemo tako imenovati. Prelep sončen dan je bil, vendar je se hladno pihalo s Krasa. Deset minut od Jezera, prav na robu Bazovsko-jezeranske planote, nad prepadom v bleščeče, razrvane stene Glinščice smo se ustavili. Neopazna špranja v kamnitih tleh je vhod v Jamo v Hrastovcu (domačini izgovarjajo v Hrstovcu; Grotta di San Lorenzo so jo krstili po italijansko, potem ko je fašistični zakon Jezeru dekretiral ime San Lorenzo). Zanimivo je naše, slovensko ime jame. Jama v Hrstovcu pomeni torej jamo v hrastovem gozdiču. Na robu planote sploh n: drevja, zato nas je pošteno premrazila burja, ki je neusmiljeno brila dol z Kokoši. Sele v razdalji 10 do 15 metrov proti severovzhodu začenja mladi gozdiček — borovcev. Mladi borovci so bili zasajeni kornaj pred malo desetletji, še za Avstriji:. ker Italija ni več izvajala zakona o pogozdovanju Krusa. Sedaj ogoljeni Kras, bodisi tu na planoti kakor tudi nih duplinah kraskega podzemlja«, je pisal isti list že teden dni prej. Istočasno je pisal, da jim je dala na razpolago «So-‘ cietd Alpina delle Giulie« Commissione Giotte svoje naj bolj pogumne jamarje in opremo. Teden dni kasneje pa je že poročal, da je ta aparat približno 50 ljudi — že konča-val svoje snemanje v Janji v Briščikih in da se pripravlja nadaljevati po drugih jamah. Značilno je, da je vse to napisano skrajno previdno, da ne bi opozorilo preveč na strupene namene ter zato ne omenja niti Slovencev niti Italijanov. Pribijmo pa, da je a*av-no vlogo igralo isto šovinistično društvo, ki je s škvadristič-nim podvigom s podlaknitvljo avstrijske puške dalo zatreti Slovensko planinsko društvo v Trstu, da se je polastilo njegove jame. Sicer pa je poročanje v časopisu, ki mu je vse Tržaško ozemlje italianissimo ter opomba o (rnostra zona«, kjer našteva «Grotto Gigante«, ki ji bo sledila «Grotta di Noč« in za zaključek še «Grotta del-l*orso« — sama italianissima imena, sveže skuhana v zadnjih desetletjih! — popolnoma dovolj, da bo vsak bralec šovinističnega lista prepričan, da gre za čisto italijansko ozemlje. In reklama za film mu bo znala datj nedvomno vse bolj JHR I izrazito italijansko barvo; se- vsa pobočja Brega spodaj pod daj ko hodijo po slovenski kra- planoto, je kil nekdaj poraščen ‘•'■ocasno priprav-CS* fl,V z*°dovini ital! * »ilpoven ^ snemalna kovala o ogrotn- ški zemlji, že iz čisto praktičnih razlogov, da bi se naši ljud-je nad njimi ne spodtikali, jim je ne kaže preveč poudarjati' Ni dvoma, da bo vsako predvajanje filma pomenilo šovinistično manifestacijo za «ita- s pravim, visokim gozdom, kakor to dokazuje že ime Boršt (takrat, ko je dobil ime. *otcf vo ni bil eno izmed breških čud, namreč boršt brez dreves oz. .gozda). Ime Hrastovec dokazuje isto in še več, namreč, da je. hrastov gozd nekoč poraščal te kraške goličave, pripoveduje nam davno zgodovino teh bregov. Italijanska imena San Lorenzo, Grotta di San Lorenzo in. tudi Sant’Antonio in Bosco Ccel roman!) za Boršt pa ostajajo komaj kot spomin na sramotno obdobje fašizma in Italije, ki gp. kolne vsak Slovenec. Pomečemo svitke vrvi in lestev na tla. Danilo pa takoj razveže svitek debele vrvi ter jo poveže okrog primernih skal v obližju in s pomočjo tova rišev naveže nanjo lestev Iz jeklene žice. Z vrvjo, navezano okrog pasu izgine Sergij s karbidno svetilko ob boku. kot prvi v temno razpoko. Danilo si položi vrv čez ramo in jo s poprimki počasi spušča za tovarišem, kakor čuti pod prsti, da stopa v globino. Semin-tja opozarja klic iz brezna, če so kake ovire. Vrv že gre' h koncu, še klic iz razpoke in vrv se olajša, — tovariš je na dnu. Danilo potegne vrv iz jame in nekaj hipov kasneje že izgine Mirko v špranjo. Po preteku 10 minut stopa za njim-naš študent Lojze, ki te stvari že pozna od prej. Za lem zaporedoma Zczl, Polde s fotografskim aparatom, Angel vmes. Danila je že zeblo v ppste, pa ga je nadomest‘i-pri vrvi Marčet Z' Jezera. Komaj zlezem v tesno špranjo, že čutim prijetnejši manj-hladen zrak. Preden sem prilezel na dno. mi je bilo že skoro toplo, seveda malo (udi od stopnic oz. klinov. Pod menoj odmevajo glasovi tovarišev, ki se razgubljajo v položnejše rove. Ze malo metrov pod vrhom bi pospeševala izhlapevanje, toplota se tu tudi ne izpremi-nja ali morda prav malo med poletjem in zimo. Komaj deževni časi prinašajo sem spremembe z novo vodo, ki v kapljicah pronica skozi stene alf v vlagi zraku, ki se vlega začne širiti navzdol | iz zimskih deževij v globino, na dnu ima že ka- Navidezno prečista vodica bi se jama kot zvonec: kih 15 metrov v premeru. V dolnjem delu brezna, t. j. po kakih 20 metrih lestve (vse skoro navpično brezno meri 30 do 35 metrov) je skala na eni strani, tam kjer je v glavnem navpična in ne previsna, prevlečena s kapniško maso. V lepih kaskadah, strehah in gubah kot težkih kamenih zastorov se oklepa skale in v lepo izlizanih zavojih mehča njeno trdoto. Na dnu se jasna razcepi v glavnem v dva rova. Ne štejem manjših, ki se vstavijo že Po nekaj metrih ald se skozi tesne preduhe med kapniškimi stebri prelivajo v glavne. Večji hodnik z višjim stropom med ogromnimi kapniškimi stebri se precej strmo spušča najprej po grušču, nato pa med odlomki mogočnih kapniških stebrov ali stalagtitov, ki jih je bila razrušila silna zemska katastrofa in jih polomila kot preperele vejice, iz ruševin starih templjev govorijo tisočletja, tu zvene geološka obdobja desettisočletij. Ti stebri so pač padli, preden so začeli rasti novi, ki že mogočno opirajo svod iz že napokane kraške skale. Nižje doli se jama zoži med lepimi stebri, stalagmiti tn stalagtiti in Pada v blestečih kromasto barvnih kaskadah vedno globlje. "V nizki zagati se jama konča. Na kapniško-sigasti ravni,, vsepovsod zagrajeni kapniško gmoto, izvežbano oko komaj opazi kristalno čisto vo- nam sama odkrila, kemično analizirana, večji del skrivnosti. Gotovo je prenasičena raztopljenega apnenca, ki ga je raztapljala po stenah, koder je polzela v kapljicah in ga sedaj odlaga na dnu v isti meri kot voda izhlapeva in se raztopina apnenca gosti. V kolikšnih dobah se to godi? A še nekaj drugega je vplivalo name in mi šlo na živce po vsej poti. Vsepovsod leže kri-stalasti kosi odlomljenih stalag-titov ali stalagmitov. Po stropu ali na tleh pa mole v zrak odlomki kot ohromljenih udov, ki jih je sistematično lomila barbarska roka. Kakšni vandalski nagibi so gnali te ljudi k divjaškemu uničevanju? Ali niso to isti šovinisti —tujci, ki se zavedajo, da te lepote niso njihove pa nad njimi znašajo svoje onemogle sovraštvo? Po stenah vidim semintja vžgane z dimom acetilenk imena dru štev, ki so jamo obiskala. Največkrat je tu: SAG (Societd Alpina delle Giulie) CST, CAT in menda so bili tu tudi neki mladeniči iz Boljunca. Obsodbo so si napisali vandali iz teh šovinističnih društev sam,! Toda nespametno sli nezadostno bi bilo obračati se na zločinca z moralističnimi pridigami. V vseh kulturnih deželah obstoje zakoni za zaščito prirodnih lepot. ZVU in njena italijanska oz. jih noče uporabljati. Rasna diskriminacija tudj proti naši zemlji! Takrat mi je prišlo na misel, da sem videl v neki reprezentativni dvorani prefekture lep stalagtit, vdelan na mramorno ploščo in nekaj podobnega na glavni železniški postaji, pri neki italijanski potniški agenciji v izložbenem oknu itd. To so sledovi okupacijskega režima nad našim Krasom, ki je postal že desetletja sem džungla italijanskega tržaškega fašizma. Na um mi prihaja Jugoslavija, kjer vidiš na vsaki železniški postaji le- pake s slikami cvetja in predpisi za 'zaščito planinske redke flore. Toda to je barbarska dežela. kulturo so vzeli vso v zakup ti mlečnozobi, afriško nadahnjeni mladeniči. V drug, daljši, toda nizek rov, v glavnem v vodoravni legi, smo mnogokje lezli upognjeni in s težavo med prekrasnimi kapniškimi slapovi, skozi kamniti gozd stebrov, stalagmitov in stalaktitov. Sem in tja presledek gole kraške skale, oma-ščen s posušeno ali vlažno ilovico. Na koncu dolgega, vijugastega hodnika opazimo sko- šovinistična upra- do. Kaj se godi v tej rumeni va, ki zna vedno najti fašistič-kotanji brez izhoda? Kot na v.i zakon, če ga je treba vihte-dnu kemične epruvete se voda ti proti našemu ljudstvu, jih v useda, toda ni jč tu sapice, ki zaščito naše zemlje ne pozna Mladi jamarji v Hrastovcu. zi nizek prehod kristalno čist tolmun globoke vode kot ogromen ibiser, vdelan v okvir kap-< niškega bogastva v vseh štirih! dimenzijah. Vse blešči v tisočerih odsevih svetlobe acetilenke. Toda, ko ta ugasne, zavlada neprodirna tema nad vso to lepoto, ki raste in se uničuje v tisočletjih — slepa, v temil Sedaj še rahlo odmeva iz dalje razgovor tovarišev, tu pa le sem ia tja zvene kapljice, padajoč v tolmun, edino znamenje za neutrudno snovanje nas rave v teh globinah. Tudi v tem rovu so povsod vidni sledovi uničevanja barbarov, ki jih je nesreča prinesla tudi sem notri. — Trpke misli so mi blodile po glavi. Zakon velja le toliko, kolikor se uporablja. Pri nas se skoro izključno uporablja le za to, da nas z njim tepejo, — zato je jasno, da se nanj ne moremo zanesti. Ako torej smejo fašistični barbari delati zaradi ob-lastev, kar se jim zljubi, — je za nas potrebno, da se zanašamo le na — samopomoč! Kar je jam znanih, so na žalost izpostavljene vsemu vandalskemu izropavanju ter izkoriščanju v šovinistične namene. Toda tržaški jamar sam še ni nikdar odkril nobene jame. Le naš človek kosi, pase, drvari, ka-menari dan za dnem po tej bridki, toda prelepi kraški zemlji, — le on pozna vsako razpoko, vsako luknjico, vsak kamen. Zato pozivam vse naše ljudi, ki kaj ved0 o tem še nepoznanem podzemlju, da za nobeno ceno o njem nikdar ne zinejo tujcu — Italijanu. Ce so ostale vse te jame tisočletja nedotaknjene, naj ohranijo tudi sedaj še svojo skrivnost zase toliko časa. da mine ta umazana naplavina, ki buta ob kraške skale gori od morja. (KONEC) ZORKO JELINČIČ \/Ddiir Vremenska napoved za dane«: V l\ r Ivi I nestanovitno vreme z menja- * I VLITIL jočo se oblačnostjo. — Tempe- ratura bo nekoliko padla. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 23.6; najniija 16.7 stopinj, STRAN 8 ŠPORTNA POROČILA 18. MAJA 1952 fejjiS Ž3;s« ilCijl — II II PliSHi :: fig rti;:::: i Danes Italija-Anglija Napovedi o izidu so zelo negotove, vsi pa so optimisti Ogromen naval na stadion. Policaji iz vse Italije v boju z žeparji (Od našega posebnega dopisnika) FLORENCA, 17. — V maju je Florenca najlepša. Ob tem času postane božja pot tistih ki si zdravijo razočaranja vseh vrst, tudi nogometno. Jutrišnji dan so si zamislili italijanski nogometaši kot dan maščevanja nad ponosnim Al-bionom. Pet tekem sta doslej odigrala med seboj oba nasprotnika. Italija je iz njih izsilila dva neodločena izida. Bo jutrišnja tekma končno prinesla toliko pričakovano zmago? Londonski menažer Vfinter■ bottom je izjavil, da Angleži ljubijo tradicijo. Ko so ga po tem napadli, naj pove kaj o re zultatu, ni mnogo odlašal. De jal je: Tri proti nič. — Za koga? — Vedno za boljšega. — Upam, da ste razumeli. Največ zadoščenja je tekma 'Anglijarltalija prinesla lastnikom javnih lokalov. Dobili so posebno dovoljenje, da imajo lahko odprto obe noči, od sobote na nedeljo in od nedelje na ponedeljek. Število turistov je namreč preseglo vsa pričakovanja, prazne postelje ns dobiš daleč naokoli, kaj šele v Florenci. Mnogo ljudi bo kar na nogah pričakalo dneva. Vrata na stadion se bodo odprla ob 10. uri predpoldne Le če bi na kordon policije ki bo že od polnoči dalje pred stadionom, v jutranjih urah pritisnila prevelika množica bodo morda stadion odprli že prej. Vsak gledalec bo moral pred vstopom mimo treh kontrol. Podjetni domačini so u-stanovili posebno restavracijo, ki bo kuhala v nedeljo opoldne za gledalce, ki bodo že na stadionu. Natakarji bodo prenašali hrano naravnost na stojišča in tako ne bo treba nikomur zapustiti priborjenega mesta. Florentinski stadion je čudežen. Italijanska federacija piše svojim članom: rabimo dion, ki bi sprejel približno gledalcev. Javi se Florenca. Pise federacija: Rabimo sta- dioni, ki bi sprejel približno 70.000 ljudi. Javi se Florenca. Končno so s\ v Rimu mislili: tedaj jih bomo pa »zašili«, tiste Florentince! In so razglasili: tako in tako, iščemo stadion v Italiji, iei bi lahko sprejel 90.000 gledalcev. Javila se je edino Florenca. Zasilne tribune so narejene na najbolj nemogočih mestih in kazijo sicer lepo arhitekto-niko stadiona. Gledalci na stojiščih bodo stisnjeni kot sardele (primera je sicer stara, a drži). Kljub vsemu pa bo gledalo tekmo skoraj 100.000 ljudi Vstopnice ne dobiš. Črnoborzijancev je zaradi ostrih ukrepov policije zelo malo (skoro vsi so že v zaporu), a še ti | so zelo previdni. Velik naval tujcev in živahen promet po cestah je privabil lepo število žeparjev in tatov. Mnogi so že ob listnice; upajo pa, da bo kaj hujšega preprečil prihod specializiranih policijskih a-gentov iz Milana, Rima, Neaplja, Palerma in Messine. Prve operacije so že bile uspešne. Danes zjutraj so si angleški igralci ogledali mesto, nato pa so odšli na majhno predmestno igrišče, kjer so si razgibali noge, še trde od potovanja. Popoldne so gledali znameniti «Calcio fiorentinos v vrtovih Boboli. Topovski strel je naznanjal vsak gol. Prizor je privlačen: v senci mogočne palače Pitti igralci v srednjeveških oblekah, Angleži so se zelo zabavali. Nato običajni sprejem pri županu, naposled spanje. Spremljevalci so prisostvovali zvečer koncertu. Ne smemo pozabiti, da je prav zdaj svetovno znani sMaggio musicale fiorentinos. Poglejmo še v italijanski tabor. V Roveti je mir, igralci se zabavajo z lovom in so optimisti. Beretta sicer toži, ker ne bo igral Lorenzi, ki si je ustvaril, kot kaže, s svojo igro v Londonu med Angleži velik ugled. Psihološki faktor, ki ga ne kaže podcenjevati. Skoro vst igralci so prepričani v uspeh. V Florenco pridejo šele jutri po kosilu, naravnost na stadion. Tekma Italija-Anglija sodi poleg dvoboja Angležev proti Avstriji med največje nogometne dogodke leta. Saj so izjavili Angleži: mi priznamo samo tri nogometne šole — južnoameriško, kontinentalno in, našo. Med glavnimi zastopniki kontinentalne šole pa ta Italija in Avstrija. To, da so učenci dohiteli učitelje, je e-no. Drugo pa je to, da dobro ime sega še onkraj groba. Anglija lahko remizira s Francijo, Italija pa celo izgubi proti Belgiji, njun direktni dvoboj pa s tem prav nič ne izgubi na privlačnosti. Ocenimo še popolnoma nepristransko možnosti enih in drugih: 1. od vseh desetih na- padalcev je igralec izrednih kvalitet le Finney, ki bo imel za nasprotnika Manentea, morda najmanj sigurnega italijanskega branilca. 2. Angleži so tehnično bolj izdelani, Italijani hitrejši. Francozi so Angleže presenetili prav s hitrostjo! 3. Angleži imajo svojih 15 ali 20 minut igre, ko so nezadržni. Ce nasprotnik brez nesreče prebrede to razdobje, je na konju. 4. V Florenci je zelo vroie. Danes popoldne se je sicer nekoliko shladilo, vendar kaže, da bo tudi jutri vročina precejšnja. Angleži so zaskrbljeni. Morda je vročina njihov najhujši nasprotnik. Ste si iz vsega tega ustvarili jasno mnenje, kdo bi lahko zmagal? Ne? Mi tudi ne. MITJA VOLCIC DRUGO KOLO TEKEM ZA DAVISOV POKAL Jugoslavi j a-Anglij a 1:1 BEOGRAD, 17. — Po prvem dnevu teniškega dvoboja med Jugoslavijo in Anglijo, ki velja za drugo kolo tekmovanja za Davisov pokal, je stanje 1:1. V prvj igri je angleški prvak Mottram premagal Petroviča z 8:6, 6:1, 6:2. Mladi Petrovič je po nesreči izgubil prvi set, v katerem je že vodil s 5:2 in nato s 6:5. V tem setu sta oba igralca pokazala res lepe igre. Kasneje je Petrovič, verjetno demoraliziran, močno popustil gladko podlegel. V drugi igri je stari Palada v naporni in razburljivi igri, ki je trajala dve uri in pol, premagal Paisha z 9:7, 6:8, 6:3, 7:5. Jutri bodo igrali double. V beograjskih športnih krogih predvidevajo zmago Angležev. PARIZ, 17. — Po drugem dnevu teniškega dvoboja vodi Francija proti Holandski z 2:1. Francoski par Abdesselam - Re-my je premagal Holandca Van Stvola in Rinkela s 6:1, 6:4, 6:3. # # # STOCKHOLM, 17. — Švedska si je že priborila vstop v tretje kolo tekmovanja za Davisov pokal. Rohlsson in Jo-hansson sta premagala čilensko svojico Baldiera - Ayala s 6:3, 2:6, 6:4, 4:6. Švedska vodi s 3:0. # * # LAUSANNE, 17. — v teniškem dvoboju med Švico in Argentino je Argentinec Rus-seli premagal Albrechta s 6:2, 2:6, 6:1, 6:2, Morea pa Švicarja Spitzerja s 6:2, 6:2, 6:3. Argentina vodi torej z 2:0. sjc jjc >jc DUESSELDORF, 17. - Nemčija vodi proti Braziliji 2 2:1 v drugem kolu tekmovanja za Davisov pokal. V današnjem doublu sta Von Cramm in Goepfert premagala Vieiro in Salerja s 6:3, 7:5, 6:3. * * * MONTECARLO, 17. — Danska je eliminirala Monaco iz nadaljnjega tekmovanja za Davisov pokal, ker si je z dou-blom osvojila že tretjo točko. Ulrich in Nielsen sta premagala domači par Noghes - Pa-squier s 3:6, 6:3, 1:6, 6:2, 6:2. * * * BRUSELJ, 17. — Z zmago v doublu vodi Belgija prpti Madžarski za 2:1 v tekmovanju za Davisov pokal. Washer in Bri-chant sta premagala Asbotha in Stolpo s 6:3, 6:4, 6:4. * * * RIM, 17. — Italija se je kvalificirala v četrtfinale tekmovanja za Davisov pokal. Italijanski par Cucelli - M. Del Bello je premagal Egipčana Shafeya in Coena s 6:2, 6:3, 6:3. S tem vodi Italija g 3:0. * • • CARIGRAD, 17. — V nogometni tekmi za sredozemski pokal je Grčija premagala Turčijo * 1:0 (1:0), Dva stebra angleške reprezentance - VVright in FInney. ZAČELA SE JE kolesarska dirka po Italiji KINO V TK8TI Na 217km dolgi etapi Mileno-Bologne je zmogel Alberti pred Kueblerjem, Megnijem in Coppijem - Razburljiv finale in skoraj pretep med Magnijem in Kueblerjem (Od našega dopisnika) BOLOGNA, 17. — Letošnji Giro dTtalia je razgiban že od vsega začetka. Ze danes so resno posegli v borbo vsi najboljši, ki jim edino Bartali ni mogel slediti. Na cilju je občinstvo razgibal tudi prepir, skoro pretep, med Magnijem in Kueblerjem, ki ga je potem rešilo disciplinsko sodišče z ukori in globami. Takoj izven Milana, kjer je spustil startno zastavico mestni župan Ferrari, je prišlo do prvega bega, ki je trajal skoraj do cilja. Ušla sta Corrieri in Carrea, za njima pa še nekateri drugi. Ta skupina je imela približno na pol ppti že več kot pet minut naskoka. Kasneje pa se je razlika začela manjšati, ker so na eni strani asi začeli hitreje vleči glavno skupino, na drugi strani pa so se začeli ubežniki prepirati med seboj in očitati drug drugemu, da noče vleči. Posebno razborita sta bila Corrieri in Carrea. Medtem so Coppi, Magni, Koblet in Kuebler pustili glav- no skupino za sabo in odhiteli za ubežniki. Pridružilo se jim je še nekaj manj znanih imen, medtem ko Bartali ni vzdržal tempa. 28 km pred Bologno je Koblet preluknjal in tako izpadel iz borbe za prva mesta na današnjem cilju. V Bologni sta je v dolgem šprintu borila za prvenstvo Magni in Kuebler, pri čemer je Magni pritisnil Kueblerja ob steze, ta se je pa poslužil kar roke, da je odrinil svojega tekmeca. Prerivanje je izkoristil Albani in prvi prišel na cilj. Glasni spor med Kueblerjem in Magnijem je privabil na dir. kališče množico gledalcev, tako da so si nekateri kolesarji le g težavo utrli not do cilia. GIAMPIERO TOSSATI Tehnični rezultati: 1. Albani Giorgio v 5.56:47, povprečno brzino 36.424 km na uro. 2. Kuebler, 3. Magni, 4. Cop-Pi, vsi v istem času, 5. Petruc-ci v 5,57’03”. V istem času sledi številna skupina, med njimi tudi Bartali, Koblet, Ockers in drugi. MIROVNA POGAJANJA V PAN MUN JOMU Čete OZU ostanejo na Japonskem Okrepitev posadke na otoku Kojedo bo omogočila popolno nadzorstvo nad ujetmškim taboriščem PREDVOLILNA BORBA V ZEDINJENIH DRŽAVAH Meri demokrati radi Harriman PAN MUN JOM, 17, — Današnja plenarna seja v Pan Mun Jomu je trajala 50 minut, ne da bi dovedla do kakšnega apredka. Admiral Turner Joy j zahteval od severnokorejskih delegatov, naj proučijo «tragični položaj«, za katerega so odgovorni, in še enkrat ponovil zavezniški predlog z dne 28. aprila, ki predstavlja zadnjo popustitev za nadaljevanje pogajanj. Admiral je pristal na predlog generala Nam Ila, da naj bi se namreč sestali tudi jutri. Iz zunanjega ministrstva se je izvedelo, da sta poveljstvo Združenih narodov in Japonska sklenila sporazum, na pod-dlagi katerega bodo čete OZN lahko ostale na Japonskem ves čas, dokler bi Japonska pred stavljala oporišče za korejske vojne operacije Kakor znano, bi morali zavezniki 00 dni po podpisu premirja z Japonsko umakniti vse čete s tega ozemlja, Vendar so ameriške čete ostale na Japonskem, ker je bila z ZDA sklenjena pogodba o vzajemni podpori. Začasna pogodba bo predvidoma podpi-sana prihodnji teden. Naknadno pa bo nadomeščena s formalnim sporazumom. Kakor se je zvedelo iz verodostojnih virov, bo priznan Japonski, ki je obljubila podpreti zavezniške akcije na Koreji, izreden kredit, da bo lahko krila stroške, nastale v zvezi s sporazumom. Kakor se zdi, je japonsko javno mnenje proti tej obveznosti, boječ se, da bi otežkocila pogajanja za formalni sporazum. General Clark je javil, da je bil na zahtevo poveljnika osme armade generala Van Fleeta poslan na otok Kojedo regiment vojakov, ki bo ojačil tamkajšnjo posadko in omogočil popolno nadzorstvo nad u-jetniškim taboriščem štev. 1, Vojni ujetniki in komunistični civilni interniranci, je dejal gen, Clark, so se po nalogu a-gentov komunistične internacionale nekajkrat zatekli k sili in grozili z množičnimi vstajami, ki bi morale nujno dovesti do nadaljnjih nasilij in prelivanja krvi. Clark je nadalje dejal, da nima namena še nadalje trpeti takih ilegalnih •u % strani vojnih ujetnikov Zavezniške oblasti se bodo ravnale po mednarodnih javlja, da je zavezniško letal stvo od 10. do 16. maja izgubilo skupno 14 letal; od teh eno v bitki, 11 sestreljenih od protiletalskega topništva in dve, ki sta se zrušili iz neznanih vzrokov. V istem času je bilo uničenih 8 nasprotniških letal vrste Mig, dve verjetno uničeni in 8 poškodovanih. ANGLEŠKO - EGIPTOVSKI SPOR Lord Stokes tolmači javnosti egiptovske želje ri‘.„V0,ln£ j3*S»ika v prej, utrditev miru in b'ago-^^•uS4*Ui‘*Tlz wkak°r v »tanja ne le za Sudan in Egipt KAIRO, 17. — Egiptovski ministrski predsednik Hilali paša je danes, pred preselitvijo vlade v Aleksandrijo, sklical izredno sejo. Menijo, da so na seji obravnavali angleško egiptovske odnose List «A1 Ahram« piše danes, da se je egiptovska \lada odločila zavrniti zadnje angle^ ške predloge za rešitev angle-ško-egiptovskega spora. Bivši lord zasebnega pečata laburistične vlade Richard Stokes je poslal« Timesu« pismo, v katerem trdi. da je na svojem obisku v Egiptu prišel v stik z egiptovskimi osebnostmi različnih strank in da so, po teh stikih sodeč, egiptovske želje nasle-.nje; 1. da bi bila sudanska ustava v odnosu do Egipta popolnoma enaka ustavi Kanade v odnosu do Velike Britanije; 2, da bi bil egiptovski kralj priznan kot vladar Sudana, naslov, ki bi ga Sudanci brez dvoma lahko spremenili ko bodo dosegli pravico samoodločbe; 3. da bi Anglija in Egipt odslej storila vse, kar jima je mogoče, v podporo Sudancev, da bi ti čimprej prišli do lastne vlade in samoodločbe. Poleg tega bi hoteli Egipčani. da bi med tem časom ne prišlo do spremembe sudanske ustave. Generalni guverner bi moral še nadalje biti imenovan od Anglije in potrjen od egiptovskega kralja, kakor se je dogajalo doslej in da bi ne prišlo do sprememb v trenutni upravi. Stokes se zavzema za to, da bi se priznal sporni naslov e-giptovskemu kralju ker bi s tem Sudanci dosegli vse, kar želijo in bi Angleži lahko reševali ostala vpra‘anja. To bi omogočilo doberšen korak oa Harriman mani, da Eisanhou/er ne bo izvoljen za predsednika, ker je sprejel republikansko stališče N E W YORK, 17. — Včeraj so bile izbirne volitve v Oregonu. Ta država bo poslala na konvencijo republikanske stranke v Chicago 10 delegatov, 8 jih bo šlo tja brez vsake obveze, vendar menijo, da so pristaši Tafta, ki ni vpisan v volilne sezname. Ostalih 10 bo pripadlo zmagovalcu pri izbirnih volitvah, ki bo brez dvoma Eisen-hower. Med demokrati vodi sedaj Harriman, xar zadeva število delegatov. ki bodo volili zanj na kongresu stranke. Do tega je dovedla sprememba mnenja delegacije 70 članov v Pensilvaniji. Mnogi od teh, ki v začetku izjavili, da se bodo ravnali po rezultatih izbirnih volitev v državi, kjer je zmagal Kefauver, so namreč javili, da ne nameravajo držati obljube. S tem je Kefauver prikrajšan za okrog 2Q glasov. Po zad. njem štetju razpolaga Harri-man z 92 glasovi, Kefauver pa z 88. v republikanski stranki pa je še vedno na čelu Taft s 366 glasovi proti 306 glasovom Eisenhowerja. Doslej znani rezultati izbirnih volitev v držav; Oregon so na 1157 izmed 2249 volilnih sedežev dali naslednje rezultate: republikanci: Eisenhower 60.880 glasov, Warren 14.889, Mac Arthur 7,410, Morse 3188, Stas-sen 2601 in Taft, ju uradno ni vpisan, 2028 glasov. Demokrati: Kefauver 44.273 glasov, Douglas 8,943, Števen* son 6.168, Eisenhower 168 glasov. Na podlagi teh rezultatov menijo, da bo na republikanski konvenciji julija izmed 18 delegatov države Oregon najmanj 10 naklonjenih generalu Eisen-hovverju. Izmed 18 kandidatov republikancev jih ie namreč 10 pred časom podpisalo izjavo, s katero se obvezujejo podpreti ostalih taboriščih pod njihovim nadzorstvom. Zahtevale pa bodo od ujetnikov, da tudi oni spoštujejo določila, ki jim jih nalaga ženevska mednarodna konvencija, v prvi vrsti red in disciplino. Poveljstvo pete zračne sile Egipt marveč za ves Srednji vzhod Prvič no mnogih letih, zaključuje Stokes. ima Egipt močno in odločno vlado in če se bo sedai zamudilo priliko, bi lahko prišlo do prevrata, ki bi povzročil trpljenje milijonov ljudi, vstevši Sudance. včerajšnjega zmagovalca. Ostalih 8 pa menijo, da se bo izreklo v prid senatorju Taftu, kj je prišel na šesto mesto. Na zborovanju demokratične mladine v New Yorku je včeraj Averell Harriman izjavil: «Oni, ki trdijo, da bomo komunističnim delegatom v Pan Mun Jomu Dostavili ultimatum, ne vedo kaj govore. Ultimatum, je zaključil Harriman, bi dovedel do vojne«. Harriman, ki se poteguje za demokratično kandidaturo, ie nadalje dejal, da čeprav zelo spoštuje generala Eisenhower-ja, meni, da ta ne bo izvoljen za predsednika, ker se je prilagodil republikanskemu sta- Govor Trygve Liea NEW VORK, 17. — Trygve Lie »e pripravil govor, ki bo prečitan na sestanku industrij-cev in v katerem generalni tajnik OZN poudarja nevarnost' v zvezi z angloiranskim petrolejskim sporom. Trygve Lie je dejal, da bi ta spor lahko bil rešen s pomočjo OZN in da je treba Srednjemu vzhodu dati tehnično in finančno pomoč, tako da bi lahko razvil petrolejsko industrijo. Rossetti. 15.30: «Možje», Marlon ■Braiido in Tereza Wright. Excelsior. 15.00: »Luislanski ri- bič«, M. Lanza in K. Grayson. Nazionale. 15.00: «Stnji angel«, Marlen Dietrtch Emil Jarmings. Feaice. 15.30: »Ognjeni krst«, A. Murphy in Bill Mauldin. Fllodrammatico. 14.30: «All veš, da maki...« Walter Chiarl, Anna Maria Ferrero, C. Campanint. Arcobaleno. 13.30: »Gusarjevo maščevanje«, M. Vitale. Astra Rojan. 15.30: »Ljudje na luni«, J. Archer in Anderson. Alabarda. 14.00: »Paradinfa primer«, G. Pečk in Alida Vaflli. Armonia. 14.30: »Skrivnostna ladja«, D. An-drevvs, C. Balenda in C. Rains. Ariston. 14.00: «Počitnice v Mehiki«, J. Povvell, W. Pidgeon, J. Iturbi in Ilona Massey. Aurora. 15.00: »Zločini brez kazni« Ana Sheridan in R. Reagan. Garibaldi. 14.00: «Kon Liki«, in «Lovci na glave«. Barvni film. Ideale. 14.30: «Ziegfried Folies«, F Astaire, R. Skelton. E. Wil-liams in K. Grayson. Im pero. 14.30: »Mož z Vzhoda«, Tyrone Power in S. Hayward. Italia. 15.00: »Pogled v pol stoletja«. Kino ob morju. 14.00: »Pravici je zadoščeno«. Moderno. 16.00: «Newyorški pločnik«, Barbara Stanwyck, Ava Gardner, James Mason in Van Herikn. Savona. 14.00: «Crna roža«, T. Power, C. Aubry in O. VVeUes. Viale. 14.00: »Za naju dva raj«, Bett v Grabi e in Dan Dailey. Vlttorio Yeneto. 14.00: «OsvajaI-ka», Susana Hayward in George Sanders. Azzurro. 14.00: »Beneški tat«, Maria Montez, Paul Chistian in Massimo Serato. Belvedere. 14.00: »Parada zvezdnic«, 30 zvezdnic in trije znameniti orkestri. Marconi. 14.00: »Sončna pomlad«, Y. Mac Donald in Jarman. Massimo. 14.00: «Polnočni poljub«, C. Mariolanza in C. Graison. Novo dne. 14.30: »Pandora«, Ava Gardner in James Mason. Odeon. 14.00: «Gosoodične, ne glejte mornarjev«, Bing Crosby, Veronica Lake, Bob Hope, Do-rothy Lamour. Radio. 14.00: »Oktobrski vpoklic«, Glenn Ford ln Terry Moore. Venezia. 15.00: «Cmi gusar«, Pe-dro Armendariz in J. Marlovve. Ivan Tavčar: Zbrano delo I. knjiga, platno L. 1.05C; Janko Mo-der: Sveta zemlja, platno L. 1.600; Mirko Rupel: Valvazorjevo berilo, polusnje L. 2.150; Sinclair Levvis: Elmer Gantry, platno L. 1.440; Pavel Golia: Pesmi, platno L. 620; Collodi: Ostržek (Pinocchio), polpl. L. 700. DOBITE JIH V SLOVENSKIH KJIGARNAH V THSTU IN GORICI! MotoGuzzi. EKONOMIČNA LAHKA MOTORNA KOLESA GALLETT0 160, 4 PRESTAVE AIR0NE 250 normalna • Šport AS10HE 500 - FALC0NE-SP0RT MOTORNI TOVORNIK 15 0. PKEVHNUiVl "MONDIAL PIST0N" bati za motorje avtomobilov, motornih koles, Diesel MEHANIŠKA DELAVNICA za vsa popravila CREMASCOLI TRST - UL. FABI0 SbVEKO 18 TELEFON 88-03 RADIO JUGOSLOVAN SRE CONE TRSTA NEW YORK, 17. — Bivši francoski obrambni minister Jules Moch je z letalom odpotoval v Pariz, kjer bo stopil v stik z visokimi francoskimi osebnostmi. Pred odhodom je Moch izjavil, da bo francoskemu ministrskemu predsedniku in ostalim ministrom poročal o delu komisije za razorožitev pri OZN. Moch je namreč član te komisije, ki ie no niepn,,«—. komisije, ki je po njegovem mnenju v zadnjem času zabeležila «majhen napredek«. Kakor znano, je Moch nasproten ponovni oborožitvi Nemčije in njeni vključitvi v NATO. * * * TOKIO, 17. — Jz vladnih krogov se je izvedelo, da je Japonska poverila Švedski vprašanje obstoja sovjetske misije v Tokiu. * # * TOKIO, 17. — Tokijska policija zatrjuje, da je odkrila tajni nalog komunistične partije. ki poziva člane stranke naj 30. maja uprizorijo demonstracije kakor 1. maja. Okrožnica stranke hvali uspeh demonstracij 1. maja in vabi pripadnike, naj prihodnjič uporabijo boljše orožje, nego so palice in kamenje. 254,6 m ali 1178 kc NEDELJA, 18. maja 1652 7.45 Jutranja glasba. 8.00 Poročita, 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Mladinska oddaja: V pomladi življenja. 9.30 W. A. Mozart: Simfonija v C-du-ru op. 41 »Jupiter«.. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 16.30 Vesela nedelja v besedi in zvoku. 17.50 Z mikrofonom- med našim ljudstvom 19.00 Ritmi za klavir. 19.15 Športna poročila. 19.30 Poročita. 22.45 Zadnja poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. TRST U. 306,1 m ali 980 kc-sek 8.00 Jutranja glasba. 8.15 Poročila. 8.30 Lahke melodije. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Zabavna glasba. 10.00 Prenos maše iz cerkve sv. Justa. 11.15 Komorna glasba. 11.30 Oddaja za najmlajše. 12.00 Vesela glasba. 12.15 Od melod'ije do melodije. 12.45 Poročila. 13.00 Volilni govori predstavnikov političnih strank. 13.20 Glasba po željah. 14.30 Glasba iz revij. 14.40 Obvestila o 'VOHInih shodih: nato glasba iz revij. 15.00 Popoldanski koncert. 15.40 Razne jazz zaseabe. 16.00 Koncert bar-kovljanskega pevskega zbora. 16.20 Vesela glasba. 16.30 Razgovor v tržaškem muzeju o okan.e-ninab. zmajih, velikanih tn Se marsičem; nato vesela glasba. 17.00 Priljubljene melodije. 18.00 Iz delavskega sveta; nato operet- '?;30 plesna ia^nka- 19.00 Iz filmskega sveta. 19.45 Po- račita. 20.00 Volilni govori predstavnikov političnih strank; nato lahka glasba. 20.30 Športna kronika 20.35 Pestra glasba. 21 00 Izbrana lirika. 21.10 Znani soli-sth 21.30 Richard Strauss: Elek-tra, opera v enem dejanju. 23.00 glasba. 23.15 Poročila. 23.32 Polnočna glasba. Jiaučel cltSina (EX BUCHEK) vati na dofoo vin-o oie Stale kliente, plijatetjc in znance ŠKEDENJ ULICA SONCI NI ŠT. 20 Podpisani čutim za svojo dolžnost Izreči javno zahvalo gospej Laurenti Marjuči za pošteno dejanje, ko mi je takoj po najdbi vrnila izgubljeno denarnico z vso vsoto, ki je bila v njej. GREGORI MARIO Filatelisti Kdor pošlje 100 do 200 znamk cone A in B STO, prejme v zameno protivrednost v švicar-sih nežigosanih znamkah sedanje veljave. Naslov: H. URECH - ZUEHICH 55, Kirchbueh!weg 7 - ŠVICA CORPUS CHRISTI, 17. — sinoči se je vnela na periferiji mesta petrolejska rafinerija, pri čemer je bilo uničenih na desettisoče sodov nafte in petroleja. Požar so omejili šele danes zjutraj. Škodo ocenjujejo nad milijon dolarjev. TKHT I. 8.45 Odlomki iz oper. 9.25 Veseli motivi. 9.40 Oddaja za poljedelstvo. 11.30 Iz tedenskih sporedov. 12.45 Poročila o volilnih zborovanjih. 13.10 Vodilna kampanja. 13.40 Orkester. 14.10 Poročila o kolesarski diirki. 14.40 Variete. 15.30 Harmonika. 15.45 Prenos nogometne tekme Italija— Anglija. 18.15 Koncert. 19.00 Kolesarska dirka. 19.15 Plesna glasba. 20.10 Volilna kampanja 20 30 Športna vesti. 21.05 Operetna glaaba. 21.30 Deset ljubezenskih nesmi. 22.30 Športna nedelja. 23.30 Plesna glasba. I N D Ej KA DIO ifiadio ~ Slekhicne napigpp _ Utama St. KRIŽ 132 POPRAVILA aparati IN URE najboljših znamk PRODAJA NA OBROKE Dr. N. GIGLI A ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) ZDRAVNIK ordinira v Ul. S. Cilino 107. RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 9.30: W. A. Mozart: Simfonija v C-duru of>. 41 «Jupiter». 19.00: Ritmi za klavir. — Trst II.: 16.00: Koncert barkov-ljanskega pevskega zbora. 21.30: Richard Straufc «Elektra», opera v enem dejanju. — Trst I.: bb. Odlomki iz oper. 15.45: Prenos nogometne teHM Italija - Anglija. 21.30: Deset ljubezenskih P«mI' ' predvaja samo še danes, v nedeljo 18. t. z £ četkom ob 16. uri in v ponedeljek 19. ob 19. u-1 zelo razgiban barvni film družbe UNIVERSAP INTERNATIONAL “Orel puščave* divje dogodivščine, spletke in ljubezenski ljaji v senci palmovih gajev in v hladu žuborecm virov. . Sledi 8 dni filmov z umetniki svetovnega slove** in sicer: v torek 20., v sredo 21. t m. pa film "Se nihdar nisi bila tabo lepa fi (z RITO HAYWORTH) V četrtek 22. in v petek 23. t. m. (v četrtek z **” četkom ob 16. uri) "Zbogom Mimi* (MARTA EGGHERT in JAN KIEPURA) V soboto 24., v nedeljo 25. in v ponedeljek 26. t *• pa film vseh filmov "Tri dni slave* (igra ERROL FLYNN) PRIDITE VSI ! OGLEJTE SI i*WVVWVWV5 ISaša zavarovalnica ustanovljena 1. 1828 je ena prvih svetovnih dml' GLAVNI ZASTOPNIK A. RAVNIK - TRST, UL. COMMERCIALE ST. J ISCEMO ZASTOPNIKE ETAŽNA STANOVANJA (CONDOMINIO) 3 DO 4 SOBE, kopalnica, dvigalo in druge pritikline, se bodo «. Ul. R. San zlo (plačilne olajšave ALDISIO) Informacije pri MICHELUZZI, Ul. ROSSETTI Tel. 94-05« od 17. do 18. ure. giiiiimiiiniiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Zlgovei, ofktmU V SVOJEM POSLOVANJU BOSTE PRIHRANILI ČAS IN TRUD, AKO SE BOSTE POSLUŽEVALI T iskovl*1 V trgovskih poslih 9 Vašimi odjemalci in dobam vitclji bo Vaš uspeh lazji^ ako se boste predstavili 9 Di. Sprejema od 15. do 20. ure. | 3 ££sui Ini mi tiskovinam* = Za vsako tiskarsko delo se obrnite na nllilllllllillllilllllllllllllllllllilllllllllllllllllllililllilt Uararnia Rico“ TiiVf/io rišče1lKi sprejema vsako barvarsko delo. Čiščenje na suho Pranje z vodo. Posebno c ^ na suho krzna, zaves, preprog, itd. Opozarja vas, da boste dobro ohranu garderobo po primernih cenah, ako telefonirate na štev. 21-147. PODRUŽNICE: TRST, Ul. F. Severo 99, telefon 31-249. — OPČINE, Ul. N*21 CENTRALA: Tvomica v BANAH 70 (Trst), telefon 21-147. MILJE, Korzo Puccini, telefon 22-659. — TRŽIČ, Drev ored FriuH RADIJSKI SPAKAH, BtBHTBlCNI M®, , IBSTKACI - RADIJSKI! I« ^APBUAVB, saaiitbtaik p01 ^ Pio tl tli H ,llt MA TRGU V A B // nhnnf(i,'t NAROČNINA: Cona A: mesečna 3so. četrtletna W00 polletna 1700. celoletna 3200 »r Fed imd renub Juaoslavija: izvod Po*tn» tekoči račun ta STO ZVU: Založništvo tržaškega tlska, Trst 11.5374 - j‘u,os.avljo: Agencija demokratičnega J pZo.Z. Ljubljana Tyrševa 34 - tel 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 - Izdala Založništvo tržaškega tisk* —. »0Č>