Leto XXIV., št. 61 jj.nvniSivo^ Mubtiana fucciaiien ali ca 5. ) «ietoo il-22 il-23. 41-24 inserita» .xldetefc LiuDliana Hucciaueva oli- 5 - leletoo fc. $1-25. 31-26 Podružnica Novr mesto: li ubi lanska cesta 42 Iii. iocm, easiopstvi a Jgii« a Itali it (o mfig-emstvo CPI » A. MILANC_ Računi sa L|ubl|anskc pokra lino on poštno-čckovnetii avodu k. 17.749, za astale kraje frj!,ije Servizio Conti. Cort Pos« No 11-i 118 Poocgeb&bt bu bezahlt Ljubljana, sreda 15. inarca 1944 — Cena L libili fitk d » o pooefl«i|k» N' » t o i o i n . ioa&a so e » e č o c t» IS.'—, u inozemstvo «kliučnt »HonedeliskUB t»-croco« U» $6.50 Utcdoiitta : Lrnbltaaa. Puconneva ulica fc. ?. — Telefc» 51-22. 31-23 $1-24. Rokopisi ae oc vračal o- Erbittertes Hingen im Siidabschmtt Erblgre'che Gegenangriffe südlich Staro-KonsiantinoH und östlich Tarn o pol — Die Stadt Chsrson geräumt — Feindliches U-Boot im Mittelmeer vernichtet Au« dem Führerhanptquartier, 14 Marz. Das Oberkommando der Wermachi gibt bekannt : Ira Siidahschnitt der Ostfront, wo sich l>ei grundlosen Wegen and völlig verschlammten Gelände ein erbittertes Ringen abspielt, in das von beiden Seiten neue Verbände geworfen werdrn, zeichnen sieh uns Truppen den überlegenen fein.U-rìK-i Kräften gegenüber immer wieder «turch boispielhafte SCandhaftigkeit und mierschütterten Angriffsgeist aus. So ha- ■a sich Ln den letzten Tagen die Panzer--reoatüerdivl.sion Grossdeutschland unter Führung des Generalleutnants von Man-euife] ur i die Truppen des 59. Armeekorps unter Führung des Generalleutnants Fri-pdrjrh-Willnelni Schulz nesontters bervor-getan. Im Kähmen einer vorgesehenen Absetzbewegung wurde die Stadt Cherson nach /er ihrung aller kriegswichtigen Anlagen geräumt. Im Raum südlieh S taro-Konstantin off und v v| et eesfc Razveseljiva bilanca ministrov Berlin, 13. marca. Dne 15. marca bo pet t. odkar je bii sprejet zgodovinski sklep, katerim sta prišli stali pokrajini nemškega ccstiT'SwV češka in Moravska pol ito Pulire rja velikonemèkega Reicha. Kako pravilna in daljncividna je bila pomika predsui mogoče ter se niti ne smejo prenesti rez nadaljnjega na drage eviopske deže-e in narode. Vsak evropski narod ima na ovojem poiročju možnost, da v polni meri Vom Heldengedenktage in Laibach Otx*n: Die Vertreter der Staats- und Militärbehörden an den Militärgräbern anf dem Laibacher Zentralfriedhof. — Unten: Der Präsident der Provinzialverwaltung General Rupnik (link«) und die Vertreter der deutschen Militärstellen legen auf dem Schloss-horpe am gemeinsamen Grabe der in Gottschee gefallenen Landeswehrmänner Kränze nieder. Proslava dneva junakov v Ljubljani Zgoraj: Zastopniki državnih in vojaških oblasti pred vojaško grobnico na pokopališča pri Sv. Križu. — Spodaj: Predsednik pokrajinske uprave general Rupnik (levo) ln cttf topuUtt nemiMh vojadkOt oblasti polagajo venoe na skupni Igràb jvmakov n» Grada. östlich Tarnopol waren «gene Gegenangriffe erfolgreich. An der übrigen Ostfront führten die Bolschewisten nur noch Im Raum nordwestlich Newel stärkere, aber erfolglose Angriffe. In den Kämpfen der letzen Wochen hat sich hier die niedersächsisch-schleswig-hoisteinisciie 170. Inf an ter e-ua vision mit unterstellten Verbänden unier Führung von Obers, Hass besonders ausgezeichnet. In Italien kam es auch gestern zu keinen Kampfhandlungen von Bedeutung. Deutsche Jäger und Flakartillerie schössen über dem Landekopf von Nettuno sieben feindliche Flugzeuge ab. Im Mittelmeer wurde ein feindliches Unte rseeboct durch l nie.rseebootja.ger Vernich let. In der letzten Nacht warfen britische Störflugzeuge Bomben im westdea.schen Raum. Deutsche Kampfflugzeuge griffen mit guten Erfolg Ziele an der südenglischen Küste an. ga protektorata Hermanna Franka in Moravca razvije svoje naloge in kulturne potrebe. Zanimiva so ministrova izvajanji o izvedeni upravni reformi. Na čelu avtonomne uprave stojita državni predsednik dr. Ha-cha in vlada protektorata, ki ima le enega nemškega ministra. Podobno je tudi pri občinah, ki jih izmed 7785 upravlja 7557 čeških županov, izmel katerih j'h je bilo 5618 izvoljenih še pred ustanovitvijo protektorata. Tudi 97% policije in orož-ištva je v čeških rokah m le preko vodstva zvezani z nemško redarsko in varnostno policijo. Popolnoma češka je tuoi vladna vojska, ki Nemcev nit. sprejemati ne sme. Gospodarstvo češke in Moravske je postalo važen sestavni del celotnega nemškega gospodarstva. Vsak češki gospodarstvenik spoznava, da ta vključitev ne predstavlja uspešnega razvoja le med vojno, temveč bo tudi po njej dajala možnosti daljnovidenega napredka. Minister za šole ® ljudsko prosveto Emanuel Moravec se bavi izčrpno z razvojem češke kulture. Kljub pomanjkanju papirja izhaja na primer ob koncu petega leta protektoratovega obstoja na češkem in Moravskeom 19 velikih dnevnikov. Leta 1943. je znašalo število čeških knj'g na podrtčju protektorata 8,960.000. Podobne uspehe lahko zabeležimo na vseh področjih umetnosti in ljudske izobrazbe. Minister Moravec je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je razcvit češke kulture v tem kratkem času dokaz za pravilnost politike državnega predsednika dr, Hache, namreč politike zvestega sodelovanja z nemškim narodom. Cehi proti boljševizmu Praga, 14. marca» V nedeljo sta imela združenje čeških vojnih udeležencev in združenje čeških odsluženih vojakov v Pragi skupno zborovanje, na katerem je med drugim govoril tudi predsedn'-k češkega združenja vojnih udeležencev, ki je poudaril, da je edino narodnosocialistična Nemčija zmožna voditi novo Evropo in ščititi evropsko kulturo. Bivši češki vojni udeleženci častijo zato in občudujejo junaštvo, ki živi v nemški vojski, ln verujejo ▼ zmago nemškega orožja Odločeni so, da podprejo nemško vojsko z vsemi silami na njeni poti do zmage, V spoznanju, da bi zmaga boljševizma pomenila uničenje evropskih narodov, so voditelji čeških združenj bivših vojakov pristopili k protiboljše-viški ligi i Dnevno povelje dr. Tisa Bratislava, 14. marca. Ob proslavi slovaškega državnega praznika je izdal državni predsednik dr. Tiso dnevno povelje vojski. V imenu naroda in države izreka vojski svoje priznanje in zahvalo kot njen vrhovni poveljnik. življenje, lahko izgubimo, časti pa ne smemo nikoli izgubiti. Proti sovražnikom naše samostojnosti, nadaljuje predsednik, moramo ostati v vseh okoliščinah in v vsakem položaju nepopustljivi in neizprosni. Naroda in njegove vojske ne more, če sta trdno povezana, nihče prikrajšati za samo po sebi razumljive in od narave dane pravice, če ne iztrebi vsega naroda. Slovaško vojaštvo, utrjeno v viharju te vojne, bo skupno z narodom s potrebno trdoto in samozavestjo premagalo tudi sedanjo železno obtežitev. Državni predsednik je končal svoje dnevno povelje s počastitvijo padlih junakov. Obisk Inozemskih novinarjev na Slovaškem Bratislava, 14. marca. Na državni praznik so prišli v Slovaško na povabilo slovaške vlade številnll inozemski novinarji, ki sta jih sprejela zastopnik propagandnega urada in nadžupan Bratislave dr. Belo Kovač. Slovaški propagandni šef poslanik Ga-spar je priredil sneči v počastitev inozemskih novinarjev, med katerimi so zastopniki nemških,'' japonskih, bolgarskih, hrvatskih, srbskih, španskih, švicarskih, švedskih, turških, nizozemskih in madžarskih listov, sprejem. Po prosiavi državnega praznika si bodo novinarji na krožnem potovanju ogledali Slovaško, predvsem vsa važna gospodarska in kulturna središča, ter glavne zanimivosti slovaškega tujskega prometa. španske čestitke SI j vaški Madrid, 14. marca. Ob peti obletnici slovaške neodvisnosti proslavlja madridski tisk zasluge slovaškega državnega poglavarja dr. Tisa. »Slovaški državniki, ki so v kritičnem trenutku prevzeli vlado, so v štirih letih vojne dokazali svoje zmožnosti za vodstvo slovaškega naroda,« piše »Infor-maciones«. »Zgolj tako je b'lo možno, da so v kratkem času zboljšall socialno zakonodajo, prosveto in zagotovili napredek države. Španija, ki ima isto življensko pojmovanje kakor Slovaška, želi, da bi se izpolnila upanja slovaške države pod vodstvom dr. Tisa.c Španski gaserai o komunistični nevarnosti AJgeciras, 14. marca. Kakor javlja ▼ Tangerju izhajajoči španski list »Espanac iz Tetuan3, je vrhovni komisar španskega Maroka general Orgaz na neki muslimanski svečanosti jasno opozoril na nevarnost komunizma, j Vej na je prodrla do mej vašega mandatnega ozemlja«, je izjavil general Orgaz, »in čeprav španski Maroko ne Občuti vojne naravnost, obstoja vendar neka druga, še mnogo večja nevarnost, proti katerii se je težje boriti, namreč nevarnost idej. španska krvava izkušnja nas uči, kakšne posledice prinaša ohromljenje napram nevarnostim gotovih tujih idej, ki se skušajo pod nejasnimi pretvezami in varljivimi obljubami pri nas zasidrati. Proti tem nevarnostim morajo biti pod vzeti ukrepi, da se bo rtnrodnozavedni maroški narod lahko ubranil teh groženj.« K smrtni obsodbi Pucheuja Amsterdam, 13. marca. Angleška poročevalska silužba javlja, da je zagovornik bivšega francoskega notranjega ministra Pucheu-ja vložil priziv proti smrtni obsodbi, ki jo je alžirsko vojaško sodišče izreklo v soboto proti Pucheuja Vichy, 13. marca. O smrtni obsodbi bivšega francoskega notranjega ministra Pucheuja v Alžiru je izjavil državni tajnik Henrot med drugim, »da se ne smemo varati, da je bil to proces proti enemu možu. pač pa jc to jasen dokaz poslušnosti in podvrženosti Moskvi onih, ki se danes imenujejo disidente. Dokazano je, da ameriška in angleška protekcija ne zmorete ničesar proti sovjetski volji«. Manifestacija za Farrella v Buenos Airesu Madrid. 13. marca. »Informadones« javlja iz Buenos Airesa, da je bilo v soboto v argentinski prestolnici več manifestacij, na katerih je prebivalstvo izražalo svojo zvestobo generalu Farrellu. Manifestanti so nosili v sprevodih skozj mesto zastave Argentine. Cila. Paragvaja in Španije. Japonsko prodiranje v Burmi Tckio, 14. marca. Skupno z oddelki, ki prodirajo v smeri na zgornjo dolino Kaladana do ozemlja Hakačinskih gora. je 10. decembra japonski oddelek, ki je zavzel Kaladan, nadaljeval svoje napredovanje in zasedel neko goro severnovzhodno od Kaladana. Medtem je neki drugi japonslo oddelek skupno z indijsko narodno vojsko zasedel pogorje sevemozapadno od Čantova. Sedaj se nadaljuje napredovanje v severni smeri. Medtem ko so japonski napadi proti 81. afriški diviziji pri Kaladanu nekoliko popustili, sii sovražnik obupno prizadeva mobilizirati vse svoje sile. Gospodarska propast čangkajškove Kitajske ženeva, 14. m^rca. Cene v čungkinški Kitajski so se ponovno dvignile za 60*»/V javlja čungkinški dopisnik »Manchester Guard'ana«. Povprečno so danes 230krat večje kakor pred vojno. Vladni poročevalec je k temu izjavil, 'a je še vedno nemogoče držati cene v pametnih mejah. Spored no z dvigom cen gre pad?nje moral« preb: valatva. Odporna sila Širokih množie čungteln.4kf Kitajske je » tam nesmo «lab-Ijena. Ogorčen! bo]i v južnem odseku vzhodnega « <»• v w bojišča Uspešni protinapadi južno od Star j-KonstantSnova ia vzhodno od Tarnopota — Mesto Herson izpraznjeno — Na Sredozemskem morju uničena sovražna podmornica Führerjev glavni »tan, 14 marna. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: V južnem odseku vzhodnega bojišča, kjer so na brezdanjih poteh in popolnoma Matenem oženil ju ogorčeni bojj, v katere z obeli strani mečejo nove oddelke, se odlikujejo naše Cete napram nadmočnim sovražnikovim silam ve«Uio znova r zgledno vztrajnostjo in neomajnim napadalnim duhom. Tako »ta se v zadnjih dneh posebno odlikovali oklopna grenadirska divizija ;> Ot ros Mleu tsc hI a n d« pod pfrve.Ijstvam generalnega poročnika von Manteuffla in čete 5». armad nega zbora pod poveljstvom generalnega poročnika Friedrieha WUhotma Schulza. V okviru predvidenega (unikatnega po-kreta je bilo po razrušen ju vseh vojno vhž-nih naprav izpraznjeno mesto Herson. Na prostoru južno od Staro Konstanttno-va in vzhodno od Tarnopola so bili naši protinapadi uspešni. Na ostalem vzhodnem bojišču so Izvedli boljševiki Je Se na prostoru sevemozapadno od Neve!ja. močnejše, tod» brezuspešne na- pade. V bojih zadnjih tednov se je tu posebno odlkovala spodnjesaško-šlezijsko-bolsteinska 170- pehotna divizija s podrejenimi oddelki pod poveljstvom polkovnika Hnss3 V Italiji tudi včeraj ni bHo nobenih pomembnejših bojev. Nemški lovci in protiletalsko topništvo su sestrelili nad nettu»»-skim predinosi jem 1 sovražnikovih letal. Na Sredozemskem morju so naši pod-morn?škt lovci uničili sovražnikovo podmornico. V zadnji noči so vrgla angleška motalo» Vet ti] a bombe na zapadno-nemški prostor. Nemška bojna letala so z dobnm uspehom napadla cilje ob jnžrt angleški obal». Finsko vojno poročilo Helsinki, 14. marca. Finsko vojno poročO» se glasi: Na zapadnem delu Karelsfcc ožine in m Aunuški ožini so bi'i odbiti napad- sovražnika-vin bojnih oddelkov..podprti z močnim topništvom- Na ožini Maaselkae živahno obojestransko delovanje izvklniških čet Z os.tar.1» bojišč nc javljajo ničesar posebnega ••vv Boji na vzhodnem böjiscu Berlin, 13. marca. V srednjem odae«i.u vzhodnega bojišča so bili 12. marca le krajevni boji. Severno od avtomobilske ceste Smolensk—Orša so vrgli grenadirji z za-nosnim napadom boljševike z nekega vdor-nega področja in so bojno črto v polni širini spravili zopet v nemško posest. Na severu vzhodnega bojišča so se nadaljevali boji na dosedanjih žariščih. Zlasti severnozapaóno od Nevelja, na področju pri Ostrovu in pri Narvi z močnimi silami izvršene boljševiške napade so Nemci odbili in so boljševiki imeli velike izgube. V teh boj h so nemške čete deloma prešle v prot'napade ter vrgle boljševike še preko njihovih izhodiščnih postojank. Severno-vzhodno od Ostrova je neka pehetna divizija že v jutranjih urah preprečila 14, deloma z oklepniki in močnim topo škim ognjem podprtih sovražnikovih poskusov p robo ja. Pri tem je uničila tri sovjetske oklop-nlke. Južnozapadno od Narve so nemške čete na zelo težavnem gozdnem in močvirnem ozemlju oč stile več vdorov, ki so ostali še iz bojev prejšnjih dni, ter bo s tem še nadalje zožile sovjetske postojanke na tem bregu reke Narve. Iz južnega odseka, s Krima, ne poročajo o nikakih pomembnejših spopadih. Močne letalske sile so bombardirale sovjetske postojanke na predmostju ter pri prehod h preko Sivaša. Nasprotno so boljševiki nadaljevali na vsem področju od spodnjega Dnjepra do Tarnopola svojo množestveno ofenzivo, v katero so dovajali nadaljnje oklopniške in pehotne sile, ki so jih vrgli ▼ boj zlasti v vdornih kotlih južnozapadno od Umsrnja in vzhodno od Tarnopola. ne da bi se jim tudi šestega dne, s tako itr redno množino izvedenega podjetja, posrečilo deseči kak odločilen uspeh. Ob spodnjem Dnjepru so skušali prodreti v nemške odmikalne pokrete v smeri proti železnici Nikolajev—Dnjepropetrovsk. njihovi poizkusi pa so se izjalovili ob močnih zapornih klinh, ki so često vzdržali preti desetkratni in tudi dvajsetkratni premoči. Na vdornem področju južnozapadno od Krivega Roga, kjer so boljševiki prodrli preko Ingulca ln se skušal» vgnezditi ob železnici ki pelje iz Nikolajeva proti seve- ni. pa jih je preseneti močan aemšk; protinapad, ki je rabil boljševiške napadalne kolone, j m zadal težke izgube in jih vr?^ nazaj. Vdor ob Berea&ni očiščen t Berlin, 14. marca. V zadnjih bojih ob£- 1 stran Berezine je uspelo boljše vikom vdreti na nekem mestu v nemške črte in zasesti nekaj strelskih jarkov. Potem ko so grenadirji pod poveljstvom svojega bataljonskega poveljnika v večurnih bojih, deloma z golim orožjem, vrgli sovražnika iz strelskih jarkov, so boljševiki naslednjega jutra nadaljevali napade s sve žimi silami in so ponovno vdrli v..ivern-ške postojanke. Gi-enndirji so za.ezali vdor in tako preprečili, da ga boliševiki nis;.» utegnili razširiti. Ko so v teh boiih bih izločeni vsi častniki, ie prevzel poveljstvo podčastnik Grosshein z WuppertaJa, ki je bii že prej zaradi izrednega juna štva povišan v narednika. Zadržal ie boljševike potem ko je že pošlo vse strelivo, končno le še z ročnimi bombami Med tem pa je bila zopet vzpostavljena razdejana zveza z izpostavljenim opazovalcem, ter ie tako sedal tudi topništvo zar^o-de poseči v boje. V ognju nemškega težkega orožja so imele sovjetske čete napadaio-če v več valovih, kmalu tako težke izgu be, da so morali ustaviti svoje nadaljnje napade. V protinapadu ?o nato vrgli gre nadirji tudi zadnje sovražnikove sile r/. postojank in tako so bili strelski jarki zopet v nemški posesti. Dne 11. marca s« boliševiki med Psko*?-skim jezerom in avtomobilsko cesto obnovili z novimi silami in številnimi oklop-niki svoje poizkuse prodora Pri tem so na ozki fronti napedli šestkrat zaman V^ekdar so nemški grenadirji odbili so vražnika, ki je po težkih izsrubah mora' tudi tukaj prenehati z napadi Tudi med Čudnim in Ilmenskim jese-rom so sovjetske Čete zaman poizkušale ovirati načrtne nemške premike. Na izpraznjenih ozemljih so povsod naletele na razrušene naprave in zaradi prostranih minskih poli si upajo le obo^vliaie slediti. Z bojišča v Italiji Berlin, 13. marca. Na predmostju pri Nettunu je bilo v nedeljo živahno obojestransko izvidniško delovanje. Pri Apri-liji in Ardeji je sovražnik ojačil svoje topništvo. Ob Oolle del Pazzo, južnovzhodno od Aprilije ter vzhodno od Isole Belle in zapadno od Borgo Podgore so se izjalovili sovražnikovi izvidniški sunki. Pri Cerretu Altu, južno od Borgo Piave, so Nemci zavrnili angloameriške napade v moči čet. Njihovo daljnostrelno topništvo je ponoči obstreljevalo cesto iz Anzia v Nettuno ter sovražnikove izkrcevalne naprave, pri čemer so se videle mečne eksplozije. Na južnoitalijanskem bojišču je razvil sovražnik v obalnem odseku prl Tyrrheni živahno tevidniško delovanje. Njegovo topništvo je izvedlo nekaj ognjenih napadov deloma s težkimi kalibri. V srednjem odseku je pri Castel di Dangru obstreljevalo nemško topništvo sovražnikova zbirališča. V jadranskem obalnem odseku vzhodno od Arielija ln severnovzhodno od Creceija so se izjalovili sovražnikovi napajalni sunki. Rop italijanskih umetnin Mil&rt. 14. marca. Po nalogu zaveznice vojne uprave bo postavljen na ta!i ian^'h ozemljih, zasedenb po zaveznikih, komi-ar-pod čigar vodstvom bodo mešane anaJe?fco-ameriško - italijanske komisije mventariz rgle vse umetnostne zaklade, ki sr> v mestu- drža* ni in vatikanski posesti. Na svobodnem trgu se odigrava divji konkurenčni boj med angleškimi in ameriškim trgovci z umetninami, ki preplačujeio drus! drugega, samo da bi odnesli vsako količka i vredno umetnino iz južne Italije Ti trgovci trosijo tudi ogromne zneske, da bi s podkupovanji dosegli, da bi umetnine, ts katere st zanimajo, ne prišle med inventa mirane predmete ter ostale na razpolago za mednarodno trgovino z umetninami. Z ameriške strani je bil imenovan v komi sijo profeser Wccley. znan po njegovih izkopavanjih pri Uni in Kai d efi. z ang'cske strani pa znani umetnosfn- zffrwV v nnr pro feaor NichoLs. Umor kot vojna taktika K napadu na parnik »Kilissi« v španskih teritorialnih vodah Berln, 13. marca. Nbpad britanskih bombnih in torpednih letal na nemški tovorni parnik »Killissi« v španskih tento-rijalnih vodah je nov dokaz angloameri-škega izzivanja Španije. Ne glede na nezaslišano kršitev mednarodnega prava nam nudi primer izsiljevalnih m terorističnih metod, ki jih uporabljalo Britanci proti nevtralni Španiji. Poleg stalnega hujskanja v listih, ki naj bi spravilo Španijo iz njene nevtralnosti, uporabljajo Angloameniani tudi stalno teroristično taktiko, ki razodeva vso njihovo brutalnost ter nespoštovanje suverenosti države, ki se noče pokoriti njihovim zahtevam. Metode so vedno iste. Naj «re za Španijo. Irsko, Turčijo ali iberoatneriške držav«, vedno «l«de grožnjam 'ztfljevalni poizkusi. C« Se ti n« rode potrebnih uspe-hov. prehaja k auso* alii. Vk akupaj imenuje nato anglomeriška agitacija »svobodo narodov« ali »spoštovanje .nr>ereno- stic. Napad na »Kiliasi spominja ne zfccn z ladjo »Altmark«. To, kar se je takrat zgodilo v norveških teritoriialnih **odah. se je sedaj ponovilo v Španiji. Takrat so bili morilci angleški mornarli. dane- na so britanski letalci. Med tem časom je nemški narod spoznal, da spada umor v britansko vojno taktiko, ki je doma v enaki meri tako pri Britancih in severnih Američanih kakor pri boliševikih in so v tem pogledu vsi popolnoma soglasni. Ne, koliko kdo da za Zimsko pomoč, ampak koliko bi mogel dali, oa to bodo nekoč gledali - ■■ .■*>—t » »i Počastitev padlih junakov Pietetni spominski obredi pri Sv. Križu in na Gradu V nedeljo se je ves nemški narod hvaležno spominjal padlih junakov Tudi v Ljubljani sta bili pietetni svečanosti pri Sv. Križu in na skupnem grobu kočevskih junakov na Gradu. Pri Sv. Križu so bili pred kostnico padlih vojakov postrojen častni vodi alpskih lovcev, oborožene SS in slovenskih domobrancev z godbo ter oddelek Hitleijeve mladine iz Šent Vida. Zbralo se je tudi mnogo nemških in domobranskih častnikov, sester Rdečega križa in drugega občinstva. Ob pol 10 so se pripeljali vojaški m civilni predstavniki s preziden-tom generalom Rupn'kom in generalnim konzulom dr Miillerjem ter obšli častne vode Ko je Hitlerjeva mladina v zborni deklamaciji poudarila visoki pomen krvne žrtve in je godba odigrala večno lepo pesem o dobrem tovarišu. nakar sta &ledi'a počastitev spomina padlih junakov ter oris orjaškega boja za Evropo. V kostnico so nato položili krasne vence nredstavnikov, nakar je vodja krajevne skupine narodno-socialistične stranke očrtal pomen sedanjega gigantskega boja za Evropo. Z nemškima himnama je bila lepa pietetna 6večancwt končana Predstavniki so nato položili vence na grobove onih nemških vojakov, ki so padli na tukajšnjih tleh v borbi proti razdirajočemu komunizmu, in venec ob spomeniku na ital;janskem vojaškem pokopališču. Od Sv. Križa so se predstavniki odpeljali na Grad. da se na tamo-'njem pokopališču junakov poklonijo spominu padlih domobrancev. Ob polkrožni gomili je bila postrojena častna četa domobrancev Po njenem pregledu so dostojanstveniki položili na grob prekrasne vence, med njimi venec prez denta pokrajinske uprave, venec višjega SS in policijskega vodje vodje organizacijskega štaba za slovensko do mobranstvo. komandanta mesta in komandanta slovenskega domobranstva. Öastna četa je ob povelju »Mirno!« izkazala čast junakom, padlim za svoj narod, navzoči zastopniki pa so počastili njihoy spomin v pietetnem molku. Uspel konccrt na korist Zimske pomoči Ljubljana^ 14. marca. Sinočni koncert Zveze godbenikov v korist Zimske pomoči je docela napolnil veliko un;onsko dvorano. N^vzočn. so bili tudi najodličnejši predstavniki nemških in slovenskih vojaških in eivilnh oblast;. med njimi prezident pokrajinske uprave gene-gai Rupnik, generalni konzul dr. Müller -n hrvatski konzul prof. Šalih Baljič. Poleg predstavnikov oblasti in številnih kor-poracij je bilo prisotno tudi stalno koncertno občinstvo, ki ga je poleg plemen5-tega namena, privabil mikavni sporad koncerta. Posebno številna je bila udeležba mladine. Vse to je dajalo prireditvi lep in res dostojen družabni okvir. Koncertni spored je izvajal združeni operni in radijski orkester, tako da je bil s te strani ena največjih simforučnih prireditev zadnjega č sa v našem mestu. Dobro izbrani umetniško zahtevni spored je z orkestrom naštuiiral upravnik Drž. gledališča pdpik. Ferdo Herzog. Tako je ta diigent po daljšem presledku zopet stopil pred občinstvo in vodil orkester s kar največjim uspehom. Izvajanje posameznih točk je pokazalo, da so vsi sodelujoči zastavili svoje najboljše moči za umetniško reprezentativni, čeprav s cer tudi širšemu obč nstvu dostopni učinek koncerta. Prva točka z naslovom »Fmlanidlija« je uvedla v naše koncertno življenje finskega skladatelja Jeama Sibeliusa, ki je danes predstavnik finske glasbe v svetu im ga zato izvajajo pogosto na raznih koncertnih prireditvah današnje Evrope. Leta 1865. rojeni Sibelius je imel odločilni vpliv na razvoj glasbene tvornosti v svoji domovini. Njegove skladbe so se navdihovale ob Kalevali im Finci po pravici vidijo v njem ustvaritelja svoje nacionalne umetniške glasbe. Orkestralni poem »Finlandija« je nastal v skladateljevi prvi razvojni fazi in ga štejejo obenem z »Lemminkäinovo vrnitvijo«, z »Rojstvom ognja«, s »Kraljem Kristijanom II.«, med njegove posebno zna čilne skladbe, čeprav je v poznejših simfonijah dosegel še večji umetniški vzpon. »Finlandija« je zgovorna in slikovita pesnitev o deželi tisoč'h jezer, o njenih čistih in lepih severnjaških krajinah in starih mestih, 0 večnem šumenju njenih neskončnih gozdov. Vanjo se vpletajo spomini na hero.čno preteklost m folklorno barviti motiv:, izzvenevajoči v zanosno poveličevanje domovine. Druga točka jc bila. povzeta iz slovenske glasbene literature. Bile so to L. M. Š k e r-j a n c a »Tri pesmi za sopran-solo in orkester«, skladateljeva zgodnejša kompoz cija ki je bila šele pozneje prirejena za orkester in čije vokalni delež je bil prvotno spisan za drug glas; neko rahlo nesorazmerje med vckalnim $ instrumentalnim delom pa ni zmanjšajo umetniškega uč;nka teh treh kratkih, impresionistično barvitih pesmi, ki jih je ob spremljevanju orkestra pela s predomini uspehom operna sopra-nistka gdč. Valer ja Heybalova. Priljubljeno pevko je sprejelo občinstvo z močmm aplavzom, ki se je po nastopu še stopnjeval; sprejela je tudi številne &opke. M Bruchov koncert za violino in orkester v g-molu je bil zanimiv z dveh strani: Predvsem je ta nemški skladatelj pr' nas malo znan in je bil menda prvič -zva-jan, z druge strani pa je v njem preizkusila svoje že znane sposobnosti naša najbolj nadarjena mlada violinistka gdč. Jelka Staničeva. Bmchovo tr; stavke obsegajoče delo je prav učinkovita, romantično s-Tijava skladba, ki je pomenila za dobršen del koncertnega občinstva prijetno odkritje in nudila neskaljen užitek. Gdč. Staničeva je igrala v:'olin-solo po spominu, kar bi že samo zadoščalo, da spričo njene mladosti vzbud; respekt pred tako glasbeno zmogljivostjo; sigurnost v obvladanju nelahkega solističnega deleža, čistost zvokov in malone že virtuozna tehn'ka, simpatična čustvenost njenega igranja — vse to je dalo nastopu naše najmlaiše umetnice značaj, ki po svojih kvalitetah močno presega eksperimentalmost takega nastopa hi doseza že lepo estetsko raven. Zato se vse sodbe ujemajo v tem, da lahko pri tej nadarjeni violinistki, ki se na-gloma vzpenja kvišku, pričakujemo umetniško kariero velikega formata. Solistka je bila deležna burnega priznanja in obdarjena z mnogimi šopki. Po kratkem odmoru je nastopil orkester z »Malo suito« velikega francoskega skladatelja s preloma 19. in 20. stoletja Clau-dea Debussyja. Ime je našemu koncertnemu občinstvu znano, saj sc bila njegova dela na naših koncertnih programih. »Mala suita« je pcsebno značilna Debussj-jeva skladba, poln ;zraz njegovega glasbenega impresionizma, ob katerem moramo misliti na tamko lepoto francoske simbolistične lirike, na stihe Mallarmé ja, Verlaina ali Valéryja. Izmed štirih padob tega cika je vsak biser za se: posebej še ljubki Me-nuet, ki samo stopnjuje slikovitost in vi-zionarno lepoto njegovega glasbeneoa uč n-ka. Dirigent in orkester sta te umetniške arabeske izvajala s posebno pozornostjo, kakor jo zahteva njih krhka subtilnost. Učinek je bil vreden Debussyjevega slovesa. Koncert je zaključila R. Wagnerje-v a Predigra k operi »Pevci mojstri norim-berški«. Poredkoma se srečata na koncertu tako izrazita kontrasta, kakor sta Debussy in Wagner: nasproti tanki, porcelanasti lepoti »Male suite« je Wagnerjeva, sicer dovolj znana uvertura s svoj mi forteji, z obiinim deležem pihal in tolkal, vsa monu-mentalna, dimenzionalma in udarna po svoji dinamični s!li, kakor da se že iz nje oglašajo železni koraki zgodovine naš.h dni. Take sestavljeni in ^zvajani koncert je bil v čast orkestru in dirigentu F. Her-zogu; tuidi dirigent je bil ob aplavzu občinstva obdarjen s šopk in vencem. Tako je kencert v korist Zimske pomoči potekel v spkšno zadovoljstvo. Gostobesednost angloamerlškili generalov Eisenhower in Montgomery skušata poživiti razpoloženje v proti- nemškem taboru Berlin, 13. marca. Razpoloženje v proti-nemškem taboru mora biti presneto slabo ter nujno potrebuje umetne poživitve, sicer sploh ne bi mogli razumeti širakoustenj ameriškega generala Eisenhowra in njegovega prvega britanskega sodelavca generala Montgomeryja. Oba sta se na vse pre-tege mučila, da bi pojasnila svojim poslušalcem, da sta invazija in zmaga nad Nemčijo dejansko le še otr-oška igra. Eisenhower je skušal vliti pogarna mladim častniškim pripravnikom kraljevega okiopni-škega zbora, ki jmi je pri p.u~ui v Sand-hurstu dejal: »Upam, da se bomo videli Vzhodno od Rena!« Ob tej priliki mu je ušlo priznanje, da Angloameričani dejansko še vedno postavljajo največje nade v letalski teror, kajti izjavil je: »Naše letalske sile bodo kmalu zmehčale Nemce«. S tem so na p^otinemški strani zopet ponovno macino priznali, da cilj a m gloai n er i škh bombnikov ni oboroževalna industrija, temveč molala nemškega naroda, izgleda pa, eia Eisenhower svojemu receptu popolnoma ne z»aupa, kajti svoja prerokovanja je omejil z besedami: »Vendar bomo m09"8-1* precej storiti.« Tozadevno ga je zasenčil Montgomery, ki je govoiii angleškim oboroževalnim delavcem in ki je dejal: »Sedaj se nam je po- vujane piem> rv - -srečilo zgrabiti sovražnika, ki nam ne do Nemci prav tako postopal kakor z Itali- mogel nikdar več uiti. Negotovo je danes stavna zadeva, Id ni povzročala nikakih težav«, je širokoustno izjavil Mon gomeiy. Pozabil je doda.ti, da je vojna prenehala biti prijetna v trenutku, ko so se mu postavili po robu nemški vojaki. Tudi je prezrl, da se vsa angloameriška javnost vedno znova razburja zaradi polževskega tempa ofenzive v Italiji, ki so jo napove ovali s takim hrupom, predvsem pa zaradi og o-mnih izgub, ki jih za lajajo Nemci 3vo irn nasprotnikom. Bog ve, kaj pravijo anglo-ameriske čete pii Monte Cus.-mu ali na predmostju pri Nettunu o Montgomeryjevi trditvi da je vojna v Italiji »pcpoL oni a enostavna zadeva, ki ni združena z ni kako težavo«. Toda Montgomery mora vse to govcxiti. da lahko na ta način prepriča svoje poslušalce, »da se isto godi danes v Nemčiji«. Nemški sovražniki danes v Italiji že c.e.aa-sko okušajo, kaj lahko pričakujejo, ako b; se nekega dne upali" na\aliti na atlantski zid, kar bi bil, kav londonski oblastnik dobro vedo, le poizkus invazije, ki jo .vics.rva zahteva od svojega tovariša. Kako otre č Je enostavno si Montgomery predstavlja pn-četek invazije je razvidno iz besed: »ko bo morala pri Nemcih postala taka., kak šno po našem mnenju rabimo, bom peljal svoje vojake preko Rokavskega preliva in z le še vprašanje, kdaj se bo vojna končaia.< Da ne bi zbuuii kakega dvoma o tej trditvi, je postavil resnico enostavno na glavo. Izjavil je, da na vprašanje, kdaj bo otvor-jeno drugo bojišče, vedno odgovori, da se je že pričelo. Tej trditvi pa v piotinern-škem taboru zlasti boljševiki najostreje ugovarjajo. Toda Montgomery se je norčeval celo iz svojih lastnih vojakov v Italiji za katerih neuspehe je kot njihov bivši poveljnik prav posebno odgovoren, ker jim je pripisoval zmagovit pohod, o katerem vedo det» v Italiji samo najbiža najmanj. »S svojo 8. armado sem se peljal preko morja in se boril proti raljsnom v nj ho-yi domovini. Vse to je bila popolnoma ono- jani. Vse bo prav enostavno in ne bo povzročalo nikakih težav«. S tem torej računata Montgomery in Eisehower. Upata v padec nemške morale, ki jo Anglija in Zedinjene države nujno potrebujejo. Nanjo čakata in najbrže j ma čakanje ne bo predolgo. Papežev govor Rim, 13. marca. Papež Pij XU. je ob peti obletnici svojega kronanja govoril množici, ki se je zbrala na trgu sv. Petra. Bili so po večini begunci iz južne Italije, ki so jih angloamerlški vsiljivci pregnali iz njihovih domačij. Papež je izrazil svoje globoko sočutje s trpečim prebivalstvom, ki so ga pregnali z njegovih posestev in domovine in čigar rodbine so ločitve in smrt nasilno raztrgale. Govoril jim je besede tolažbe in jim zagotovil, da je njihovo trpljenje tudi njegovo trpljenje. Nadalje je papež govoril o angloameri-škem letalskem terorju, ki ga tudi Rim vedno bolj čuti m ki ne pozna nobenega zakona in nobene meje. Papež je imenoval bojevanje, ki se ne ozira na večno mesto, temveč ga izpreminja v bojišče in v kup razvalin, vojaško neslavno dejanje, ki ga lahko zakrivijo le ljudje, ki so za moralne vrednote popolnoma neobčutljivi. Ljudska množica je sprejela papeževe besede z velikim zadovoljstvom. Vsak, ki mu je mar useda Slovencev, bo s podpisom na protikomun!stični spomenici pokazal, da obsoja narodne odpadnike, komunistične zlo» cmce• Tudi poljska emigracija odstranjena Stockholm, 14. marca. Objavljena preselitev poljskega begunskega odbora iz Londona v Kairo je posledica brezkompromisne Stalinove odklonitve poljske begunske vlade. Kakor javljajo iz Londona, je angleška vlada naprosila egiptsko vlado, naj sprejme poljske begunske ministre v Kairu. Churchill se hoče s tem izmazati iz neprijetnega položaja, v katerega je zašel, ker je bil Poljakom obljubil intervencijo pri Stalinu, ki pa je odklonil vsako pogajanje s Poljaki. Gotovo je, da so se s tem vsaj s strani Moskve končala poijsko-so-vjetska pogajanja. Ostaja še edino na delu poljska emigracija, ki zaman polaga svoje upanje v Anglijo in Zedinjene države. Stockholm, 14. marca. »New York Times« piše, da ni naloga Zedinjenih držav predpisovati Sovjetski zvezi, kakšno mejo naj potegne napram Poljski, če gledamo s staTSča starega sistema ravnotežja velesil, potlej bo Evropa razdeljena v dva interesna področja, sovjetsko in nesovjetsko. Pri takšnem sistemu, piše »New York Times«, ne bo več majhnih neodvisnih držav. V vlado bi radi prišli Ženeva, 13. marca. Londonski tisk govori v zvezi s prihodom bivšega jugoslovanskega kralja Petra in njegovega min. predsednika Puriča v London, da so dnevi Puričeve vlade šteti. Pričakuje se popolna izprememba vlade, v katero naj bi stopili tudi zastopniki boljševiškega tolovajskega poglavarja Tita Njegov odbor bi bil »pod gotovimi pogoji« pripravljen stopiti v pogajanja s Kraljem Petrom. V ta namen je Tito izdslal poseben »minimalni program«. Hude žzgisbe tolovajskih tolp Berlin. 13. marca. Kljub deloma neugodnemu vremenu se nadaljuje zasledovanje komunističnih tolp na Baikanu. V zadnjih dveh dneh so izgubili tolovaji 212 padlih, 65 ujetnikov in mnogo ranjencev. Precej jih je prestopilo. Zaplenjenih je bilo 13 strojnic, mnogo ročnega orožja in municije, razstreliva, min in tovorne živine. Tudi hrvatski oddelki so zadali tolovajem velike izgube. Zaplenili so jim 600 pušk in 8 strojnic. Neuspel letalski napad na Bolu Kctsrsko Berlin, 13. marca. Dne 8. marca so tri britanska letala v zgodnj h jutranjih urah brez uspeha napadla prometne zveze v Boki Kotorski. Ob tej pr liki je nemško protiletalsko topništvo sestrelilo dve angleški letali, ki sta padli v morje. Neki britanski pilot je odskoč:) s padalom in se rešil. Bil je ujet. Reševalni čoln, k: je odplui na pomoč angleškemu pilotu, sta dve nadaljnji britanski letali obstreljevali s strojnicami. Vcfao poročilo italijanske republikanske vojske Glavni stan italijanske republikanske vojske je pričel izdajati uradna vojna poročila. Agencija Stefani je po polletnem presledku preteklo soboto zopet objavila uradno vojno poročilo, ki nos! št. 1. Kakor znano, je imelo zadnje vojno poročilo italijanskega glavnega stana st. 1200, po Badoglijevem izdajstvu pa so ta poročila prenehala. Ko se je zopet obnovilo vojno delovanje preurejene republikanske vojske, je pričelo njeno poveljništvo izdajati uradna poročila. Prvo poročilo javlja o poletih republikanskega letalstva v noči 11. marca, pri čemer je b.Ja zadeta neka zavezniška ladja 7000 ton, ki se je najbrže potopila. V zvezi s tem pripominja agencija Stefani, da se je "'stega dne sestal republikanski rnin strski svet, pod predsedstvom Du-ceja in je na sestanku poročal maršal Oraziani o razvoju nove italijanske vojske. Število vojakov, policistov 'td. znaša že nekoliko stotisoč mož. Marša) Graz ani je obenem poročal da se delo čiščenja v italijanskem oficirskem zboru uspešno nadaljuje. Badoglio v boljševiški senci Stockham 14 marca Kakor lavha Reutsr. so v Neaplju v ponedeljek zveče: uradno objavili vzpostavitev diplomat kil odnosov med Bp.doglijevo v'ado i" boljševizmom. V spoštljivi brzojavk: Stalinu s-, izdajal^k maršal ponuja svojemu nove mu zaščitniku. Amsterdam. 14 marca Kakor javlja ameriška poročevalska služba, ie ameri ško zunanje ministrstvn objavilo, da Badoglio ni zaprosil Zedinjenih držav za di plomatsko priznan ie nie obstoje pis bne olaj-:ave za nakup obi- č;'nih predmetov za de-lavcc in slabo plačane nameščence, ki si po normalnih ce^ah ne bi mogi; ničesar nabav ti. Letno porgčiio španske Narodne banke za preteklo leto k- že. da se je v tem letu obtok bankovcev dvignil le ;e od 15.74 na 10.38 m lijarde pezet Obnova Španije po konč ni državljanski vojni je nai» o napredo. ala. kar je CTTHjgočilo udi stab ii/ac cen Tudi tečaj :nanske pezetc se je v zadn;em letu precej u.rdil. GOSPODARSKE VESTI = Okrepitev državnih papirjev na italijanskih borzah. Medtem ko so tečaji delnic na italijanskih borzah v februarju deloma or^cej popustili, zlasti tečaji el»k trar. družb, pa so se potem zopet popravili, se opažajo v prometu z državnim orni i ves čas rastoči tečaji. V teku februarja ?o se tečaji obveznic vojnih posojil dvignili povprečno od 80 do 90% nominalne vrednosti. med tem ko so v ie=eni padli na P*>°V v svobodnem prometu pa je bil te-čaj še n?žji Okrepitev tečaja državnih p-niriev nazorno ilustrira sedam'i pologi s po ebnim czirom na okolnost. da se gib Me tečaj državnih oapiriev v zasedeni Južni ItalMi na višini okroe 20°V Tudi tečaji drugih obrestonoTiih papirjev so se v zadniem mesecu dvignili = Predelava lakotnikovih vlakenj v Italiji, v zadnjih letih so pričeli v Italiji pridelovati lakotnik (genista, nem. Ginster). potem ko so bili pri predelavi vlaken iz divje rastočega lakotnika doseženi d ibri uspehi Novi načini predelave teh vlaken so pripomoeli k pocenitvi in razširjenju proizvodnje ter zbolišaniu kakovosti Po zasedbi Južne Italije ie upora ba lakotnikovih vlaken dobila še poseben p men. ker se pretežni del konooli? ori-deluie v Južni Italiii. Izpadek pri konoplji bo v pretežni meri nadomeščen z la-kolnikom Iz lakotnikovih vlaken izdelu-leio najrazličnejše tkanine, zlasti močne in trpežne tkanine, kakor so potrebne za delovne obleke. = Gospodarske vesti is Hrvatske. Mestno poglavarstvo v Zagrebu je nedavno ukinilo poslednje omejitve glede potrošnje električnega toka za zasebne potrošnike. med tem ko so bile omejitve potrošnje industrijskega toka že preje ukinjene — Kakor le znano preneha s so -u-niiem na Hrvatskem zaščita po uredbi o zaščiti denarnih zavodov Do tega roka morajo denarni zavodv pod zaščito staviti predlog za ukinjene zaščite ali za likvidacijo. Pri reševaniu teh predlogov bedo oblastva upoštevala potrebo združitve posameznih manjših zavodov in '-odo lahko po prostem preudarku predpisala tako združitev ^ Prepoved belerà peciva v Beograda Na podlagi odredbe pristojnih mest je bi- la v Beogradu izdana prepoved izdelovanja in prodaje peciva iz bele moke. = - Izredno razširjenje proizvodnje oljnega semenja v Bački. Pred sedanjo vojno so v Bački pridelovali sončnično seme le na površini okrog 5000 hektarjev. Lani pa je bila ta površina že šestnajstkrat večja. Leta 1942. se je dvignila ni 40 000 hek-t8-;-v, lani pa že na 80.000 hektarjev. = Povišanje cen in mezd v Bolgariji. Bolgarski predsednik vlade Božilov 4e nedavno v Varni govoril o gosoodar-kj in socialni politiki Bolgarije in je zlasti razpravljal o problemu cen. Da se prepreči vpliv dviganja cen v inozemstvu je bil že lani ustanovljen sklad za '"zravnavo cen. ki omogoča, da pride drago inozemsko uvozno blago r>o primerni ceni na bolgarski trg. Z lanskim velikim notra-niim posojilom je bilo ureprečeno. da bi obtok bankovcev nadalie naraščal Bolgarska vlada bo poskrbela, da ie odkupne cene za kmetij, pridelke le*os prilagodijo novemu stanju. Tako so bile na novo določene odkupne cere za žito. oljarice sladkorne pese in fižol, ki so za 30 do 40rfr višje kakor lani Določene so bile tudi minimalne mezde, ki jamčijo delavcu zaslužek najmanj 4000 levov na mesec. Vlada je sestavila tud'" načrt za povišanje plač državnih uslužbencev Fovi-šek. bo znašal v najnižjih kategorijah do 40%. O predlogu bo razpravljalo Sobranje na zasedanju, ki se bo pričelo 21. t. m. Po novi ureditvi cen in mezd bodo rzdani ukrepi za stabilizacijo kupne moči leva. — PoviSnnie živilskih obrokov v Turčiji. Glede na zboljšanje oskrbe »j v Turčiji povišali dnevni obrok kruha od 350 g na 400 g. N?dalie je bil na novo določen obrok čaja na 25 g in obrok prave kave na 150 g mesečno. — Težave pri vnovčenju vinskega pridelka v Rumuniji. Rumun ja je imela lani izredno dobro letino. Tudi vinski pridelek je bil nadpovprečno obilen in se ceni vinska let na od* 4.6 do 4.8 milijona hektolitrov, to je za 1 milijon hektolitrov več kakor v prejšnjem letu. Ker povzroča vnovčenje letine težave (pri vinogradn:kih je še mnogo vina iz leta 1942.) je rumunska vlada odredila, da je treba določene količine vina slabše kakovosti uporabiti za tehnične svrhe. = Carinska unija med Argentinijo in Paragvajem. Argentinska vlada je te dni odobrila argentinsko - paragvajski s>pora-zum. s katerim se ustanovi carinska unija med obema državama. = Narasli dolgovi fcv.ee. V teku sela-nie vojne se je morala Švica zaradi mo-bPH'ZPjciiske pripravljenosti in drugih izdatkov, Iti so s tem v zvez. hu o zadolžiti. Primanjkljaj rednih proračunov je v vojnih letih dosegel 1.7 milijarde f.ar.kov- K temu je priišteti še 2.6 militarle frankov. Iti jih bo morala švicarska zveza najeti za sanacijo zveznih železnic. Ta sartoria se odlaga že vrsto let. Najobéutneje ab e-menjujejo švicarske zvezne finance izredni izdatki zaradi vojne. Ti so do kcn~a preteklega lota dosegli 5.6 mi'ijarde frankov, novi davki, pobrani za kritje vojnih izdatkov pa so prinesli le 1.8 miPjarle frankov, švicarski listi poročajo o potrebi nadaljnjega kredita ene milijarde frankov za okrepitev državne obrambe. Skupaj s pri-mankljsjem zveznih železnic se ceni celotni dolg Svice na 8 milijard frankov, kar jo znatni znesek za državo, ki šteje le nek. i j nad 4 milijone prebiva'cev Upoštevati je vrhu tega, da 'ima jo znatne dolgove tudi kantonj in občine. Kmetje, vaščam! Poiščite staro železa in ga izročite skupnosti za blagor vas samih in za blagor vašega bližnjega! Prepovedana paša koz po gozdovih Iz razumljivih razlogov se je v vojni dobi reja domačih koz zelo razširila Toda namesto da bi reje: svoje živali redili doma v hlevčku ter jih vod:li na pašo na pašnike in meje, jih vodijh v tuje gozdove, kjer koze objedajo vršičke mladega drevja in grmovja. Tako koze uničujejo mlade smreke in listovce ter ves gozdni naraščaj za več let. Opominjamo rejce, da je sleherna paša koz po mladih nasad h in v gozdovih sploh najstrožje prepovedana. Po gozdnem zakonu je vsak kaznovan, kdor pustoši gozd. pa čeprav je sam lastnik gozda, ki ravna zoper odredbe zakona o paši, prav tako pa tudi lastnik živali, ki pušča koze na pašo v gozd. da poškodujejo mladi zarod drevja. Merodajne organe poz-vamo, naj naznanilo v«ak pr»kriek glede paše. Posebno pe «po» »s r jamo posestnih« gozdov, naj brez obzra prijavijo pafio koz v svojih gozdovih, kar bo njim in gozdu le v korist. Kronika * 40 let vojaške službe feldmaršala Buscha. Dne 6. julija 1885 se je v Steeleju v Porurju narodil generalni feldmaršal Ernest Busch, ki se je udeležil svetovne vojne ter se že tedaj izkazal s svojim junaštvom. Leta 1918., ko je dosegel stotni-ški čin, je bil odlikovan z najvišjim pruskim odlikovanjem »Pour le Merite«. Leta 1935. je postal divizijski poveljnik, tri leta pozneje pa je bil imenovan za povelj-, nika nemškega 8. armadnega zbora v Vra-tislavi. Ob začetku vojne je bil s šlezij-skimi divizijami na vojnem pohodu proti poljski, potem se je udeležil pohoda proti Franciji in si je 26. maja 1940 pridobil viteško stopnjo železnega križa. V vojni proti Sovjetski zvezi je bil feldmaršal Busch tisti, ki je predrl s svojo vojsko Stalinovo črto ter prodrl do Ilmenskega jezera. Nato se je udeležil skoraj vseh robrambnih bitk na tem sektorju ter prejel ni v avgustu hrastov list k viteškemu železnemu križu. Letos 1. februarja mu je Führer podelil čin generajnega feldmarša-a. Feldmaršal Busch je tudi sedaj na enem najodgovornejših mest vzhodnega bojišča. Te dni obhaja 401etnico svojega vojaškega službovanja. * Smrt senatorja Francesca Salate. Iz Kima poročajo, da je umrl znani italijanski -natcr .Francesco Salata, ki je učakal starosit let. Pokojnik se je narodil na otoku Čresu, -hajal je gimnazijo v Kopru, potem pa je •■ •deloval pri italijanskih listih v Pulju, Pore-,! in Trstu. Leta 1909 je dal slovo časnikar-emu udejstvovanju. ker je bil izvoljen v •trski deželni zbor. Nastani! se je v Poreču, ,,;cr je osta! do začetka svetovne vojne. Ko ^e je leta 1915. začela vojna med Avstro-14rsko in Italijo, se je napotil v Rim, kjer e razvijal propagando za Istro. Trst in > i ori co. Iz Rma se je vrnil v te kraje leta 019, ko ie bi! osnovan urad za novo priključne kraje v Julijski Benečiji. Meseca septem-ra 1922 je bil imenovan za senatorja ter je v 43. letu svojega življenja najmlajši an te ustanove. V naslednjih letih se je bavil arhivskimi študijami ter je napisal več raz--av iz zgodovinske stroke Od leta 1929., ko je pridružil fašističnemu gibanju, je postal •alata eden najožjih zaupnikov Mussolini j a, ki iu je poveril zaradi tega razna poslanstva •-ta 1926 je bil imenovan za italijanskega ■Tslanika na Dunaju, leta 1940 pa je bil ime-rvan za predsednika zakonodajne komisije ralijanskega senata v italijanskem zunanjem inistrstvu. Od tega časa dalje Salata ni bil ?eč posebno zdrav. Bolehal je vsa Irta in seda; ga je smrt rešila trpljenja. * Prvi italijanski SS-polk je odšel na -oJišče. Te dni so imeli v Milanu voja->o slovesnost posebne vrste. V vojašnici araciolo je bil postrojen polk italijanskih -S-vojakov, pripravljenih za odhod na bo-išče. Polk je prejel zastavo iz rok vdove rveznega tajnika E.esegge. * Edina nemška kapi tanka je umrla. 7 Cuxhawenu je umrla -64-letna kapitan-ka Greta Handorfova, originalna ženska, ki so jo poznali tudi izven domačega kraja. Eo leta 1938 je poveljevala pomorskemu vozilu, k: je oskrbovalo promet med Cuxhawenom ter izlivam Labe. Han-■•rfova je bila edina ženska kapitanka v Nemčiji. Polhov gradeč bo opravljala od 1& mesca t L celokupno poštno službo. * Ustanovitev nemške obrtniške centrale. V Berlinu ao ustanovili centralo za obrtnike, M bo prevzela nase skrb za regulacijo mezd, pa tudi razdeljevanje dela. Poslovodja centrale je dr. Karel Pachler. * Potresni sunki brez konca in kraja. Na področju Boia lai Samsuna v Turčiji se nepretrgoma pojavljajo potresni sunki, ki jih čuitijo deloma celo v Carigradu. V zadnjem času so ugotovili tudi potresni sunek ▼ kraju Kjastaanonu. * Ženska pomožna služba v Italiji. Vodstvo fašistično-republ ikanake stranke objavlja na volila za žensko pomožno službo, ki bo podrejena naravnost vojnemu ministrstvu. Za službo bodo organizirane ženske med 18. in 40. letam starosti. * V Londonu tiskajo lirske bankovce. Italijanski listi poročajo,, da je Badogli,eva vlada naročila v Angliji natis novih bankovcev v lirah. Gre za natis bankovcev v znesku več milijard lir. * Smrt ciganskega kralja. Na Madžarskem je umrl »ciganski kralj« Janoš Toll, ki je dosegel visoko starost 78 let. Bil je znan goslač. Iz Lfnbljme u— Nova grobova. Dotrpel je policijski stražnik v pokoju g. Matija Ogrin. Zapušča soprogo Kati, sinove Rudolfa, Vinka, Rajka, Nikolaja in Bogomila, hčerko Fani ter drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo dobrega soproga in očeta spremili v sredo ob 14. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce ga. Franja Žagarjev a. Za njo žalujejo hčerka Marica, sinovi inž. Bogo, Otokar, inž. Bogdan in Milan ter številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo rajnko spremili v sredo ob 17. iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen lep spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sočutje! u— Pr°mocija. Za doktorja prava je bil promoviran na tukajšnji univerzi g. Franko Lenart iz Ljubljane, častitamo. u— Milanu Mravljaku v spomin. V zgodnji jutranji uri sem stopila v tiho kapelico na Žalah, da sem bila sama s Teboj, dragi Milan. Tvojemu mrtvemu srcu je šepetalo moje srce vse najslajše besede, ki bi jih v slovo govorilo od tuge razbo-leno srce Tvoje odsotne mame. Pobožala sem Tvoje blede roke v imenu Tvojega očeta in Ti izročila zadnje pozdrave vseh Tvojih rojakov. Spomin je objel temno romarsko goro z romarsko cerkvijo in zatišje Mravljakovega doma V visokem poletju smo obiskovali mimo vasico in Tvoj dom. Moii otroci so s Teboj rajali po sončni trati, mi starši pa smo mislili na vašo bodočnost in želeli gladke poti v življenje. Svojcem si bil ponos, ud in sreča .kot priden otrok, vzoren dijak, pr^yi mož v svojem poklicu, vzoren soprog svoji ljubljeni ženki in najboljši očka svojemu sinčku. Iz tihe družinske sreče Te je od-poklicala božja poslanka Na gori ln on župnijski cerkvi so odjeknili zvonovi Tebi v slovo. V imenu vseh rojakov sem se poslovila od Tebe s težko mislijo in bolestjo. Ohranili Ti bomo najlepši spomin Originalno nagradno tekmovanje v LfnMjan? Velike tvrdke na zapadu so že večkrat uf-peš--r, razpisale nagradno tekmovanje za najprimernejši naziv ali za najučinkovitejše reklam-ìo geslo Pri nas so taka tekmovanja zelo red- • a. Ugledna tvrdka Dr. Th. & G. Böhme. ke-čna tovarna s sedežem v Ljubljani. Praža-va živilskih predpisov je bil aretiran v Gorici 45 letni Avgust Bernardom. ki stanuje v ulici Sv. Mihaela 57. Po poklicu je voznik Zaplenjeno milo. V ulici vojvode d Aosta v Gorici so postali organi živilske policije pozorni na neko Kristino Barec m neko Edelino Jakob, obe iz Trsta. Pri prvi so našl: 31 kosov mila, pn drugi pa 21. Ker nista dali dovoljnega pojasnila, je bilo milo zaplenjeno. Na osrednjem gorjem kolodvoru pa je bilo zaplenjenih nekemu Oliveru Klementu 17 kg fižola, kmetici Luciji Košir iz Kanala ob Sott 4 kg slanine. kmetici Mariji Krapež iz Trnovega pa 4 kg masla. Tudi rdeči radič je postal predmet črne borze in so pristojni organi zaplenili 13-letne nu Romeu Amoresu iz Tuniške ulice 57 ;<£ rdačega radiča ki g» je prevažal na nekem voz.čku, ki je tU sumlj vo pogrnjen s platnom. Usodna nesreča ajdovskega kmetovalca. 181etni Edvard Ličen iz Ajdovščine je hotel pogasiti ogenj, ki je nastal v njegovem stanovanju. Pri tem je dobil usodne opekline. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Ovadena prodajalka sadja. Organi živilske policije so ovadili pristojnemu oblast-vu prodajalko sadja Ano Komavli, ker je prodajala jabolka po pretiranih cenah. Nezgodi v Vrtojbi in Biljah. Kmetica Olga Mara» iz Vrtojbe je nesla vodo. Pri tem je padla in si zlomila desnico. — 15-letni mlinar Ivan Cigoj iz Bilj je delal v mlinu. Po nesrečnem naključju je zašel z desnico v jermenje, ki mu je roko razme-sarilo. Oba potiesrrenčenča sta se zatekla v goriško bolnišnico, kjer se zdravijo tudi 781etna Frančiška Peršolja iz Spodnjega Cerova. ki ima zlomljeno levico, llletni učenec Vinko Valentlnčič iz Anhovega, ki ima poškodovano levica in učenec Bruno Proto iz ulice Colonia 8, ki si je med vožnjo na kolesu v Strašce zlomil levico. Ponesrečen«. 30-letna Milena Leban iz Don Boskove ulice 16 se je poškodovala na desnici. 27-letni pek Oüvij Kovačič se je med delom zabodel v roko. Gospa Lija Beieinica KOLEDAR Sreda, 15. marca: Klemen. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Jotaan. Kino Sloga: Usoda. Kino Union: Pravica mladine. DE2URNE LEKARNE Dane«: Mr. Leus tek Resi jeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Nada Kotno-tar, Vič-Tržaška cesta. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18.30 do 5. ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA: Sreda, 15. marca, ob 18.: Namišljeni b<*- nik. Red B. Četrtek, 18. marca, ob 18: Razbiti vrt. Premiera. Red Prvi Molière: »Namišljeni bolnik«. V tem delu je pokazal dramatik tragikomični tip namišljenega bolnika, ki deloma tiraniza-ra svojo okolico, deloma pa je žrtev sebičnosti in spletk. Delo je zrežiral Jož» Kovič, ki igra tudi naslovno vlogo. Osebe: Argan — J. Kovič, Belina — GabrijeJči-čeva, Angelika — Verdonikova. Beralde — Sever, Clèante — Verdonik, Diafodn» — Peček Tomaž Diafoirus — Nakrst. Pur-gon — Gorinšek. Fleurant — Raztresen, Bonnefoi — Blaž, Toinetta — Kraljeva, Luison — Vida Juvanova. — Scena po režiserjevem osnutku: A Gerlovičeva. Kostumi: J. Vilfanova. Jutri v četrtek bo v Drami premiera Kleistove vesele igre »Razbiti vrč« v prevodu Janka Modra, ki spada obenem z Lessingovo »Minno v. Marnheim« in Grill-parzer je vim delom »Gorje lažniku!« med najznamenitejše nemške klasične komedije. Glavno moško vlogo bo igral Ivan Cesar. Nadalje bodo igrali: VI. Skrbinšek, Peček, P. Juvanova V. Juvanova, Korošec, Nakrst Kraljeva, Verdonik Pugljev», Verdonikova in Pfeifer. — Režiser: prof. Šest. Scena: A. Gerlovičeva. Kostumi: J. Vilfanova. OPERA: Sreda, 15. marca, ob 18.: Gorenjski Pavček. Red I. Premiera. Četrtek. 16. marca ob 18: La Bohème. Red Četrtek. Opozarjamo na premiero Foersterjeve opere »Gorenjski siavček«, ki bo danes ta. red Prvi. To zelo priljubljeno delo že nekaj sezon ni bilo na sporedu, zato ga bodo ljubitelji domače glasbe gotovo z zadovoljstvom pozdravili. Izvajana bo z našimi prvimi močm: Vidalijeva, Lipušček, Janko. Betetto, Banovec, partijo Ninon bo pela Kržetova, ki je pred kratkim debatirala kot Prodana nevesta, njeno mater bo pela bivša članica mariborskega gledališča, altistka Zamejič-Kovičeva Vida, ki se bo ob tej priložnosti predstavila k g. našemu občinstvu. V ostalih partijah: Bau-kartova, Sancinova. Doiničar, Gregorin in Pianecki. Dirigent: S. Hubad. Režiser; E. Frei ih. Koreograf: P. Golovin. Bddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SREDA. 15. MARCA 7.00—7.10: Pocočila v nemščini. 7.10 v.), nato koračnica. 12.00—12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert Malega orkestra, vodi Stojan Stenovic- 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15; Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Otroška ura; pravljice pripoveduje Maša Slav-čeva. 17.45—18.55: Zvoki ob večerni tiri. 19.00—19.30: Slovenske pesmi, poje tercet sester Finkovih. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved spoi-eda.. 19.45—20.00: Glasbena mei igra. 20.00—20 15: Poročita, v nemščini. 20.15—21.00: Slavni glasovi. 21.00—22.00: Ljubezen nocoj bo pri meni ▼ gosteh. 22.00—22.10; Poročila v nemščini-22.10—23.00: Ljubavna pesem v noči. Kjer so v zaklonišču dimniška vratca, Jih je treba zamazati z ilovico, da ne pride zaradi zračnega pritiska v zaklonišče iim, sajr i. t. d. Kuiiura Šestdesetletnica nnrv. proi dr, M. Kasala Danes se spominja slovenska kulturna kronika šestdesetletnice enega izmed odličnih -edstavnikov tehničnih znanosti na naši uni-crzi. predstojnika Zavoda za ojačen beton n gradbeno mehaniko prof dr. Miroslava Kasala. Jubilant je po rodu Čeh. Rodil se je 15. narca 1884 v Krucenburgu, dovršil srednjo olo L 1902. v Pardubicah. univerzo pa L 1907. v Pragi. Takoj po absdutoriju je bil dodeljen v deželno službo tedanje avstrijske uprave v Zadru kot gradbeni adjunkt, kmalu na je cdšel za komisarja v Ljubljano, kjer je postal gradbeni svetnik V slovenskem okolju se je kaj kmalu znašel. Že pred prvo svetovno vojno je konstruiral domala vse mostove po Gorenjskem. Dolenjskem in Štajerskem. L. 1914. je pciožil doktorat iz tehničnih ved. Ko se je po vojni ustanovila slovenska univerza, mu je bila kot odličnemu strokovnjaku poverjena stolica za železobeton in gradbeno mehaniko. Tu deluje še danes Skupaj z drugimi ordinariji je vzgojil za odgovorno poklicno delo mnoge naše gradbene inženirje. To pa ni ed:na javno pomembna zasluga univ. prof dr. Kasala. Deluje tudi kot znanstveni raziskovalec in strokovni pisatelj. L. 1929 je izdal svojo prvo. več kakor 600 strani obsegajoča knjigo »Železobeton v teoriji in praksi«. Z njo si je odprl pot v strokovne kroge po vsej bivši Jugoslaviji. Kmalu je bil povabljen v Beograd, kjer ie projektira! in ■adziral gradnjo cerkve sv Marka. Zanatske banke, dvorca srbskega patriarha in državne tiskarno, dalje banske oalače v Novem Sadu. ter razna manjša dela zlasti v Beogradu, Splitu in Dubrovniku. L. 1934. je bil imenovan za eksperta pri prometnem ministrstvu za stavbo vseh železniških mostov v tedanji državi. V šolskem letu 1935-36 je predaval kot gost na beograjski univerzi. Kljub obsežnemu poklicnemu delu pa je neumorno nadaljeval tudi delo na področju strokovne literature. L 1936. je izšla njegova druga knjiga: »Gradbena mehanika I.«, nato »Gradbena mehanika II.« Malo pred sedanjo vojno je izdal »Praktično sta-tiko I.«, med vojno pa »Praktično statiko II.« Pravkar izdaja »Praktično statiko III « Že s temi deli je dal ne le svojim slušateljem, marveč vsem našim gradbenim praktikom prepo-trebne priročnike v slovenskem jeziku m prispeval svoj delež tudi k izpopolnitvi naše strokovne terminologije. Kot profesor je bil vedno tesno povezan s svojimi študenti, ki jim je vselej n kjer koli z veseljem svetoval in pomagal pri štud ju. Z vtem svojim delom si ie pridobil trajnih zaslug za slovensko tehnično kulturo, ki jo zlasti v času obnove po sedanj: vojni čakajo še velike naloge*. Želimo, da bi zaslužni strokovnjak še doigo in uspešno nadaljeval svoje delo na »'oven-ski univerzi. Foersterjeva opera: Gorenjski siavček »Gorenjski siavček« predstavlja zaradi svoje popularnosti v slovenski <.pemj tvorbi našo ljudsko opero. Ne samo zaradi narodnih pesmi. ki jih je precej v tem delu. temveč predvsem zaradi prisrčne domačnosti, k je lastna celotni skladbi. Morda sta prav ta domačnost in prisrčnost njena najv;šia odlika »Gorenjski siavček« je bil že večkrat predelan. Imamo tri predelave: prvotna cb .ka, ki jo je napisal Foester je bila snevo gra ;n na tekmovanju nagrajena (priredilo ga je Gledališko ali Dramatično društvo). V juryji ;e bil skladatelj Bednch Smetana. Druga predelava dela. ki je bila natisnjena, je bila pre-kompenirana tako. da je dob !a prvotna proza obliko recitativgv in s tem muzikalno povezanost. Tretja izdaja je bila narravi jena na pobudo tedanjega upravnika g'edališča. g Mateja Hubada. Prof Karel Jerai je 'zvedel instrumentalne retuše. prof. Oip šest pa je revidiral delo v odrskem pogledu V tej obliki. ki je bila izvajana d red leti. bo vprizorien »Siavček« tudi letos le da so tokrat vnsše -i rahli ponravki. ki da;ejo dejnniu v muzikal nem kakor v dramaturškem nog'edu večjo enotnost in zlitost Tako n pr je prestavljena znana »Avemarija« iz dramaturških razlogov iz 3. v 2. dejanje S tem je dosežen bolj logičen potek dejanja. Ta preprosta in prisrčna opera, katere dejanje se dogaja v okolic Bleda med tainošnjim ljudstvom, ne blesti z zun mjimi učinki, fam-več lež; ves njen čar v slikanju ljudi ;n njihovih medsebojnih odnosov Zato ie morda odrska stran dodajanja potrebna nekoliko nu č- nejše opore, kakor je predpisana od libretistke Lujize Pesjakove. Dogajanje potrebuje mestoma nekoliko močnejšega utripa, ki ga bo v leto'nji uprizoritvi da! tudi balet Chanso-nettovih učenk in ples kmečkih fantov in deklet. V režijskem pogledu je predvsem oodčr-tano življenje na V3«* iz leta 1830. po'1«© «o mantike in miline Bitnost je izražena v pesmi in plesu, ki ga izvaja ljudstvo na piosla- vi žetve pred letoviščarii Prav tako je dosežena v rež j skr. sceničnem pogledu verjetnejša pock.ba obeležja s tem. da je postavljen pred Mink'no hišo »gartelc« in pred gostilno za vas tako značilna lipa. Iz realistično postavljene scene naj zadiha prava bitnost vasi. Mestoma nekoliko š'bko dejanje bodo to pot poživ!;a!i ^e nemi nastopi statistov in otrok. Partijo Minke sta naštudiralj K. Vidalijeva in M Polainarjeva Franja — J. Lipuščpk in A Ur-ič (ki bo s to nartijo debutiral); mater bo pela alfstka V. Zamejič-Kovičeva. bivša članica mariborskega g'edaliséa. ki bo cb tej priložnosti prvič nastopila na našem odru, Ohansonnnette bo Janko, ki ie pel to partijo že v nreišniih vprizoritvah. Partijo Ninon bo podala E Kržetova; Majda Zakrajškova pa bo 'debutirala v tej partiji. V vlogi Štruklja bosta nastopala J. Betetto — ki ga bo pel prvič — in D Zupan, ki ga je pel že na vseh predstavah odkar uprizarja naša onera to delo R ajdi ja bo pel prvič S. Banovec, a Lovra nonovno M Delničar; novi bodo še: J. ,}au-kartova -n A Sancincva kot Chansonettovi učenki. M Gregorin kot krčmar in Z. Pia-neekv kot sel MaSa S. — Bratec Branko in Sestrica Mica, priljubljena ilustrirana zgodba za našo deco. je pravkar izšla v Knjijrarni Tis^vne aa-dru?e. Ne pozabite dopolniti »Police za male« naibolj zaželjeno zbirka Mladinskih slikanic, ki je narasla že do sedmega zv Tomažiče^ »Oglarjev sin« Neumorni pohorski pravljičar Jože Toma ž i č je skvpaj z Beränkom izdal novo slikanico »Oglarjev sin«. Sodelovanje dveh Jožetov — Tomažiča in Beränka —. izpr-va nail»vž iz naključja, je poötalo po »Dr-varKi Mariji« in »Dravski roži« skoraj Se načrtno. Nedvomno vnaša v slovensko ' mladinsko slovstvo originalen tip domače slikanice, pri čemer si lep moralni uspeh družno delita pisatelj in ilustrator. Pravkar izišlj »Oglarjev sin« razodeva še neizčrpano silo Tomažičeve pravljične fantazije, ki ji je vedno izhodišče jaohor-ski svet s svojimi širnimi gozdovi, kakor preproga z mehkimi tratami in samotnimi kočami na jasah sredi gozdov, svet, iz katerega nam šumi veličastna, skoraj mistična lepota gozd. Iz bednih n^^mer r bajti pohorskega oglarja, oo opiis^ vsak danjega življenja teh ljudi, popelje pripovednik mladega bralca med medvede; takle pohorski kosmatin ugrabi iz maščevanja oglarko in njenega sin ter ju spravi v svoj brlog v pragoščavi. Tako se začenja zanimiva slovenska inačica tarzan-skega motiva, prehajajoča iz realnosti v an-tropomorfsko pojmovani živalski svet in od tod v zapeljive in bleščeče možnosti pravljične domišljije. Zgodba se zapleta in razpleta z mnogimi mikavnimi prigodami. ki mladega bralca ohranijo v nenehni napetosti. Po pisani in napeti vsebini je to, se zdi, Tomažičevo najboljše delo te vrste. Berànek se je že tako vživel v Tomaži-čev pohorski svet da ustvarja pokrajinsko prav značilna, res pohorska ozadja ite* stracijam, v katerih seveda prevladuj« figurativna risba, palna racffBsaaasll Mi »govorne naaornoaü. Beréaek napredna» od knjige do knjige. — Oba avtoria $tm izdala tudi to delo v samozaložbi Sparine novice lom® km treninga ali kako postaneš državni prvak na 18 in 50 km? Dve imeni sta v letošnjem tekmovanju za državno prvenstvo Nemčije na smučeh zablesteLi med mnogimi kandidati za naslova prvakov v tekih na 18 in 50 km, in sicer Vincenca Demetza in Josipa Knifi-ca. Prvi je zadivil športni svet zaradi tega, ker mu je to pot uspel senzacionalni uspeh, da ni imel dovolj močnega nasprotnika niti na običajni progi za tekače, niti v smuškem maratonu drugi pa po tem, ker je bil kot nov človek med vso nemško smučarsko elito prav za prav edini, ki je letošnjemu dvakratnemu mojstru med potjo povzročal resne skrbi, ali izid na koncu ne bo čisto drugačen. Toda Demetz je stari kos in tudi pripravljen je bil dobro, da je zasluženo pospravil kar dve letošnji športni lovoriki za najvztrajnejše smučarje. Vincenzo Demetz ni več mladenič za take preskušnje, saj šteje že 32 let, in vendar spada ta južni Tirolec že precej let med najboljše smučarske tekače v Srednji Evropi. L. 1937 — takrat je star-tal za Italijo — je bil na Fis-tekmah v Chamonixu tretji na 50 km Finec Niemi je bil tedaj prvi toda cela vrsta slavnih severnjakov, kakor so bili Jalkaner, Ber-gsndahl, Viikland. Kaarfiner in drugi, je ostala daleč za njim. Tudi v domačem prvenstvu je izpodnesel stolček nevarnemu tekmecu Gerardiju ln 1. 1938 si je na mednarodnem tekmovanju v Ca-Pa priboril zmago v teku na 18 km. Kot član olimpijske štafete je pomagal 1. 1936 svojemu moštvu do četrtega mesta v skupni oceni, sam pa je bil najboljši med vsemi štirimi tekači tako da so mu dosledno poverjali zadnjo in najtežjo nalogo od tretje predaje do cilja Redki so primeri kakor pri Demeteu. pri katerem gre za smučarja-tekača, ki zna potegniti na kratkih progah in zdržati na dolgih, pri tem pa ostati okreten in odločen. Čeprav ni več najmlajši, ni nič izgubil v brzini, toda samo še ogromno pridobili v taktiki in rutini sploh. Ko so Demetza te dni po izvojevanih zmagah v Aitenbergu spet oblegali z vprašanji, odkod ti njegovi uspehi brez oresledka je priznal svojo skrivnost čisto odkrito: finska metoda na 1000 km. Saari, finski trener italijanske olimpijske ekipe, ki je pred dvema letoma padel na fronti, ga je naučil, kako jo j2 treba uporabljati. Ta odlični učitelj iz Finske je vztrajal v tem, da ni pustil nobenega tekmovalca na start, dokler ni imel v svoji startni knjigi zabeleženih — reci in piši — tiscč kilometrov treninga. Kdor ugovarja tej metodi, tako je zdaj znova potrdil Demetz, ne ve — kakor n. pr. Švedi —, da samo ta način treninga ustvarja železne tekmovalce. ki v pravi tekmi ne čutijo nobenega napora več. »Tekli srm kakor stroji, tako je dejal, in nismo vedeli za bolečine niti v jetrih niti v pljučih. Sila mišic se je dvignila pljuča so zdržala, korak pa nam je prežel v kri in meso.« Demetz je še mnogo pripovedoval o treningu tekačev v smuku, ki ga oprav- ljajo prav tako na tekalnih smučeh, o mazanju, ki je alfa in omega vsakega smuškega teka in ga neovrgljivo najbolje poznajo Finci, in seveda tudi o smučeh samih, ki tudi niso brez pomena za vestnega tekmovalca. Kratke brezove smuči finskega izdelka so najbolj uporabne tako je razlagal, na težkih in zveriženih progah, ker so zelo prožne in je ž njimi lahko »jemati« terenske vzbokline. Tekači na dolgih smučeh so na progah, ki vodijo po gozdovih in goščavah, prikrajšani, ker izgubljajo mnogo časa in se hitro utrudijo. Finci pa so toliko izkušeni, da na alpskih terenih zamenjujejo kratke brezove smuči z daljšimi iz hiekoryja.« Čeprav je res, da je »stari« Demetz prišel letos na tako vzvišeno mesto med nemškimi smučarji predvsem zaradi tega, ker je mnogo njegovih nevarnih tekmecev tekmovalo drugod — v ogorčeni borbi z orožjem pred sovražnikom — mu je vendar treba priznati tudi njegove najnovejše uspehe, še boli dragocena pa so izkustva ki jih je nabral v letih svojega aktivnega udejstvovanja na belih poljanah. Ne nazadnje ona, ki so zvezana z majhnim treningom na nič manj — kakor 1000 km ali z drugimi besedami na smučarskem izletu po ravnem od Ljubljane do Taranta v južni Italiji. Italijani, ki so imeli nekaj časa tovarno v najemu. Zagovor se mu je posrečiL Obsojen je pa bil zaradi prestopka po § 333. — 1 kaz. zakona, ker je prikril elektromotor, za katerega bi moral sumiti, da je nepošteno pridobljen. Sodnik ga je obsodil na 1000 lir denarne kajni in 500 lir povprečnme. Obtoženec z obsodbo ni bil zadovoljen in je prijavil revizijo. illÄBääSS KINO SLOGA Telefon 27-80 Samo še nekaj dni! Najmočnejši film sezone! Zadnja velika umetnina znamenitega filmskega Igralca Heinricha Georgea USODA Iz tragičnega življenja bolgarskega kneza Melmka in njegovih otrok Sodelujejo Gisela Uhlen, Werner Hinz, Oskar Sima, Christian Tayssler, dunajska filharmonija Režija: (Jeza v. ßoivary Predstave ob 15., 17. m 19. uri KINO UNION Telefon 22-21 Usoda moža ki daje svojim kupčij-sklm posiorn prednost pred družino — Resnična družinska slika današnjih dni PRAVICA MLADINE V glavn'h vlogah: Otto Wernicke, Hildegard Grethe i. t. d. Predstave ob: 16. in 19.15 uri! Vstopn:ce, kupljene za nedeljske predstave, homo prežigcsaH za predstave od 13. do 16. t. m. KINO MATICA Telefon 22-41 Theo Lingen v izvrstni komediji kot grofovski sluga J ©HAN V ostalih vlogah simpatična Irene v. Meyendorf, Fita Benkoff ter Hermann Thimmig Predstave ob: 15.. 17 >n 19. uri Iz sodne kronike Ljubljana, 11. marca Pred vhodom na pokopališče pri Sv. Križu čakajo na obiskovalce priložnostni delavci in delavke, ki iščejo tod z delom na grobovih skromnega zaslužka. Prihajajo večnoma iz Novh Jarš in Zelene jame. Nekateri so dobili že redne delodajalce in stalno oskrbujejo do 50 grobov. Otroci si služijo kruh s prodajanjem cvetja in preprostih vencev in šopkov. V ta namen pobirajo s smetišč zavržen mah Tako izkoriščajo v svoj prid stvar, ki bi sicer nikomur več ne služila. Mnogo uporabljivega mahu dobivajo tudi z obodov vencev, ki jili dajo stranke odstraniti, ko še niso pooolnoina suhi. Zadnje čase su se razmere tako zasukale, da je marsikatera stvar, ki jo ie mogoče dobiti na smet ščih grobov in tudi na grobov:h samih, dobila večjo ceno. Tako so se mnogi lotili nabiranja voska, ki se je razlil pr izgorevanju sveč. Drugi nabirajo lončke za voščene lučke. Cena starim obodom od pesj-sen h vencev rase. Nabiranje zelenega mahu po gozdovih je zelo otežkočena in ker je potreba večja kakor dobava, se v sili poslužujejo starega mahu. Konkurenca med nabiralci takega blaga, največ se tidejstvuje mladina, je vsak dan večja Nekaj časa je nabiranje ostalo še v poštenih mejah. Kasneje so se mnogi obiskovalci začeli pritoževati, da izginjajo z grobov razni še uporabni predmeti. Tako se je zgodilo, da je obiskovalec prižgal na starem delu pokopališča s-večko, šel na sprehod na novi del in ko se je vrnil h grobu, ni bilo svečke nikjer več. Sredi januarja so trije lastn'ki grobov pri Sv. Križu prijavili upravi pokopališča m policiji, da so jim neznani storilci ukradli z grobov več vencev, ki se bili položeni na nove gomile komaj nekaj dni prej in so bilj še zeleni. Odnesli pa niso celega venca Z-ran;kal: bo le obodi z mahom, cvetje pa je bilo iztrgano in posuto po grob eh. Grdo skrunjenje grobov je bilo kmalu pojasnjeno. Uprava je naročila svojemu uslužbencu, naj pazljiveje nadzoruje sumljive obiskovalce Temu je uspelo, da je za'otil več 14 do 18-Ietnih fantov, ki so plezali preko vzhodnega z'du in cdnaralj obode. Preiskava je našla pri njih večje število takih obodov. Za nekatere so ugotovili, da so jih fant;e naj-brže res pobrali na smetišču, ker so bili popolnoma suhi. za druge pa je bilo četno. da niso mogli biti pobrani na pošten način. Doma so našli še uporabno cvetje in zelenje, ki so ga ti nepošteni nabiralci cdstramli iz vencev. Fantje so sicer taj'li, da bi bili kraTHll!lLl PLETILJO. dobro izvežbano oa ročne stroje, sprejmem takoj. — Ceni. ponudbe na »Seko-tsx«. Ljubi,»na. O-Asma-nova 30 (za remizo). 5924-Ia FRIZERKO, dobro delavko, tudi mlajšo, sprejmem takoj. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod: »Stalno mesto«. 5932-la FRIZERKO, dobro moč. sprejmem takoj a!i po dogovoru. Plačam dobro. Naslov v ogl. cdd. Jutra. 5942-la DEKI-E spreime takoi dvočlanski družina kot pomoč v gospodinjstvu. Plača dob»a. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5945-!a SLUŽKINJO z.i vsa dela iSče gostilna. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5950 1 . GOSPODINJSKO pcmočnico. ? znanjem kuhanja domače brane, sprejme boliš:: .J-užin treh odraslih oseb v s'j Ino službo. ^Iistop tako' ali ro-zneje. Plača in hrana ""io rV.hra. Naslov v oel. '.dd. Jutra. ^951-la POSTR EZN'CO ali pošteno služkinjo i^čem k štirim odraslim oseb „m. rtas zaposlitve in višina pliče po dogovoru. Tržaška c. 45. prifič c. s91S 1 a POSTREŽNICO. pridno in pošteno, za dopoldanske ure, spreimem. Naslov v ogl. oud. Jutra. mmdù^ VAJENCA za mehan čno obrt sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5933 44 VAJENCA za mehaniko spreime takoj Mirko Nardin, mehanična delavnic.".. Poliansk c. 31. S Stejarskega Delavci oborožitvenih obrat o\ pri Gau-leiterju. štajerski Gauleiter je te dni sprejel več delavcev, ki So zaposleni v obratih oboroževalne industrije, ter j h nridrza! dva dni za svoje goste. Z graškega koiodvo a so delavci najprej odšli na razstavo, k: prikazuje prebivalce alpskih krajev in njihove napore za vojno, nato so Gauleiterjevi gostje nlvskali neko voja'n'co SS oddelkov, zvečer pa so prisostvovali predstavi »Madame Butterf'v* v graškem opernem g'edali:ču Drugi dan svojega bivanja \ Gradcu so delavci in delavke obiskali gra'ki Schlossberg, kier «c je Gauleiter z vsakim posebej prisrčne ra^gr,variai ter mu poklonil primerno snom n'ko knjigo Odlikovanja, z železnim križcem 1. raz j redi je bil odi kovan vojak Jožef F -guš i/ i ptujskega okrožja. — Podporočnik Ger hardt Radič iz Konje je bi odlikovan z železnim križcem 2. razreda — Isto odli kovanje sta prejela višj-' nsddesct"ik Ma«? Repatoo ter des«tn'k Frie Temik. Konj ške žen? pri ranjencih. V Konjicah so se sešle ondotne žene ter stopile v stik s predstavniki oblasti, k so jim omogočil obisk ranjencev v manboiski rez^rvn bol- H ARMONI KO se želim učiti od IR do '9. Oglasiti se samo od 18 ure naprej. Naslov v ogl. odd Jutra. '928-3 ŽELEZNIŠKEGA uookoienea, z veliko maturo. iščem za priložnostni zaslužek. Ponudbe na ogl. »dd Tutra pod »M itura«. Prodam Pločevinaste POSODE. zelo močne, era (50—SO l:trov vsebine oboiestratisko konične, zunai pocinkane. l'i komadov proda 1 ;ub 1 ansb športni klub ka čolnan.k„ >H33-6 KRMILNO KOŠNJE ! prodam. Korcnčan mir. S.ctosavska B! MÌO 14. ^9^0-6 .10- pročam. 1 j :nod-e birvt-. anf'-ska voln Ponuibe na oul. o^d. jü tra pod »'000 lir«. 592"-N ČEVLJI. >er.«ki št. 41. moški št. 4it stari, zelo močni, narro dai. £cler.burgova 4. dvo--išče levo. 5931-6 M'ORI "NI VOZIČEK prodam Mestni trs 13 59""S-6 MTSI. PODGANE iu ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KAN£, Židovska 1. 5930-6 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5934-6 2 BREJI ZAJKU in zajca, sivi ovnači, ter tridelno kunčnico prodam. Maiaieva 22. 5718-6 RAČJA JAJCA keki kembel'ske za vdjenie prodam. Riharieva 2,'II. Kolezija. za obrtno šolo, preko mostu Gr.daščice. 5943-6 PRODAM neka i srebrnih komadov. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 591- -6 p*,-; v- t » . ^ \ VTE in različne steklenice prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. ^948-6 ' ONCENO PEC, dobro ohrameno, in več prazniti zabojev od Mama fr.l »V a prodam. Naslov v ogl. odd. Intra. <949-6 DAMSKO KOT.O. novo, in športni voziček prodam. Naslov r orhs. odd. Jutra. 5953-6 5*'OK TNG in ŠKORNJE št. 42 prodrm. Naslov Ji'tra. KOVč':G GRAMOFON. dobro ohra nie"., s cca. 30 ploščami. pr<>d, ABC. I.jub-Med,'.dova 8. poleg k- 'o^vora ^92T-6 prmtsN?:; •igodno naprodai. Rimska cista 13. pritličie. desno. -914-6 K pOKO-SALONA" IE, dimske. riave št 38. prodare. Cioha Miriia. Gro-harieva 7. podpritličje. 5964-6 BLAGO za pumrMriet a!' dolge hlače prodam. 7?!iarska 11 I. 5965-6 R IA V SEMI* z* dva para nizkih čevljev in Maco za površn;k prodam. Naslov v ogl. odd. lutra. 5966-6 VOLNENO BLAGO, t^mnomodrn, za damsko obleko ali k(.rr!«k; športni plašč ali moški pu šnik ali obleko, prodam. S lin Lady, Kreditna banka. 5967-6 F.'ektrični BOJLER. o 88 KV.'". 220 V. za litrov, proda Verhič, Stritar eva ulica. 5969-6 Ve',1-0 PPFPPOGO in srebrn deserto: servis poceni prodam. Rataic, Go-sposvetska * O/I. desno. <9-4-6 PRAŠIČKA prodam zaradi pomanikania krme. N-s'ov v ogl. odi. Jutra. 59" 1-6 RADIO odlično tL'ikovoBti. ku-pirp. Ponudbe na ogl. odd Jutra rx"*i R ditv . 5886-7 HLODE vteh vrst trde-g < in mehke? lesa. jonudite na naslov Lnvrenf.č, LJubljana poštn predal 2~5. 3813-7 hJS-JH-ki, C .. r. in REVIJE. raznovrstne. Kupuierr-o Knjig.- -r.-- J ne? Do! ten tilnt>»P o ■ "in*k-r io—r-i žr' ' ZNA VRA I A za klet kupi L. Rot. krznarsko, Mestni trg. 57 36 1 KOŽI DIV IACINE m domačih živali kuru:e krznarstvo Ro«. Mestni trg št 5 I — 3^1 -—7 ZHAHU rompi ebirfco ih posa tnezne partije, tudi pre komonke. kupim Ponud oe pod »Znamke« oa as idd Jutra 3524'- NAHRBTNIK, nov kupim. Ponudbe na ogl." odd. J»tr» pod »Dobrega«. »19-7 HARMONIKO, diatomčno, rabljeno, kupim. Kapus. trgovina. Lin-hartova 4. 5921-7 LEGHORN JARCKE in petelina kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Laghorn 23«. 5925-7 NAHRBTNIK, močan, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutr*. 5929-7 Briljantni PRSTAN di ubane za poročno darilo ter kuhiniske brisače in nekaj metrov flanele kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5939-7 S1V *1 NI STPOI in radioaparat kupim. Ni-tlov v ogl. odd. Jutra. 5952-7 Peni jan er PLA5C, dobro ohranjen, kupim takoi. Naslov t ogl. odd. Jutra. 5959-7 PISALNO MIZO, dobro ohranjeno, moderno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebujem takoi«. 5926-7 GOJZERICE št. 36-37 kupim za protivrednost Naslov v oglas, odd. Jutra. 4991-7 PISALNI STROJ, prenosen, kakršne koli znamke, kupim takoi- Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nuino potrebu>em«. 5916-7 »WERTHEIM« železno, stoiečo blagajno, velikosti do X metra in pol. takoj kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajna takoj«. '962-7 »LJUBLJANSKI ZVON«, kompletne letnike (predvsem starejše!, kupi Ma-jaron. Prometna banka. 5961-7 OPREMLJENO SOBO s kabinetom, brez iimnlj^ in t perilom ter c kuhinj» oddam proti kavciii takoj maločkinslci družini. Na* slov ▼ ogl. odd. Jutra. 9940-2) OPREMLJENO SOBO t ločenim vhodom oddam. Nebotičnik/Vil, vrata 70L Vprašati od 8 do 10. 5957-23 SOBO Č štedilnikom zamenjam zaradi družinskih razmer za prav tako ali za sobo t kuhinjo. Vič. Ame riška 12. 5960-23 PRAZNO SOBO. suho, za shrambo pohištvi it-čem v Trnovem. Nailon na ogl. odd. Jutra pod sTrnovoNe, tega ni moči trditi.« Nehote se je zasmejal. »Samo prostodušni ste precej. A. morda ste v svojem prostodušju zelo zviti, drugače bi se vam bilo težko pesrečilo uveljaviti svojo voljo in me dobiti v precep ..Pogledal je na uro- »Četrt ure časa še imam, nit; minute dalj. Ako torej res ne gre drugače, me v tem času prepričajte o svojem znanju alj neznanju. Pet minut smete premišljati, kaj boste igrali, jaz pa vam v tem č:su poiščem godao; pet minut smete igrati, ln pet m nut mi ostane, da vam p-vem svoje mnenje. Toda n kar mi ne začenjajte s koncertom... denimo, z Beethovenovim opusom 61 in nikar ne mislite, da vas bom vdano poslušal, dokler ne končate, čez pet minut mora bit5 nepreklicno konec. Ako potem ne nehate, ne beste zvedeli moje sodbe, in ča boste igrali pet m nut čez določeni čas, sa-pustim stanovanje, in tedaj lahko igrate stenam... ali pa Jožefu. Razumete?« Po teh hlastnih, odsekanih besedah je odprl vrata v sosedno sobo, se rahlo dotaknil njenega ramena m jo potisnil noter. »Velja« je rekla Inge v tem, fco je odpiral gosebiik. »Kaj prav:te ?« Sunkoma se je obrnil. »Ne razumete me? Nočete me razuma ti!-s »Velja, pravim!« je proseče izdavila, in v globini sinjih oč: se ji ;ie zaiskrila hu lo-mušnost. »Velja! Tolikanj se vam mil:, da je vsaka sekunda dragocena. pa sem hotela prihraniti nekaj besed, a zd j me silite, da vam na dolgo in na široko pojasnjujem! Dajte jih sem!« Brez ceremon j mu je vzela g^sli iz po-bešene roke. pobrenkala na strune, prisluhnila s pobešeno glavo in jelš navijati vijake. ' »Počakajte.« Stopil je h lkavir;u m oo-prl p okrov nad tipkami. »Predolgo so .e-žale, razglašene so.... dajte, da vam 1am ton.« »Hvala ni treba.« Navijala je in pr sij-škovala. »Tako nemuzikalna j>a spet ni-«em.« »Ne?« Presenečeno jo je pogledal. »Precej si upate, gospodičn ca!« Podsmehljivo trzanje v kotičkih njegovih ust se je umaknilo izrazu začudenja. Prej ko v m'nuti je ubrcla gosli, da so čisto zapele. Tebi nič, meni nič je slekla plašč m ga vrgla na prvi stol. »Potrebujete note ? « »Ne, hvala.« »Spremljati vas tudi ne morem, ako naj zbrano poslušam in opazujem. Začnite torej.« P~ je bila že začela, ne da bi čakala poziva. V sredo njegovih besed je čvrsto t" krepko zadonela prva poteza z lok>m Nobenega strahu ni bilo več v n a »Ji ! namerna drznost jo je biia m n la Sa n. bila pozabila njegove n vzočn sti o r.e ni se utapljala v slad' strast ju glasov Imela je dušo :n rafa bi ji bila za dost la v zvokih Nat oko pa jc vedela, da njene 10-ke za to še niso dovolj sigurne n da možu. k; o posluša, niti najmilejše '.htei;e strun ne more prikr ti napačnega prijetna Nit ni hctela razkazovati pred nj m svojih čustev niti ne olepševati tehničnih manjk!jivosti, nobene kor sti ss n! obetala od tega, da jo je poslušal, in še na m sel ji ni hodilo, da bi videla v tem veliko pr-ložnost svojega ž!vljenja; zato pa tud n. čut la strahu, ki bi o b'l oviral ali r zbur-jenja- ki bi jc bilo dvigalo naj sebe sarao Resno je mislila, kar mu je bila rekla: pn-šla je samo, da sl'ši resnico — torej mu tud1 ne sme drugega d:ti kakor resnico. N č bolje ni igrala in nič slabše kakor pri pouku s kantorjem Berkemeyerjem al' doma v svoji sobici... Cisto, ritmično, i močno, sigurno potezo Tud' na oko ni bila podobna svirajoòe-mu angelu v beli obleki, z zamaknjen m smehljajem in očmi, ki vidijo nebesa odprta. Ozka oglata je stala v svoji temni volneni oblekel, x napeto resnobo na oblega otroškem čelu in trpko stisnjenimi ustnicami. Mihoma je prenehala. Sredi fraze- z nekam brezmočnim n smeškom okrog ust, z očmi uprtimi v uro je pobesila roko, v kateri v držala lok. s-Str?šanski otrok!« Mario se je zlovolj-no z smejal, zmajal z glavo in odpel pričete fraze do konca. »Dadadia.. .da- Vsaj do tod bi bili lahko igrali. Ali naj tekam ves dan okrog s tem vlseč m tonom v gta-vi? H"vek bi res mislil, da niste prav nič muzikalni. Pr ste. Saj to ste menda še Hotel sl šat'. preden odidem. Zato ste naj-brže tako nanagloma nehali.« *Nu lepo. torej sem muz kalna. Tetka Ema tudi zmerom tako pravi.« -Vaš tPtka Ema mi ;'e figo mar!« Meni tudi. Tetke Enie sploh ni. Sami ste jo iznašli Ln mi pr poročil'.« »A tako. .. dobro. Muzikalni ste. Toda vaš učitelj m za nič.« »Takisto mislim jaz. Drugače ne bi stala tukaj.« -Posluha vas n3jbrže ni on naučil. Njegovo ... se pravi, vaše glasbeno pojmo\ a-nje je povprečno. Tehnika Pa pöd vsako kritiko« »To sem si mislila« Inge je žalostno vadihnila. ■•■N kar me napak ne umejte, s tem vam nisem hotel vzeti poguma.. Nekakšno tehniko ste al ie prisvojili... toda a kakšnimi oteževalnimi okoliščinami! Goslate kakur — nu da- tak sto nekako, kakor je Robinson Cru-sce uvajal na svojem otoku dobrote omike. To ima človek, če se po radiu glasbeno izobr euje! Slišite dobro in skušate poustvariti, kar ste slišali, samo t» -ga ne veste, kako! Manjka le še, da bi držali gosli v desni roki, lok pa v levici! A w se boste pr dno vadili, vam nem . Ta tudi to uspe. Oh, kako brez potrebe si otežuj?-te vso stvar! Tu, evo. tu...« Zgrabil J> je v zapestju, za komolec, za ramo. »Vse to je kar zamrzlo! Rahlo, rahlo, rahlo v treh urah se v:e upam spraviti dalj kakor tisti človek v Kravjem gradcu v treh letih!« »O tem sem prepričana A kdaj m'sl'.te začeti?« »Meša se vam!« Mario se je zlovoljD'i zasmejaL »Saj ne poučujem. Izvrstnih učiteljev je v Beri nu na prebitek Pa vi se merste najbrže vrniti v Kravji gradeč Sploh bi vam prisodil, da ste jo skr vai popihali z doma in vas že išče policija.« »Polnoletna sem.« šibka postav:ca se je vzravnala. »Tako? Koliko eßsa pa ie?« »Skoraj tri tedne. Tega sem čakala — zadosti težko. A zdaj sem dob'ia svojo dediščino po materi na roko. In zdaj ostanem tu in bom študirala. 2e pred tremi leti nn se nrmenila. Vendar sem hotela najprej alitati vado sodbo, all je vobče vredno.« achrtl^"1 * Urejuje: Davorin Ravljen. — Für das Konsortium ».Jutro« al» Verla» Za konzoreij »Jutra« Rot izdajatelja: Stanko V tränt — Für »Narodna tlakarns A. CL« ala tiskarnarja: Fran Jenu, — Fttr des Inseratenteil verantwortlich • trn tornato] oddelek odgovarjat IJiihnair VoMM Druckstelle - Zrn »Narodno tiskarno d.