GOSPOŠČINA IN GOSPOSTVO
V umišljenem izrazoslovnem'trikotniku, ki bi ga dale stranice gosposko -e ž, gospostvo -a s in gospoščina -e ž, je trdna zgolj stranica gosposka s svojim pomenom, oblastvo, die Obrigkeit, potestas, drugi dve stranici pa izrazoslovno še nista trdno dognani. Oprede'iti ju je skušal Pleteršnik I 237. Pojmovni samostalnik gospostvo naj bi bil dvojnica abstraktni besedi gospodovanje -a s, ker pa besede, narejene s pr.pono -stvo, zsiznamujejo tudi stan, naj bi se izraz gospostvo uporabljal tudi kot občno ime, ki označuje plast plemstva, imenovan gospoda ali baronstvo, der Herrenstand, ordo baronum. Sklicujoč se na Dal-m.atinovo reklo »po vsem njegovem gospostvu«, je dodal tudi še pomen gosposko območje, der Bereich der Herrschaft, regio potestatis. Beseda gospoščina pa je po Pleteršniku občno ime, ki naj bi zaznamovalo najprej baronski stan, potem oblastvo, slednjič imenje zemljiškega gospoda (graščino), die Grundherrschaft,
334
dominium. Toda tale povrstitev ne velja, ker je gospaščini pomen konkretnega gosposkega imenja prvoten, druga dva pomena, ki ju Pleteršnik navaja, pa sta prenesena.
St' 1950 (205) ima pod iztočnico gospoda -e ž vse tri izraze: gosposka -e z, ki je objašnjena abstraktno kot oblast, čeprav gre za občno ime dn pojem ob-lastvo; dalje gospostvo -a s (gospostva željen, gospostvaželjnost -i ž), ki naj pomeni abstraktno gospodovanje, das Herrentum, dominatio; ter gospoščina -e ž, ki pobliže ni objašnjena. Morda je tudi ta pomanjkljiva objasnitev kriva, da naši vodeči znanstveniki ne upoštevajo omenjenih pomenskih razlik, temveč uporabljajo čedalje bolj in, lahko rečemo, zdaj že izključno strokovni izraz zemljiiško gospostvo, ki je dobeseden prevod nemške bes&de die Grundherrschaft, postavljajoč ga izrazoslovno ob stran deželnemu gospostvu, katerikrat pa še dinastičnemu gospostvu. Stara slovenska beseda gospoščino pa je popolnoma vnemar puščena.
Pogled v slovenske pismene vire nam sicer pove, da so njega dni kdaj pa kdaj res rabili tudi abstraktni besedi gospostvo in gospodovanje,, da bi zaznamovali z njima konkretno gosposko imenje. V Zapovednem listu (generalu) o vinskem davku iz leta 1570, ki je naš najstarejši vir strokovnega izrazoslovja (GMS 1942, 79 si.), se bere tako pasus: »Dajemo vsakatirimu na-znanje, kateri so v Kransku Dežele ino v to isto Gospostvo vdruženi ali zapo-padeni« kot tudi reklo: »... ino v te kraje, ker so v to isto Gospodovanje vdruženi ali zapopadeni.« Pokojni Stanko Jug, ki je general objavil, je menil, da je to listino sestavil Hrvat Jurij Jurišič (umrl leta 1578). Na dveh drugih mestih je uporabil Jurišič izraz deželska gospoščina, ki tu pomeni deželno oblastvo, die Landesobriglieit, potestas provinciae: »V imenu njegove Firstove svetlosti, tudi deželske Gospodšlne«, oziroma: »...so zdajci deželski Gospodšini ž nih kerstnim imenom in primkom pokazali...« V istem besedilu jemlje pisatelj v misel enkrat zemljiško gospoščino: »dnu potile vašei gruntni Gospodšini združeni inu podverženi«, enkrat pa gospoščino brez določilnega pridevnika: »Tudi za Gospodšine ino volio vseh Deželjanov vkup.«
V nam doslej znanih drugih slovenskih besedilih se rabi beseda gospoščina največkrat v pomenu zemljiška gosposka, die Grundherrschaft, potestas do-minlca, in sicer v determinirani obliki gruntna gospoščina ali pa v ravno taki obliki gorska gospoščina, ki pomeni gorsko gosposko oziroma gorskega gospoda. Andrej Recelj (1582) pravi v členu 12 svojega prevoda Gorskih bukev iz leta 1543: ».. .kateri bi pak brez uesti soiga Grundtniga Gospuda ald gospo-šine ... iz dežele ulekel« in podobno veli I. Kapsch (1683) v členu 9 svoje priredbe gorskih členov: »Kateri pa brez uole suoiga grundtniga Gospuda ali gospošine... iz te dežele vlečejo ...« V členu 12 Vagensberškega fragmenta (po vsej priliki dz začetka 17. stoletja) se bere izraz gorska gosposka, ki ga v nemškem izvirniku na tistem mestu sploh ni. V dolžnem listu z dne 15. aprila 1630 (LMS 1887, 313) je mesto, ki se glasi: »...ob perui tosbi im ie Imaio gourska gospoščina datj inu izročitj.« Tole gorsko gospoščino omenja tudi Pleteršnik I 234.
Prenos abstraktnega imena na pojem gosposko imenje tako, da postane občno ime, je kroatizem, ki sta ga uvedla v slovenščino 16. stoletja Da''matin in Jurišič. Jurišič je celo skušal to besedo posloveniti z glagolnikom gospodovanje. Toda domača beseda za gosposko imenje je bila od starine beseda gospoščina -e ž, ki se je pokazala kmalu v determiniranih oblikah zemljiška (gruntna) gospoščina ter gorska gospoščina, brž ko so jeli razlikovati zemljiškega gospoda (der Grundherr) od gorskega gospoda (der Bergherr). Pojem gospoščina je bil tako zgodaj spojen s pojmom oblastvo, da ga je mogel uporabiti že Jurišič za zaznamovanje deželne gospoščine, se pravi deželnega ob-lastva, die Landesobrigkeit, potestas provinciae.
Beseda gospoščina potemtakem ni arhaični neologizem, ki ga skušamo ponovno vpeljati v slovensko znanstveno izrazoslovje, marveč je stara, izvirna, živa, ves čas slovarsko ugotovljena beseda, ki ni le prvotno, pač pa vse do propada fevdalstva pomenjala gosposko imenje, den herrschaftlichen Grund und Boden, solum dominicum. Se Andrej Recelj rabi besedo gospoščina jasno v tem pomenu v členu 49 svojega prevoda Gorskih bukev: »... en Vinograd ali Gcundt v drugi Gospošini ležeč.« Sam Recelj in tudi I. Kapsch sta priči, da je
335
bil prenos gospoščine na pojem gosposke, die Grundherxschaft, potestas, kar brž pri roki.
Da se rabi dandanes abstraktni izraz gospostvo namesto pravilnega izraza gospoščina, kadar gre za konkretno gosposko imenje fevdalne dobe, tega je po našem mnenju bolj od našega slovarstva krivo nemško izrazoslovje, kjer pomeni beseda die Herrschaft prav tako konkreten dominij kakor abstraktno gospostvo. Nemško reklo das Zeitalter der Feudalherrschaft je gotovo pravilno prevedeno z besedami doba fevdalnega gospostva, toda reklo das Zeitalter der Feudalherrschaften ni doba fevdalnih gospoščin, saj pomeni nemška beseda v množini fevdalne ustanove zemljiške ureditve. Splošni strokovni izraz gospostvo moramo Slovenci natančno ločiti od posebnega strokovnega izraza gospoščina. Ni ga gosposkega grba, marveč obstoji zgolj gospoščinski grb ali grb konkretne gospoščine, das Herrschaftswappen, insigne dominicale. Sledeč Cigaletu, je to besedo že Pleteršnik I 237 pravilno opredelil.
V slovenskem znanstvenem izrazoslovju je treba natančno razlikovati gosposko, ki je oblastvo, gospoščino, ki je osnovna zemljiška ustanova fevdalne ureditve, in abstraktni izraz gospostvo, ki pomeni oblast gospodovanja. Kdo ne loči vojvodine od vojvodstva, starešine od starešinstva, planine od planinstva?
France Goriič