C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi - 28 luglio /926. (Drugo Izdanje). Posamezna številka 25 stotink. Izhaia: vsako sredo zjutrui Stave za celo leto 15 L. > pol leta 8 * > četrt leta 4 » 2o inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni uredntk: Poldc Kemperle. SL 51 V Gorici, v sredo 28. julija 1926. utoix Neirankirana pisma se ne sprejcmaio. Oglasi sc računajo po dogovoru in se plačaio v naprti List Izdaia konsorcu .OORIŠKE STRAŽE* Tisk /fatališ ke tiskarne v Goriel, Riva Piazzutu štev. 18. Upravo in urednlštvo ulica Mameli štev. 5. — (prel ScuoleK — Teles, int. štev. 308, SPoljak o drja Jireku. (Pise poslanec Za casa svojega bivanja na An* gleskem sem. sc scznanil s poljskim vseučiiiščnim proiesorjem drjem Alfredom Halbanom. V razgovoru mi je povedal, da predava na uni* verzi v Lvovu pravno zgodovino in da je bil od leta 1907. do konca sve* tovne vojne državni poslanec v av* -strijskem parlamentu. Cim ie slišal, da seni Slovenec, je veselo vzklik* nil: »Poznal sem dobro vašcga drja Kreka! Bila sva pogostoma skupaj in skupaj tudi delala v bivši Av* striji.« S tern trenutkom me jc začel dr. Hulban zanimati. Spustil sem se ž njim v živ razgovor in ya naprosil, naj mi pove par spominov na drja ka za naso javnost. Pogledal me je mirno skozi zlate očali: »Z največjim vc-seliem, zakaj drja Kreka sem visoko eenil in se ga spominjam s spoštovanjem.« Vozila sva se v vlaku, ki je drdral z veliko brzino iz Aberystwitha proti Londonu, se nasiunjala ob mi* Lo pri oknu in glcdala na leteee pokrajine. — Kedaj ste se prvič srečali z drjem Krekom? — »Prvič sem se seznanil ž njim ko me je nekoč nagovoril v parlamen* tu po poljsko. Zanimal se je med* drugim za usodo poljskih izseljcn* cev, ki so ootovali takiat čez Za* slovenske zemlje v južno Ameriko. Opazil sem brž, kakšno gleboko razumevanje je imel kot Slovan in kristjan za te nesrečneže. I/ tch najinih razgovorov je dozorcl pola* goma zakonski predlog v prilog iz* seljencev. ki sva ga skupno izdclala, a je žal obležal v nckem odseku, ka? kor se je večkrat doßa'alo v av* strijskem parlamentu. Naiin trud pa kljub tcmu ni bil brez koristi, kajti na najino delo se je naslonil pozneie zakonski načrt vlade.« — Kaj so mislili: gosood prose* sor, Poljaki o Kreku? — »Dr. Krek je bil v nlemenitem, krščanskcm smislu panslavist. Bil je prepriean pristaš zedinjenja vseh Slovanov, združenja katoliške in pravoslavne cerkve pod vodstvom papeštva. Od tega jc pričakoval za slovanstvo mogočno moralno po* moč, kar bi bila protiutež proti preteei germanizaciji. S takim mi* šljenjem se je dr. Krek zelo pri* bližal Poljakom in v Poliskem klu* bu smo dali prav mnogo na nje* govo sodbo, posebno kadar je šlo za kmeeko zakonodajo, in v vseh prašanjih dcmokraci.ic. Ko smo sc posvctovali o takih problemih, se je v Poljskcm klubu ponovno slišalo vprašanjc: »Kako sodi o tern dr. Krek?« — Kako si tolmačite ta krekov vpliv? -- Poljski klub, v katerem so bile organizirane vse poljske stranke razen socialnih demokratov. je imel tudi močno narodno kmcčko stran- ko, a ta je branila v politiki pred= vsem interese enej4a stanu. Krek jc bil pa za nas tip človeka, ki je sodi s širokih vidikov in smatral polo/a kmeta za splošno narodno vpraša njc; in sicer radi tega. kcr so bil Slovenci k^ie-cki narod." — Kakšne stike ste imeli z drjctr Krekom za easa svetovne vojne? »Jaz sem sodelaval ž niim prcd vsem v prašanju bei*imcev. Bil sen predsednik Bc|*unskc{ia odbora, oi Bcsedniak.) poročevalee. Neizmerno mnofjo je delal in skoro pri vsaki seji smo imeli priliko. mu izreči zahvalo. Tako prisreno se je zavzemal za poljske begunce, da si je pridobil trajno hvaležnost vsega poljskega naroda.« — Kako so sodili Poljaki o Kre* kovi osebnosti? »Bil je odkritosrčen in izredno in* telii-enten elovek. Ni bil "čvekač. Kar je rekel, je büo vselej dobro premišljeno. Bil je zelo oster, a nikdar izzivalen ali žaljiv. Kadar je nastopil, so tfa v parlamentu vsi pozorno poslušali, zakaj tudi nas* protniki so ga visoko cenili. Bil bi v east tudi velikemu narodu. Dr. Krek spada med moje najlcpšc spo* mine iz avstrijskejja parlamenta.« Stisnila sva si roke in si vošeila sreono pot. ZAPLENJENI. Današnja številka naše^a lista je bila zaplenjena. Zaplenjena sta bila uvodnik, ki je branil našega prevzvišenega nadškofa nroti raz* nim splctkarjem, in kratka notica, v katero nam je vrinil tiskarski škrat poredno napako. Posredovala sta v zadevi pri podprefektu poslanec dr. Besednjak in tajnik dr. Bitežnik, pa ni nie izdalo. Izdati smo morali drugo številko. P^enilni odlok, ki nam ie bil vro* čen, se glasi: Podprefekt goriškega okrožja. Z ozirom na to, da je perijo- dični list »Goriška Straža« od 28. t. m. št. 51 priobčil dva elanka naslovljena: »Beseda slovenskih katoličanov« in »Je to pravilno?«, katerih vsebina je pristranska in pripravna razburjati duhove, odreia pod* prefest no naročilu viskorodne^ i*i\ furlanskega prefekta na podlagi kr. zakona z dne 15. julija 1923 itd., zaplembo imenovanega easnika in nalaga krajevnemu policijskemu ko* misarjata. da izvede nemudo* ma pričujoči odlok. Gorica, dne 28. juliia 1926. Podprefekt: Scotti. Kaj se godi po svetu? — V zadnji »Straži« so nuši bravci prav gotovo z velikim zanimanjem prebrali poročilo našega poslanca Bescdnjaka o znamenitem zjboro* k poroeilu še nekaj pridiali." Med političnimi raz.ulcdi ste že parkrat brali o kulturni avtonomiii na b* stonskcm. Tudi o tem vprašanju so govorili možje na zborovanjih. Kcr je to pöglavje silno važno in obcnem zclo zanimivo, nam ne bo* do brave zamerili, ee še^ enkrat spregovorimo o glavnih točkah. Kulturna avtonomiia na Estonskem. Kulturna avtonomija, ki io jc dala cstonska država svoiim manj- šinam, je vzbudila veliko pozor* nost po vsem svetu. Naši čitatelji so o estonski avtonomiii že brali v časopisju, a potrebno jc, da obr i* čamo ob vsaki priliki nanio njih pozornost. Dnc 12. februarja 1925. ie eston* ski parlament sklenil nostavo o kul* tunii avtonomiji manjšin, ki pome* ni gotovo najznamcniteiši poskus, kar jih \c do današniih dni nare* dila katerakoli država^ da zagotüvi mnjsinam svobodni razvoi njiho* vcaa kulturnega življenja. ^ Žc ustavni zakoni estonske drza* vc priznavajo manjšinam pravico do lastnega narodnega življcnja. Člen 21. pravi dobescdno: »Osebe, pripadajoče narodnim manjšinam na ozcmlju Estonije, smeio v ob= rambo svoje kulture in svojih na* rodnih interesov ustvariti posebne naprave (institucije), v kolikor te ustanove niso nasprotne interesom države«. V ustavi jc torei rečeno. da ima* jo manjšine posebno kulturo in po* sebne narodne interese, ki sc razli* kujejo od kulture in narodnih inte* resov vcčine. Rečeno ie tudi, da smc manjšina svoje interese brani* ti in da si smc organizirati y ta namen posebne naprave. Nikjer ni pa povedano, kako nai se to vrši in kakšne so tiste naprave, o katerih govori zakon. Prieela so se radi tega pofiajanja med večino in estonskimi manjši* nami, ki so trajala tri leta in rodila zakon od 2, februarja 1925. V njem je proglašcno in izpelja* r.n načelo, da naj si manišinc orga* noiirriir -"-^/vrlo v kulturni Narodni kataster. Na kakšni podlagi ie sezidana kulturna avtonomija? Vsak pri* padnik narodne manjšine mora najprcj izjaviti, kakšnega jezika je in se vpisati v poscben scznam, ka* terega najde v obeinskem uradu. Zgodi se približno isto, kakor pri nas pri občinskih volitvah. Kdor ni vpisan v scznam volilcev. ne more imeti volilne pravice. Biti moraš torej najprej vpisan. Otroke vpisu* jejo po estonski postavi v narodni kataster njih starši ali namestniki. Koliko jih mora biti vpisanih, da ie manjšina od države pripoznana? Zadostuje, da se vpiše 3000 oseb. Ko je tako štetje manišin dokDn* ) čano, sme vsaka, ako žcli. ustano* viti lastni »Kulturni svet«. Na podlagi razpostavlienih na* rodnih katastrov sc razpišejo volit* ve. Polnoletni moški in ženske, vpi* sani v katastru, dobe glasovnico in si izberejo v »Kulturni svet« ljudi svojega zaupanja. Razume se, da sc delijo manjšine v različnc stranke, kcr'sc vrši borba med niimi sami* mi. Kandidatjc, ki zmagiyo pri vo* litvah, tvorijo »Kulturni svet« na* rodne manjšinc. Parlament manišine. Kakšna je oblast Kultumega sve* ta? Kulturni svet jc naprava, pri* znana od države in urejena po jav* ncm pravu, kakor jc n. pr. občina ali dežela z dcžclnim zborom in odborom. Kulturni svet ie pppol* noma neodvisen od kraievnih ob* lastev in nim a razen državc nad sa* bo nobencga nadzorstva. Kulturni svet sestoii najmanj iz 20 in največ iz 60 ljudskih zasto.pnikov ter tra* ja za dobo 3 let. Čim je sestavljen, sklepa z dvetretinsko večino, ali je treba ustvariti za narodno manjši* no kulturno avtonomijo. Ako se izrece za avtonomijo, jo mora vlada tekom dveh tednov odobriti in brž sc sestavijo potrebni uradi. da se avtonomna uprava lahko orßanizi* ra, vodi in nadzoruje. V eem obstoji avtonomna upra^ va? Po člcnu 2. zakona od 12. fe* bruarja 1925. obstoji oblast Kultur* nega sveta v tem, da organizira, vo* di in nadzoruje javne in zascbne solske ustanove narodne manjšine, v katerih vlada seveda popolnoma materin jezik. Po tem elenu ima to* rej Kulturni svet pravico, da usta* navlja sole, da imenuje učitelje in solske nadzornike, da odobruje knjigc, ki se rabijo v šolah manj* sine, da izdela učni načrt in določa sploh duh in naein pouka. Razen tega ima Kulturni svet oblast, da nadzoruje zascbne Sole, ki se usta* navlja jo med narodno manjšino. Kulturni svet ima skratka ßlede sol* stva vso ono moč, katero izvaja danes država. To je poglavitna in najvažnejša pravica Kulturnega sveta. Toda člen drugi imenovanega zakona da* je mu še drugo oblast. Kulturni svet se peea lahko tudi »z drugimi kulturnimi problemi narodne manj* sine in upravlja zavode in podjetja, ki se v ta namen ustanoviio«. Kateri so ti »drugi kulturni pro* blemi«? Semkaj spadajo najrazlie* nejše kulturne naloge, katere sma* tra manjšina za potrebne in si jih postavlja svobodno, po svoji uvi* devnosti. Kult. svet bi n. pr. lahko sklenil, da se ustanoviio v vseh občinah manjšine knjižnice, pev* ska, telovadna in prosvetna društ* no podporo oa ivUitmneua mcui. Ustanovil bi lahko glasbene sole, di^ jaške zavode itd. ter bi vodil nji* hovo upravo. Da more Kulturni svet vse to iz= peljati, ima seveda oblast, da izdaja odredbc in od.lokc, ki so za člane manjšinc obvezni. Predvsem ima pravico, razpisovati narodni manj* šini davščine, zakai brez denarja ni mogoče vzdrževati kulturne av* tonomiic. Ko bi člani manišine ne hoteli placcvati ali bi se kakorkoli upirali ukrepom Kulturnoaa svčta, bi jih državna oblast prisilila k iz* polnjevanju njih dolžnosti. Kulturni svet je torej nckak par* lament narodne manišine v kolikor se tiče njenega kulturnega življe=> nja. Ali je država oškodovana? Taka je v vclikih potezah ta svobodoliubna, ta drzna. a ob* enem tako modra postava. Ne gre z to, da se ustvari država v dr* žavi, kakor so se bali zacetkoma ne? kateri njcnih nasprotnikov. Avto* nomija ne jemlje državi nobene bistvene sue. Ccntralna oblast drži še vedno roko nad vsemi odlocil* nimi napravami javnega življenja: nad diplomacijo, pravosodicm, po* licijo in vojsko. Vlada vodi kot go* spodar še vedno usodo države po volji večine, kakor se izraža v par? lamcntu. Rna okolnost je brez doma mno^ go pripomogla, da se ie izdelal ta zakon, ki je edin v zgodovini. Ni še preteklo deset let, odkar ie bila Estonska navadna pokra-jina ruske* ga carstva. Estonci, Nemci, Svedi in Židje niso imeli tedaj pravice, da bi vzgajali svoje otroke v materinem jeziku. Današnja večina je prctrpela skupno z manjšinami vse krute po* izkuse raznarodovanja in je bila modra dovolj, da ni pozabila v uri koneneßa obračuna skunnega trp* ljenja, kakor je storilo /al toliko Stran 2. »OORISKA STRAZA* drugih narodov. Iz preizkušnje pjeteklosti si ie ohranila samo to, da je obzirna do tujih kultur in da spoštuje pravicc duha. Že zadnjič smo povedali na krat* ko, da jc francoski fr^ank vsakemu ministru na poti. Francoski denar lezc tako vztrajno navzdol, da je že skoraj enak dinarju, ki so ga še pred ncdavnim smatrali za revčka v primeri z drugimi valutami. Frank je tisto zlo, ki ie tckom ju* lija dalo Francozom kar tri vlade. Po vscj Franciji danes ne govore drugega, tudi že ljudje po oddalje? nih gorskih vasicah, kakor o de? narju, ki zgublja stalno svojo vrednost. In to ne Ie od dneva do dneva, marveč kar od ure do ure. Pripcti sc celo« da mcstni trgovci kar po veekrat na dan zvišaio cene. Ljudje že kar ne maraio vee de? narncga papirja; vse križem kupu? je blago. Oblastva pa daio lepiti no yseh oglih plakate: »Državljani, pomagajte franku!« Proti tuiim go? stom, posebno Angležem in Ame? rikanccm rase velika mržnia, češ, da je anglosaško pleme krivo pro« pada tch valut. Zgodilo se ie celo, da so Parižani napadli avtomobile, ki so prcvažali po francoski presto? lici inozcmske turiste. Tako daleč je že seglo razburjcnje pred finance nim polomom, ki grozi Francozom bolj kot nckoč Nemci ob Marni in Sommi. Finančni polom. Začotki denarne krize segajo še nazaj v vojno dobo. Mor3a se še spominjate, da smo v »Straži« pi- sali, kako se je vsak finančni mini? ster tolažil, da bo že Nemčija pla? eala. Pa so se vsi skupai vrezali. Samo do 1. 1924. je imela državna bla-.gajna 320 miljardO) frankov primanjkljaja. Drzava-se ie kar ne* prestano zadolževala pri »Banque de France« in skoraj do čista obr? Davkov niso hoteli zvišati. ker so lcvičarske stranke strogo proti te? mu, siccr izgube svoie volilce. Da? nes plačuje Francoz skoro enake davkc kot pred vojno. V vsch dru? gih državnh pa so najožili državlja? nom brcmena, da so se izkopali iz dolgov. Če je pa kak levičarski fi? nančni minister hotel naložiti kapi? talistom glavno brcme in ne dav? koplačcvalcem, so vsi bogatini zno? sili svojo imetje v ameriške in an? gleške banke. Kapital ie bežal iz državc. Poleg tega zadolžcvanja pri državni banki, so drugi vir si? nančnega zla tako zvani državni bo? ni. Vlada je namreč izdala na mi? Ijarde državnih bonov. V avgustu bo morala država te bone izpla? čati; denarja pa ni. Edina pot je torej, ec kapitalisti bežiio s svojim dcnarjcm v inozemstvo. Sociali? stične stranke pa nc dovoljujejo novih davkov, da se izplačevanje tch bonov kratkomalo ustavi. In kdo bo spet prizadet? Srednji slo? ji, ki so iedro francoske^a prcbi? yalstva. Finaneni minister Caillaux je skušal s pomočjo tuiih držav rešiti frank, njegov naslednik De Monzie pa pravi, da ima Francija doma dovolj sil, da se reši denarno vprašanjc. Doma pa se stranke ne rnorejo sporazumeti: kapitalisti va? lijo bremena na reveže, ti pa vpi? jejo in kažejo s prstom na bogati? ne. V tern tiči vsa težkoča. Vlade frčijo in frank tudi. Zastran opisanih težav se je mo? rala deseta Briandova vlada poslo? viti. Njcn finaneni minister Cail? laux je zahteval, da sme vlada tudi brez parlamentovcga dovolienja iz? dajati vsakršne naredbe. da Ie rcši frank. To hi pomenilo pač finančno diktaturo. Zato so se z nenavadno silovitostjo uprli temu vladncmu prcdlogu socialisti s Herriotom na celu. V pondeljek 19. julija ie ta tudi sestavil novo socialistično vlado. Pa že po štirih dneh je tudi ta sfr? čala. Trčila je ob težki kapital. Fi? nančni minister De Monzie bi se? veda pograbil po bo^atinih; zmer? ne socialistične stranke in katoliško prepričani poslanci so se pa Her? riotovi vladi uprli zaradi njenega strupenega protiverskega značaja. Tako je Herriot, ki bi lahko rešil Francijo, že drugie zaigral svojo vlogo vsled svojfga brezverskega programa. In tako se je zgodilo, da je 23. iulija splaval na vrh znani nacio? nalist Poincare, ki je zastopnik vc-- lekapitala. Še bolj eudno ie pa to, da je v njegovo vlado vstopil tudi Briand, ki vodi šc zmerai francosko zunanjo politiko, in pa — socialist Herriot, ki je bil doslei najhujši nasprotnik kapitalista in nacionali? sta Poincarea. Tako se suče kolo francoske politike, frank pa pri vscm tern še vedno pada. Kako ga bo skušala resiti nova francoska vlada, ki je zbrala može najbolj nasprptnih nolitienih naziranj, bo? mo videli. DNEVNE VESTI." Dijaški zavod »Alojzijevišče« v Gorici. Odbor Alojzijevišea v Gorici sporoča naši javnosti, da bo tudi v prihodnjem šolskem letu sprejel proti plačilu 1. dijake, ki nameravajo obisko? vati goriške srednje sole; 2. licence, ki so z dobrim u.spe? horn dovršili IV. razred ljudske sole in se želijo pripraviti za sprc? jemni izpit v I. razred tukajšnjih srednjih šol z italijanskiin učnim jezikom (gimnazije, realke, učile? ljišča in komplementarne sole). V ta namen bomo tudi prihodnje sol? sko leto otvorili v zavodu V. razred ljudske sole, v katercm se bodo gojili prcdvsem oni predmeti, ki pridejo v poštev pri sprejemnem izpitu. Eksternistov v ta naš notra? nji razred ne sprejemarno. Kdor želi biti sprejet v zavod, naj vloži do 31. avgusta t. 1. prošnjo s sledečimi listinami: 1. Krstni list (kolkovan); 2. zadnjc šolsko sprieevalo; 3. spričevalo o cepljenju koz (na nekolkovanem papirju); 4. spričevalo dušnega pastirja o nravnem vedenju prosilca. Gojenci preteklega šolskega leta, ki želijo biti zopet sprejeti v za? uic'z, ]>^j vložijo čmnrei rtmZniri Prošnje je treba nasloviti na: Odbor Alojzijevišča, Gorica, Via Pontc Isonzo 3. Natanenejša pojasnila daje vod? stvo zavoda vsak dan. razen ob nc? deljah in praznikih od 9. do 11. Sedemstoletnica sv. Frančiška. V Gorici na Kostanjevici bo 2. avßusta zjütraj ob 6.30 imel naš prevzvišcni nadškof govor v slo? venskem jeziku in potcm sv. mašo. Slovenci, vdclcžite se Porcijunkul? skih odpustkov in začetka obhaja? nja slovcsnosti sedme stoletnice smrti sv. Franciska. Zlasti pridite tretjeredniki vsch skupščin. Za slov. spovednikc jc preskrbljeno. Je to pravilno? Ker manjka denarja v drž. blagaj? nah je jugoslov. vlada sklenihi. da bo primanjkljaj krila z uradniškimi plačami. Uradništvu bodo kar od? tegnili na mcsečnih plačah. Po na? šem skromnem mnenju bi bilo bolj socialno, če bi raznim sleparjem ki so obogateli na račun ljudskih žuljev, odtegnili po par miljonov. Slovansko časopisje v Istri. »Pučki Prijatelj«, naše bratsko glasilo v Istri, je dobil od prefektu? re posvarilo. Umesten poziv. Od nekod nara pišejo: »Bodi še omenjeno, da tukajšnja narodna noša vscm, ki io vidijo, naj si bodo Slovenci ali Italijani, silno ugaja. Vsi vzpodbujaio dekle? ta, naj jo ne nosijo le ob izrednih prilikah, ampak bolj pogosto, vsaj vsako nedeljo. Saj je neprimerno lepša od vseh modernih. Vojvodi? nja d' Aosta, ki je šla pred dvema letoma tod mimo jc celo dekletom prigovarjala, naj jo nosijo vsak dan. ,Kajti tako pestre in obenem tako okusne noše ona skoraj še ni vidcla'.« K temu pripominjamo mi, da bi tudi po drugih naših vaseh dekleta raje oblačila okusno narodno nošo. Saj te novošegne obleke res že ni? majo nič lepega na sebi. O tem po? glavju ho treba še kaj spregovoriti. Pokrajinska uprava za Furlanijo nas prosi za obiavo, da sc bodo na javni dra/bi prodajale posamezne parcele od veleposestva Fogarjev-ih dedičev v Pevmi. Na? tančnejša pojasnila daie kmetijski urnd via Trieste 43. Dijaška Matica v Trstu. Dijaška Mtica je prenesla svoj urad iz ulice (Joroneo 17 v ulico Fa? bio Filzi 10/1, Trst (2). Opozarja? mo, da se morajo odslei vsa pisma in prošnje nasloviti na novi naslov. Dijstška Matica v Trstu. Potniški avtomobil. Razen na običajnih progah vozi čez poletje potniški avto tudi iz Gorice cez Orni vrh v Idriio ob 6.10 uri; iz Idrije nazaj ob 15. Vsako nedeljo iz Gorice v Čepovan in Lokve ob 7.45; nazai ob 18. Če se potniki prej javijo v Gradež ob 14, nazaj ob 22. v Sesljan ob 14, nazaj ob 22. Javiti je pa treba v Ribije? vem uradu via 9 A.gosto prejšnji dan. Konvikt Škodnik v Tolminu konvikt je treba vložiti na ravna? teljstvo konvikta. V konvikt se sprcjmejo učcnci in učenke višjih razredov ljudske sole 4. do 8. raz? reda) ter gojenci in gojenke kr. gimnazije. Mcscčnina znaša 200 Hr. Na raz? nolago je nckaj inest za polovično plaeo in nekaj prostih za revnc u? čence, kateri so se skazali z lepim vedenjem in dobrim šolskim uspe? hom. Prošnje jc napraviti na koleko? vanem papirju za dve liri. Dijaki, ki so bili y.e v tem zavo« du, pošljeio samo prošnjo, drugi pa morajo predložiti zadnje šolsko lzkazilo in izpričevalo italiianske? ga^ državljanstva. Prosilci za polo? v-ično ali prosto mescenino morajo prcdložiti tudi ubožni list. Prihodnji evharistični koriL>res. Skof Heylen, stalni predsednik priprayljalnega odbora za evhari? stienc kongrese, je iziavil novinar? iem svoje mnenje o bodočih .'^vha? rističnih kongresih. Prihodnii sc. bo vršil bržkone v Avstraliii in za. njim eden na Kitajskem. V naravo. V nedeljo je priredilo mirensko prosvetno okrožje skupni izlet, ka? terega so se udelcžili člani in člani? ce vseh drustev. V slikoviti cerkvi na Vitovljah .se je zbralo k maši ne? broj izletnikov, ki so v mogočnem skupnem zboru prepcvali med da? ritvijo. Globoko zamišljeni govor g. zvezncga tajnika ostanc vscm v neizbrisnem spominu. Izlctniki so obiskali Krnico in Kucelj ter se med vesclim popcvanjem in vris? kanjem vračali v dolino. — Tarn v Sempasu je bila pa zbrana mladina ¦ druge sorte, ki jc norela in plesala j po barjarju. Z nasmehom in prezi? I ran j cm so se pel j ali okrascni vozo= ) vi z izlctniki mimo teh norcev in ! noric, ki še sedaj niso izpregledali svoje zaostalosti. Ali je morda še premalo nesreč nad nami? Bodo že še prišle, ker jih nckateri naravnost izzivajo. Tako je v vaseh kjer ni poštenih društev! Strahovita eksplozija. Zacetkom tega meseca ie pre? tresla vso Ameriko vest o grozni eksploziji, kakršne še ni bilo zlepa. V največje ameriško voirio skla? dišče je udarila strcla in ie pognaia v ?.rak. Skode je kar 80 miljonov dolarjev. Mrtvih in ranienih pa bli? zu 3(J0. Voda je odnesla. Zdaj komaj je moč preglcdati ogromno škodo, ki so jo povzročile strahotne poplave v Jugoslaviji. Škoda na posevkih znaša 25 mil jo? nov dinarjev, na porušenih hišah 50 miljonov, na porušenih nasipih 500 miljonov, 20 miljonov bo šlo za delavce, ki bodo to popravljali; 10 miljonov za gradbeni material in 25 miljonov je škode na gozdovih. Skupaj torej 630 miljonov dinarjev ali čez 300 miljonov lir. Ogromna škoda! Vpoštevati pa je treba tudi, da se je moralo doslej izseliti iz po? plavljenih kraiev ])reko 12.000 lju? di. Prebi\-avci najbolj rodovitne ju? goslovanske pokrajine so danes ma? lodane berači. Poročajte o uspehih s solitrom! Pozivljamo vsc one naročnike »Gospodarskega lista«, ki so prcje? 11 od uredništva brezplačen vzorec čilskcga solitra, da sporoeijo, kako so uporabili soliter in kak je bil uspeh. Uredništvo »Gospodarskeiia lista«. Iz Mehike. Prihodnjo nedeljo bo stopil v vc* Ijavo zakon, ki prepoveduie verske obeine in ki smatra ccrkve za dr? žavno last. Kot protiodgovor so vsi katoličani sklenili najstrožM boj? kot vseh nrotiverskih listov. Vlada že prav pridno zapira katoličane. Pod generalsko sablio. nameraval polkovnik Plastiras, ki je bil začetnik revolucije proti kra? lju, umoriti diktatorja Pangalosa. Seveda je bilo brž vse na nogah. Zopet so par bivših ministrov po? slali v pregnanstvo, a pod pepelom le še tli. Bajka o radiju. Veekrat se sliši, da je letošnjega slabega vremena kriv edinole radio. To mnenje je prodrlo že med naj? širše sloje, na kmetih se ljudje že kar jeze na ta gosposki radio, ki jim kvari vreme. Novico, da vpliva radio na vreme je prvi prinesel pa? riški list »Matin«, toda le v obliki dvoma. Od ondi se jc vest razširila kot resnična. Nekaj majekenega pa je le v tem resnice. Če se pošiljajo prav dolgi radio ? valovi do 3 kilo? metre, po tem to že nekoliko vpliva na vreme. Takih valov pa danes še ne vprizarjajo. Slabo letošnje vre? me bo kje drugod imelo svoj vzrok. Semen i v Sv. Luciii. j Županstvo naznanja, da se bo i vršil semenj sv. Jakoba pri Sv. Lu? j ciji ob Soči v nedeljo dne 1. av? I gusta t. 1. i V CAST SV. FRANČIŠKU. V nedeljo 1. avgusta, ko se otvori ! jubilejno leto v spomin na sv. Fran* I člška Asiškega, se bo vršilo v Go* ! rici predavanje o sv. Frančišku- | Predavanje bodo spremljale skiop* 1 tične slike. Vrši se ob 8. URI ZVE* ČER v Dvorani »Mladike«. Cotso Verdi 1 (nasproti semeniške kape* Ie). Vstopnina 1 liro. Častivci in prijatelji sv. Frančiška iz mesta in okolice pridite! Priloga,, GoriSke Straže^št. 50 »CiORIŠKA STRA2A« Stran 3. Od srca do srca. Danes trka zopet na Tvojo dobvo voljo ne kak urednik ali upravitelj ali kdo drugi, marveč Tvoja pri jut icljica in zvesta pomagalka »Goriš* ku Straža«. V teh letih odkar jo be-- res in ji alediš, saj drugoč bo ze desctleinica, se Ti je gotovo tako pviljubila, da ne bi mo gel ostati brez nje. To je tako kot s tovarh šem, na katerega si se navezal. Eden za drugega, oba v vzajemnosti in močna. Naš Zupančič je zapel ne? kje takole: -»Na eni strani prijatelj in Ti — na drugi magari ves svet!« Naš list je vzvasel iz ljudstva in njemu vračal svojo ljubezen. Uven jeni smo, da se bo ta vez še bolj ulesnila, da bo res »Straža« stražihi naše svetinje izročene nam od dav* nih očctov. In danes, ko trku na dobro voljo našega ljudstva, — oh, da bi ne bilo potreba, ko nas tarejo take nezgode in slabe letine! — bo nasla odziva. Ta odziv ne bo značil le, da hoče vzdržati naš človek svoj list, ampak bo tudi prepričevalen dokaz za mo? ralno moč »Straže»! Z veseljem in ponosom moramo danes ugotoviti, da so naši prijatelji in bravci razm meli poy.iv za sklad. Kdor ne more dosii, da malo! Povsod pa dajo z željo, da bi »Goriška Straza« ne le si brz opomogla, marveč da bi še trdneje stala kot doslej. Ta želja, ce jo bo Bog us'iisa!, bo najlepse in niijčastnejše ve/.ilo primorskih Slo? vencev za desetletnico njihove »Straže«. Z darovi prihajajo ludi vzpodbu* jevalna pisma, ki nas uverjajo, dt\ je »Stružn« na pravi poti. Ugleden dalmatinski Hvvat, ki biva v Egip? lu, nam je s svojiin priupevkom la? kole voščil: »Qdazivljem se najpripravnije Vasem pozivu u broju 44. Vašeg Ifsta: šaljem Vam dakle ovdje u pru vitku . . . lira za sklr.d Goriške Straze. Revno čitam Vaš časopis i znam cijeniti Vase velike zay.luge u borbi, koju vodite; ostati če Vam harna i brezsmrlna uspomena u sloven? skom narodu. Naprijed tako!« le vrslice naj bodo za vzgled vsemf Kakor smo dozdaj brez vez likegu hrupa zbirali, tako bo tudi zanaprej, ker požrlvovalnost neče hrupa, marveč daje, ker je potreba. Prijatelj, če se nisi storil svoje dolznosti, oddolzi se tudi z najs manjšim darom. Pošlji ga na upra* vo ali pa izroči zaupniku, ki pobira j prispevke. ; ,S tern sforis nekaj velikega, ker | pomoreš, da bodo trdni naši stražni : stolpi! Kaj je novega na deželi? Oslavje. Naše clruštvo »Soča« priredi v nedeljo 1. avgusta na dvorišču g. Petra Primožiča vesclico s sledečim vzporcdom: Italijanska dcklamaci? ja, pevske točke: »Kresovale tri de? vojke«, »Nekje na Francoskcm«, »Zdravica«, »Vojaki na potu«, »O večerni urj«. Poleg pevskih tuck bo? do igralci uprizorili igri: »Na dan sodbe« in »Moč uniforme«. K pri? reditvi najlepše vabi odbor. Št. Maver. Vsled obilnega poijskega dela na? še društveno življenje malo počiva. To priložnost hoče izkoristiti neki fant. ki ga menda pošilja sem libe? ralna Zveza. Tega mladega fanta je že nekdo v zadnji »Straži« dobro pogodil kot zelo grobega in neoli? kanega. Danes pa moramo pove? dati, da tudi laže kot kljukec in da zna biti prav dober hinavec. Z laž? mi hodi okrog članov štmaverskega prosvetnega društva, pri tern mu, žal, pomaga tudi neki naš bivši član, in jih pregovarja, naj se vpi* šejo v neko novo društvo, ki nc bo »farško«. Seveda se fant širokousti, da je treba »edinosti«, ker so ga njegovi gospodarji tako navadili, fant pa zdaj ponavlja. Njegovemu tatu bi mi, ki smo že nekoliko sta? rejši, svetovali, naj da fanta raje izueiti za eesa poštenega kot pa da hodi k nam delat zgago in needi? nost. Če hoee ga bomo mi ueili ra? devolje olike ki je mestni gospodie gotovo ne pozna, toda naj pusti na? so mladino pri mini in naj je ne vabi v gostilne ter se tarn usti, da dela za slogo v vasi. Ravno on jo podira! Štmaverci dobro vemo, da so bili naši predniki trdno verni, taki ostanemo tudi mi, eeprav po? šiljajo h nam hinavske priganjaee, ki skušajo našo mladino zgnati v neko liberalno, brezversko mlaku? žo. Ko se tak fante v Gorici ob de? setih dopoldne na postelji šele prav obrne, takrat smo mi že po sedmič privlekli brcme z vrha in še bosi; pa nam bo tak le žugal. Liberalnim gospodom ne fantu, ki je še mlad in ubog, ker se mu zdi imenitno, pa povemo, naj ne pošiljajo zga? garjev scm in pot em po »Edinosti« javkajo, da delajo za slogo, mir, edinost, bratstvo in ne vem še kaj. Pa brez zamerc. Vrhpolje. Prircditev našega prosvetnega društva se je vsled nenadnih za* prek morala odlo/iti na ncdeljo 1. avgusta ob dveh in pol popoldne. Ponavljala se bo tudi 8. avgusta. Pričakujemo obilne udeležbe. Sv. Lucija ob Soči. V torek dne 20. t. m. in naslednjo noe so bile tukaj in v okolici hude nevihte. Lilo je na vso moe; med dežjem je padala tudi toča, ki pa ni napravila velike škode. Pae pa je hud vihar, podoben pravemu orka^ nu, otiesel mnogo še nezrclega sa* dja, s katerini so bila in so dcloma še obložena "vsa sadna drevesa. Tu? di na koruzi jc veter napravil mno* go škode, ker jo je po nekod po? polnoma izrul in vrgel po tleh. Tu? patam je veter odnesel tudi kopo sena, prcvrgel kozolec žita ali pa vr= gel trto po tleh. Vendar pa smo lnhko še veseli, da ni bilo hujšega. Voice. Naša vas se malokdaj oglasa. Kaj naj poroeamo, ko je našc življenie življenje vsakdanjih trpinov. Od zore do trde noel so senožeti in planine price trdega napornega de* la, da bo živinca imela eez zimo in mi potrebnega za hišo in dom. Ve- sclih novic tu nimamo, žalostnih je pa prepolna naša lepa Goriška. AH naj tožimo tudi mi o slabcm vremenu, ki nam delo zavira? Ali o toei, ki nas je obiskala ter razde? jala naša lepa polja? Bog daj nam solnca, da škoda ne bo prehuda. ^Pežko je kmetu trpinu, ko vidi da nima polnega pridelka. Težko je z mladino, ki hoee danes vee vedeti kot stari izkušeni po trdem življe? nju. Kmeeka mladina, ne posnemaj mestnih ljudi ne v navadah ne v noši! Ostani kmeeka kri! Ostani kmeekega duha in mišljenja! Ali naj tožimo tudi o vojni odškodni? ni? Skrbi in žalosti nam dela do? volj, ko smo bili na vseh koncih in krajih opeharjeni, da je marsikate? rega kmeta strah bodoenosti. Pa tarnanje danes nie ne koristi. Gor? jani smo in ne klonimo, ker hoee? mo živeti. Naša obeina je polna zadrug, posebno naše mlekarniee dobro delajo, a bodo še bolj, ko pride v nas več duha in smisla za skupno delo in napredek. Tu je na? ša rešitev, naše življenje, naša moe. Dajmo zadruge v roke zmožnim voditeljem, da jih peljejo h spopol? nitvi, da bodo žile našega življenja, vedno bolj zdrave, vedno bolj moene. Ukve. Po 24 letih je bila letos 4. julija pri nas sv. birma. Prevzvišeni kne> zonadškof goriški so prišli k nam v soboto zveeer iz Lipalie vasi, kjer so isti dan posvetili glavni oltar. Da smo se njih prihoda veselili, so pokazali fantjc s slavoloki na treh krajih vasi, deklcta pa z venci, s ka* terimi so ovile cerkev. Tudi župan- stvo je ob tej priložnosti poskrbelo za dostojno popravo žup.nišča, ki je eno najlepših v dekaniii. Ob vhodu v vas so svojega nadpastir? ja sprejeli in pozdravili: šolski o? troci, naš priljubljeni g. župan Ja? kob Kolarič, jyostovoljni ognjegas? ei, obe Marijini družbi in drugi vašeani. Birmanih je bilo iz naše in sosednjih župnij (Žabniee. Oveja vas) 71 otrok. Nadškof so ostali pri nas še do torka, da so tudi v naši župni cerkvi posvetili glavni oltar, ki jc pri nekem popravljanju po vojni vsled radovednosti zidar? jev izgubil posveeenje. Čcščenje ostankov sv. mueencev na prcdve? eer in ponoei, lepi in castitljivi ob? redi posveeenja oltarja, vse to nnj v nas še bolj utrdi snoštovanje do hiše božje in do daritve sv. maše, ki se opravlja na tako posveeenem oltar ju. Kronberg Zadnjo nedeljo se je zgodila v naši občini težka riesreea. Sv. opra? vilo smo imeli v eerkvi sv. Magda? lene v Lokah. Malo pred prieetkom sv. maše je neki kmet, ki je v bli* žini cerkve še obračal seno, zaeul klicanje: »Na pomoe!« Ozrl se jc v dotieno smer in z grozo opazil nekega turista, ki jc dreal s skoraj navpiene, visoke stene navzdol v izvirek Lijaga. Pomagati mu ni mo^ gel noben in na lice mesta je bil po? kliean »Zeleni križ« iz Goriec, ki jc ponesreeenea odpeljal v Gorieo. Batuje. Prosvetno društvo pripravlja za nedeljo 1. avgusta krasno Pregljevo pevsko igro »Kamposteljski roma rji«. Priprave so v teku, pevske toe? ke je uglasbil naš znani skladatelj, ime pa povemo prihodnjie. Za da? nes le toliko v znanje. Sv. Višarje. Romarska cerkev na Sv. Višarjah, ki je bila po vojni zopet pozidana in lani na novo otvorjena, je bila letos dne 1. julija slovesno posve? čena. Posvetil jo je prevzvišeni kne? zonadškof goriški, ki se ni ustrašil težavne poti iz Žabnic na goro (1000 m višine). Za to slovesnost se je zbralo pri Marijinem svctišeu 20 duhovnikov iz goriške in videmske nadškofije ter iz avstrijske Koroš? kc. Kot zastopnik celovškega kne? zoškofa, pod čigar škofijo so pred vojno spadale sv. Višarje, je prišel g. dekan žihpoljski Anton Bene* tek. Pomenljivi obredi so pričeli ob 8 in trajali do poldne. Zaključili so s slovesno peto sv. mašo, ki jo je daroval preč. opat možniški (Moggio). Pel je žabniški cerkveni zbor pod veščim vodstvom organi? stinje gospodične Marice Holmar. Ker ta dan ni bil primeren za ro? marje iz daljnejših krajev, so se slovesnosti udcležili v vččjem šte* vilu bližnji okoličani, zlasti iz Zab? nic, Ukev in Ovčje vasi. Dasi je romanje iz sosednih držav otežko? eeno, se vendar častiici Marijini teh težav ne strašijo. Iz Avstrije priha* jajo v manjših skupinah. Iz Jugo? slavije so prišla dozdaj tri veeja romanja: iz Preddvora, iz Tržiča in j Ljubljane. Zlasti lepo je uspelo ro* manje dne 11. julija, ko se je Ma^ riji poklonilo 550 romarjev iz mo? rovške dekanije. Ljudstvo goriško, prihajaj tudi ti rado k Materi mi* losti na sv. Višarje! Arko: Kako nastane psovka? Kmalu po svojem dohodu v Idri? jo me pokličejo k bolniku. Opra? vim vse potrebno, se še malo po- mudim pri bolniku in domaeih, pa odhajaje opazim pri vratih kopico otrok in nekaj sosedov iz drugih nadstropij. Ne smem molee mimo malčkov. Hudo bi mi zamerili, ako jih prezrem. Vprašam torci prve- ga, kako mu jc ime in ako sc vsaki dan tako imenuje. Drugega, če rad je kruh in ee ie zdrav v ustih itd. Petletni kodrolaščck me prav bistro gleda. Vprašam ga, če kai nagaja doma. Deček povesi oci in nič nc odgovori. Lagati se nc upa vpričo drugih, ki ga poznajo, a z resnico na dan tudi nc smc, s tcm bi trpc? lo njegovo dostojanstvo. Names to njega se oglasi mati: »Veste g. d»i? kan, jc pa pravi »kinpoh« ta le naš pob.« '"""'"* Domov grede premišliuiem, kaj pomeni beseda kinpoh. Naibr/ bo j kaka nemška pokveka, a kai ozna? Čuje nisem mogel dognati. Pozneje sem še vcčkrat naletel na to besc* do, in zvedel, da praviio otroku: »ti kinpoh ti«, ki kaj vfiči, to je skrivoma kaj zmakne, nai bo ze kruh, sadje ali celo denar. Pa tudi odraščencmu človeku obesijo ta izraz, če ima enake nečednosti. Več ldt sem povpraševal, odkod ta beseda, kako jc nastala, nobe? den ni vedel kaj gotovega. Navad? no so rckli: »Še kot otroci smo jo slišali od starcjših ljudi in mi jo za njimi ponavliamo.« . Ko sem zbiral gradivo za cerkve? no in zgodovino idrijskega rudni-- ka, sem naletel na zaprašcno staro listino, ki sem jo dobil z drugimi spisi iz grajskega arhiva naše rud? niškc dirckcije. Na čclu pole s te? žavo berem: »Bericht«. Žc hočcm zgrbančcn papir odložiti, češ, to jc navadno mcsečno poročilo, koliko kubikov kamnja se je v iami izko* palo, koliko odstotkoy ima v seib rudnine, kakšna je iormaciia v ro* vu itd. Še enkrat pogledam in iz umazanega prahu zaznam: »Bericht über die Untersuchung«. Stoj! kjer jc nreiskava, tarn se naiveč zgodo? vinskih zrn dobi, tarn se spozna mišljenje, navade in napake dotič? ne dobe! Zbri.šcm za silo prah raz papirja in vzamem povečalno stcklo v ro? ke. Berem s težavo, a vedno bolj zanimivo prihaja na dan. Nad 200 let staro poročilo je vredno. da se obelodani. Nai torcj na kratko üznacim vsebino. Okoli leta 1680. se je pri našem rudniku vtihotapila razvada. da je delavec želcč biti sprejet ira delo pri rudniku, poklonil ravnatelju •miilo nagrado. Listina pove. da ni bila nikoli nad 4 goldinarie. A v L'sti dobi jc bilo 4 gld. že precej- šen znesek. Uradniki so bili v dc? narju slabo plačani, pač pa so do* bivali več dohodkov v naturalijah. Drva skoraj zastonj, obscžen vrt in še kak travnik, od katerih jc dobival nekaj postranskih dohod? kov. Predstojnik pa jc radi repre* sentance potreboval več drobiža. Tmcl je sicer za gradom obsiren vrt, katerega so mu obdelovali ru? darji zastonj, velik travnik, kjer stoji scdaj realčno poslopje in pri- vatne fužine proti Spodnii Idri ji. A to mu ni zadostovalo. Iskal jc šc drugih virov, četudi protipostavnih. To so kmalu zavohali delavci in za? čctkoma prostovoljno ponudili o? skrbniku nekaj goldinariev v dar, da jih raje sprcjmc v službo. Roka pa roko umiva. Nehote je bil urad? nik nckako moralično prisiljen od? škodovati dclavca. Pri določitvi njegovc jilacc so mu kubični če« velj izkopanega materiala v rovu višje zaračunali, češ, jc boli trd ka? men in bolj naporno delo. Tako je v nekaj mesecih mladi rudar zopet dobil nazai one goldinarjc, s kate? rimi jc nagradil — podkupil — predstojnika. A starejši tovariš, ki ie z mladim rudarjem dclal skupa^i v istem rovu Stniü 4. »OORiSKA STRA2A< Bukovo. Hudo je prizadclo našo občino (frakcijo) dne 20. t. m. Ob 6.30 zve* čer so se piivlekli od juga gostH temni oblaki z močnim gromenjem in otvorile so se vse podnebne ot* vornicc. zacclo je liti kakor iz ška* fa in naenkrat je začelo suti debelo t.očo. Da je bil njen ueinek tem večji, je pripomogel še inoeni veter. Ves letni pridclek je vnieen popol* noma. Mesto žita bomo y.eli zdrob* ljeno prazno slamo! 2,e zaporedni dve leti sta slabi in letos je še huj* še. Opravičeno ljudje tarnajo in zrejo v bodoenost. Obračamo se s prošnjo do g. državnega poslanca za kako pomoč! Vrsnik pri Ledinah. Vrsnieani se pa postavijo! Že pred božičnimi prazniki so kupili v Ornem vrhu jeklene zvonove; za shod dne 18. julija so pa še svojo eerkev zunaj in znotraj temeljito prenovili, tako da se je nad njo ra* dovalo sleherno oko! Vse to: zvo* novi in prenavljanjc cerkve je stalo precej tisoeakov. a vse ie tisoeake so požrtvovalni ondotni prebivalci po svojih močeh zložili skupaj in poravnali stroške. Vidi se, da je to ljudstvo verno in vncto za cast božjo. Dekleta so pa menda za ta dan po celi vasi pobrale vse cvetli* ee, da so z njimi tako lieno okrasile eerkev v notranjščini. Vsa east vsem, zlasti pa cerkvenima ključar* jema! Se nekaj! Vrsnieani imajo tudi gostilničarja ki je vreden vse* ga spoštovanja! Noroglava mladina ga je nagovarjala, naj bi za ta dan napravil godbo in pies, a ji odgo* vori, da bo vsem potrebnim po« stregel z dobro vinsko kapijieo in z okrepeili za želodec, za neumni pics pa da on nima prostora. Klo* buk doli pred takim gostilničarjcm! Breginj. Vsled dovoljenja sv. rimske sto* lice dobi vsak verni kristiian, ako se spove in obhaja, ako obišče dne 5. ali 15. avgusta tukajšnjo podruž* no eerkev Marije Device na Kladiji in moli po namenu sv. očeta, popo* len odpustek. Želeti je, da ne samo Breginjci, ampak tudi verniki iz bližnjih duhovnij, v obilnem šte* vilu poeastijo preblaženo devico Marijo Snežnico, ki nas milo vabi s prijaznega *Ji Kozaršče. 21. t. m. smo spremili k zadnjemu poeitku Franca Fortunata, kljuearja M. B. na Mengorah. Z njim smo zgubili krščanskega moža poštenja* ka, kakor jih je malo med nami. 74 let je lepa starost, a vseeno nam ga je Bog prezgodaj odvzel. Pogre* šala ga bo Mengorska eerkev, ki je še vedno v razvalinah, pogrcsala ga bo naša nova mlekarnica, ki priene jeseni poslovati, najbolj pa ga bo pogrešala Voleanska posojilniea, katere odbornik je bil od njene ustanovitve do svoje smrti. Bil je pae njen najbolj vnet delavec. Ne bo pozabljeno, da je bil on tisti, ki je rešil posojilnične knjige 1. 1915 z nevarnostjo svojega ^življenja in tako prihranil posojilnici velike iz* gubc in sitnosti. Družini in sorod* nikom naše sožalje. Dragi Franc, počiva j v miru pri Bogu, ki Ti je go* tovo dal plačilo za Tvoje požrtvo* valno in krščansko življenje. Livek. Dopis z Livka v zadnji »Goriški Straži« potrebuje pojasnila, in to radi ljube resnice. Dopisnik našte* va razne naše napake; radi prizna* mo, da jih imamo obilno, preveč; prav zato pa odklanjamo, da bi nam kdo hotel naprtiti še take, ki jih ni* mamo. Debelo smo gledali, ko smo eitali, da se tu harmonika vsako nedeljo siiši. Vsaj na Livku in naj* bližjih vaseh ne vemo nič o tem. Še celo pustni dnevi potekajo že par let pri nas popolnoma tiho in mirno, brez plesov in velikega no* renja. Mogoce je im ei dopisnik v mislih oddaljene vasice, n. pr. Rav* ne in Jevšček. Za\, moramo dati tu dopisniku precej prav! V teh vaseh je menda res harmonika, pies in go* stilna med prvimi vzgojnimi pripo* močki« mladine. Ni eudno, da po* divjanosi narašea. Gostilne, ki so vedno na razpolago lahkomišljcni mladini za plesno norenje in pijan* eevanje niso in niso poštene. Tu bo vsekakor potreba prositi pomoei pri politieni in kazenski oblasti. -— Tudi kar omen ja dopisnik glede cerkvenega pet ja nikakor ne odo- bravamo in to zato ne, ker ni res! Ne hvalimo se, da je dobro, na no* ben naein pa ni tako slabo, da bi bilo potrebno javne graje. Prepri* čan sem, da sc godi s tem krivica gospodu pevovodju in peveem. Do* pisnik naj se glede tega obrne na merodajne činitelje (g. pevovodja in eerkveno oskrbništvo); še boljše pa stori, ee gre sam na kor in po* maga pri petju. Resnica je, da pri nas ob zapovedanih praznikih nik* dar ne odpade peta latinska maša. Da dopisnik prijemlie za uscsa mlada dekleta in fante ima že prav; dobro bi bilo prijeti tudi njih nespametne in nemarne matere. Prav ima, da pozivlje mla* dino — tudi iz oddaljcnih vasi —, da se včlani v prosvetno društvo, ki ji bo nudilo z lepo knjigo pouka in zabave. Ko človek pišc te vrstice, nchote obeuti, da so to stvari, ki ne spadajo prav za prav v javnost; po* ravnajo naj se doma. Zato upamo, da sc v prihodnjc take vrste dopis* nikarji ne bodo oglašali. Pečine. •¦ Po dolgotrajni — triletni bolezni | — sušici je v soboto dne 24. julija okrog 7 lire zvečer v Gospodu prc* minul 57 letni Justin Klemenčie, po* sestnik na Peeinah štev. 20. Kakor smo bili gotovi, da vee ne ozdravi, vendar je glas o njegovi smrti pre* tresel vse, ki so mu bili bližji in ki so ga poznali. Težko je prizadeta hiša, ko je zgubila svojega gospo* darja, pa tudi obeina sama ga bo zelo pogrešala. Bil je izobražen mož oz. fant, ker poroeil se ni in se je veliko udejstvoval na javnem polju. Vcč let je bil obč. odbornik pa še več pa v tuk. eerkvi za orgar- nista in voditelja cerkv. petja. Pred lcti je imel lep ccrkveni zbor in na* rodni ]">evski zbor, ki se je odlikoval s svojim petjem doma in drugod. Mnogo teh njegovih vrstnikov - licencev jc že šlo pred njim v • — grob. Vedno je bil navdušen narodnjak in to je hotel posebno pokazati v petju. Ko se je leta 1922. ustano* vilo bralno in pevsko društvo z imenom »Planinka« je sodeloval pri ustanovitvi in se je takoj z mla* deniško žilavostjo in spretnostjo lotil podueevanja petja novega pev. zbora. Veeer za veecrom je ueil mladi zbor in že po par mesecih je z njim nastopil na odru. rFo je tra* jalo komaj leto dni, ko je kruta usoda hotela, da si je nakopal bo* lezen — sušico in na tej je hiral skozi tri leta sčasoma po malem, le>- tošnje leto pa ga je priklenila na posteljo za vedno. Veliko je v svoji bolezni trpel in nevcrjetno voljno prcstajal boleeine. Njegovega pogreba se je poleg številnega občinstva udeležilo v znak hvalcžnosti, drušlvo. Sedan ji cerkveni organist Podgornik je pa zbral skupaj fante in dekleta, ki so svoj čas tvorili pevski zbor, kot učenci pokojnika in ti so mu za slo* vo in zahvalo zapeli par žalostink* nagrobnic. Fantje pa so nosili krsto in vence. Celotni pogrcb je pokazal pokojnc* mu za vso skrb in delo bodisi v za* sebnem ali javnem življenju, toplo hvaležnost. V?em ostalim sorodnikom naše iskreno sozalje! Božja pot M. B. v Logu. Prečastiti knezonadškofijski or *dinariiat v Gorici je dovolil, da smejo verniki dobiti odpustke sv. leta, ako romarsko eerkev v Loigu obiščejo dvakrat v procesiii pod vodstvom dušnega pastirja, ali pa trikrat posamič. Da pa bo proccsija veljala kot taka, ni dovolj, da se verniki zberejo pred cerkvijo, am* pak treba, da vsaj četrt ure, bodisi pri odhodu z doma, ali ob dohodu v Log hodijo v procesiji. Kakor lani, tako sc bo vršila tudi letos porcijunkulska pobožnost v Logu. Zaenc se spovedovanje v ne* deljo popoldne ob 3. V nedeljo zve* čer ob 8. uri pete litanije M. Božje. V pondeljck od 5. naprej spovedo* vanje; sv. maše ob 6., 7., 8., 9.; ob 10. pridiga in sv. maša pred Sv. R. T. Po sv. maši litanije vseh svet* nikov in sklep pobožnosti v Logu. in pri isti formaciji, je dobil manj place. On starejši, že boli utrjen v podzemeljskem kopanju in bolj iz* veden, kako zastaviti kladivo in žclczni klin, je pričakoval. da če nc več, pa vsai cnako plačo dobi kot njegov tovariš. Ko je zapazil, da je krivično prikrajšan, ie začetkoma godrnjal in po tihem klel. Potožil je krivico prijatelju, a ta mu je od* govoril, da se njemu enako godi. Nepošteno postopanje se ie razvc* delo na okrog. Najprvo so godrnja* li pri blagajniku, zakaj jih prikraj* suje pri mezdi. Ta jim pokaže pi* san odlok, koliko vsakemu pristo* ja, če meni kdo, da ie krivieno, naj se pritoži v gradu. K ravnatelju so šli, pa jim je povedal, da urad* niki najbolje prisoja.jo plačilo po naporu pri delu. Predstoinik je mi* slil, da so to Ie navadne kaprice in ncvošeljivost, ki zavida tovarišu večji znesek. Pa rudarji so pisali na Dunaj, naj sc krivieno postopanje ustavi. Zaeetkoma sc .tudi tarn niso na to ozirali, saj navadni »knap« ni* ma poguma, da bi drugače tudi J vztrajno nastopal. Ko so pa Ie še , dohaiale pritožbe z imeni in po* datki, so sc vendar pri ministrstvu zganili in poslali dva uradnika v ldrijo, naj stvarno vse preiščcta in nepristransko poročata o vsej za* devi. Leta 1696. sta dospela v Idri* jo in dognala, da jc preišnii pred* stojnik Žiga pi. Kienbach res sprc* jcmal darila, ""Vendar" ne več kot 4 goldinarje, a na zadnic ne več pro* stovoljno, marvee izsilieval od na novo sprcjetih rudarjev in iim zato pri odmeri place neopravičcno vcč prisodil. Kienbacha so radi tega po* karali, in g;? poslali v penzijo, raz* mere med rudarii in uradniki so pa na novo urcdili. Neki rudniški uradnik. ki jc po* zneje bral ta »Bericht« ie na koncu pristavil: imc »kinpoh« sc je še dandanes ohranilo v_Idriji kot psov* ka oncmu, ki goljufa. : Bilo je meseca mainika. ko sem zasledil to listino. Ves vcscl, da sem nekaj novega našel, scm Intel k Smarnicam. Na potu srečam svo* jega starega pevca. Nehote mi pri* dc na misel, ali tudi on pozna imc »kinpoh«. Po pozdravu mu rcčcm: ti si pjavi »kin^oh«! Veseli obraz sc pa takoj potemni, mož se vstavi in nckako užaljen osorno vpraša: »G. dekan, zakaj meni to pravite?« — »Nc bodi vendar hud, saj to ni nič napačnega!« — »Bo pa že, saj mi ne morete dokazati, da bi bil kaj vfieil. ali poškodoval koga?« — »Kaj tudi odraščenim, ne samo otrokom pravijo »kinpoh«, če kaj zmakne?« — »Gotovo, to je že sta* ra navada, da ie »kinpoh« oni, ki in kaj po krivem prilasti.« — Ko mu razodenem, na kai scm danes na* lctel in zakaj scm mu to rekel, se oba veselo zasmejeva. 2iga pi. Kienbach ic pozneje v Ljubljani v visoki starosti umrl, a ! 200 let živi pod imenom »kinpoh« '¦ sc vedno v Idriji. \ Dogodba kaže, kako na čudne načine nastanejo kake psovke 'n kako dolgo sc ohranijo. Prijatclji Loga, pridite in udele* žite se milosti, ki jih Marija rada svojim otrokom izprosi in deli! Cerkve no predstojništvo. Crni Vrh nad ldrijo. Z oziroin na zadnji dopis v „Gori- ški Straži" o črnovrških „diletantih", je prinesla „F.dinost" z dne 7. t. m. pod naslovoin:,, Crni vrh nad ldrijo" dolg dopis, kateri zasluži malo odgovora. Dopisnik pravi, da zato še niso izročili čistega dobička veselice črnovrškim sirotam, kcr se še vedno oglašajo z računi Ijirdje, ki so bili prvotno voljui posoditi razne predmete zastonj. Upra- viCeno dvomimo, da bi bilo to res in da bi bilo to vzrok, da niso izročili denarja takoj, kamor je bil namenjen. Celih pet tednov je bilo treba, da so gg. „diletantje" prešteli denar in ugo- tovili čisti dobiček. V toiikem času bi se lahko likvidirali še veliko večji ra- čuni, kakor so bili od njih veselice. Ali so gg. „diletantje" tako slabi ra- čunarji, da so rabili zato toliko casa, ali kaj je bilo temu vzrok, ne bomo preiskovali. Ugotoviti moramo samo to, da je moral iziti še Ie dopis v „Gori- ški Straži", pa je „zacvilil pes", da so se gg- „diletantje" spomnili na svoje dolžnosti. Zelo veliko naivnost je po- kazal dopisnik „Edinosti" z vpraša- njem, zakaj nismo šli k veselici in — agitirali zanjo. Ali se vain ne zdi, gg. „diletantje", da malo preveč zahtevate od nas? Ali naj vam mi polnimo dvo- rano pri vaših prireditvah in agitiramo za vdeležbo ? S takimi zahtevami ka- žete, da ali ne znate izvesti nikake a- gitacje, ali pa da nimate ljudi za seboj, ki bi posečali vaše prireditve. Veseli nas, ko zagotavljate, da hočete dela, če prav dvomimo nad resnostjo te trditve. Prav in potrebno bi bilo, da bi pričeli med vašimi pristaši z resnim kulturniin delom, da bi zastavili brazdo v njivi, ki ni zaraščnna samo s pleve- lom, ampak tudi s — trnjem. in ki čaka resnega in vztrajnega delavca, da bi jo preoral in obdelal. Torej kar začnite z delom, polje je široko, toda ne s sprem- ljevanjem harmonike, sicer ne bo pri- neslo delo nikakega sadu. Ne razu- metno, kateremu društvu hoče očitati dopisnik „Edinosti" zaspanost. Ako misli na „Narodno izobraževalno dru- Stvo", ki je menda pred kratkim na jetiki umrlo, ima čisto prav. V teku dvajsetletnega „kulturnega" delovanja je priredilo to društvo red in piši: eno dramatično predstavo, nikakega preda- vanja, pač pa brez števila plesov, ki so se vršili, seveda, tudi v narodni go- stilni, in pa da je razširjevalo med svojimi člani razne slabe knjige. Samo to bi bi! moral še dostaviti, da so vo- dili in tvorili omenjeno društvo ravno isti „diletantje", ki so se sedaj tako bahavo razkoračili in očitajo drugim zaspanost. Dvajset let ste imeli društvo in sedaj pa pridete in jadikujete po „Edinosti", da ste še v temi! - Kaj ste pa delali med tem časom? Zelo žalostno spričevalo ste si dali in mi ne moremo drugega, kakor da vas pomi- lujemo, da po dolgih dvajsetih letih Še niste našli „solnčne poti, kakor so jo drugi". Bojimo se, da jo tudi v novih srajcah ne bodete. Ako pa hoče očitati dopisnik „Edinosti" zaspanost „Prosvetnemu društvu", mu pa lahko zagotovimo, da bode še mnogo vode poteklo po črnovrskeni potoku, čeravno ob hudi suši vsahne, predno bodo črnovrški „diletantje" priredili toliko predstav, kakor jih jc priredilo to dru- štvo v teku svojega obstoja. Sicer pa ne obstoji vse društveno delovanje v z velikim pompom prirejenih veselicah, ampak še veliko bolj v raznih sestan- kih, predavanjih itd. Po dvajsetih letih obstoja vašega prejšnjega društva „do danes vam ni bilo možno se dvigniti". Sedaj „vstajate, rastete". Sedaj „bo- dete vlekli sebe in druge iz teme" in „oči nam bodete odvezovali". Velike reči nam napovedujete, kakor preroki iz stare zaveze. Toda vse to so samo lepe besede, katerim se smeje vsak, kdor vas pozna. Ni dovolj, da ste o- blekli drugačno srajco, treba bi bilo, da bi predrugaeili še marsikaj drugega. S tem je naša polemika s činovrskimi „diletanti" radi njih zadnje veselice in njih idrijskim dopisnikom v tržaski tetki končana. Pika. sOORlSKA STRATA Stran 5. Solkan. V pondeljelTclne 26. t. m. se je 'poročil g. sodni svetnik Komavcc z gospodično Avgusto Klemenčič. | Prijatclji in prijateljice so jima prav krasno prepcvali pri sv. maši, g. dekan pa je imcl naniu krasen govor. Bilo srečno! Gor. Tribuša. Pred dobrim tednoin smo pokopali posestnika Grudna Petra, katerega je ugrabila smrt v najlepši moški dobi. Dne 13. t. m. pa je po dolgi in mučni bolezni preminul posestnik Čibej Franc v 47. letu starosti. Bil je skrben oče svoji družini ter vzoren in napreden knietovalec in kremenit naroden zna- čaj. Značilno je, da sta si bila oba po- kojnika dobra prijatelja ter sta se mno- krat šalila, da bosta skupaj odšla k sv. FranČišku. Mir njunim dušam, Cast njunemu spominu. Njiju drage pa naj tolaži Vsemogočni, da lažje prenesejo ta bridki udarec. Batuje. Prosvetno društvo v Batujah vprizori v nedeljo 1. avgusta kras* no dr. Prcgljevo pevsko igro »Kom* postcljski romarji«. Pevske točkc je priredil naš domači skladatelj Vinko Vodopivec, koiih ni malo, namrcc 16 moških in mesanih zbo* rov ter solospevcv. Pevske točke bo pri igri spremljal naš znani strokovniak. To je že druga naša prireditev v kratkih 2 mesecih, za* to upamo, da nas prijatelii posetijo v obilncm številu in s tem pokažejo zanimanje za naš trud. Vipolže. Izobraževalno društvo »Vrtec« iz Vipolž priredi v nedeljo 1. avg. ve* liko vrtno veselico. Vprizorila bo se igra »Don Fernando, strah Asturi* je«, ki potrebuje 45 igralnih moči. Smešna burka »Postna skrivnost«, 2 dcklamaciji in 4 pevske točke. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Prireditev se bo vršila na staro* grajskem dvorišču g. barona Teuf* JViiba^iiu. rnreuiiev ic Krasna, ne zamudite! HnjižBvnost in umetnost. »Oče budi volja Tvo.ja«, spisal dr. Ivan Pregelj. Katoliška knjigarna u izdala knjigo pod goreniim nslovom. Ob* seg 108 stranj in 12 risb Sašc Šantla. To knjigo jc izdala že prevaljska Družba sv. Mohorja, toda nova iz* daja je nekoliko spremenjena in ilustrirana. Prodaja se po 10 Din po knjigarnah v Liubljani, Maribo? ru, Celju, Kranju, Radgoni, Ptuju in Novcmmestu. »Zadnji c'nevi velikega mučenika«. Katoliška knjigarna v Gorici je izdala »Zadnje dneve velikega mw eenika«, povest iz misiionskega de- lovanja v Severni Ameriki. Strani 80 broširano 4 lire. Prodaia Katoli« ška knjigarna v Gorici, via Carduc* ei 2 in Štokova knjigarna v Trstu, via Milano 37. . »Radi oreha«. Katoliška knjigarna ie izdala pri* prosto trodejanko Dragotina Vo* dopivea »Radi oreha«. Prav dobro= došla bo za kmečke odre. Prodaja Katoliška knjigarna v Gorici, via Carducci 2; Štokova knjigarna v Trstu, via Milano 37. Cena lir 3. Slovenski pritrkovavec. Pravkar je izdala Katoliška knji* garna v Gorici 136 strani debelo knjigo »Slovenski pritrkovavec«, ki jo je spisal svetnik Ivan Mcrcina, Knjiga je navodilo za pritrkovanje cerkyenih zvonov po številkah. V predgovoru je zapisano: »Mi Slo* venci smo žc po m-ravi pritrkovav* ei«. Treba je, da se pritrkovanje ohrani, da se ta lepi cbiča: razvija in spopolnjuje. 243 vzorccv za pri? trkovanje je pisatelj nakopičil. Ta? ke kniige ni imel doslei še noben narod v Evropi. i C Dobi se pri Katoliški knjigarni v Gorici, via Carducci 2, v štokovi knjigarni v Trstu, via Milano 37. — Nevezana stane 8 lir, vezaoa v plat* no 11 lir. Vokalni koncert „Mladike*. Radi objavljamo obe kritiki »Mta? dikinega« koncert a da čujemo več /vonov. Naprosil nas je sum odbor Mladike, naj /o storimo, češt da je dobro, če čujemo različna mnenja tudi če niorda niso laskava za dru* štvo. S tem se dokuže, da zbor stremi po lepi umetnosti in da rad sprejme stvarno kritiko od kogar- koli. Pa tudi je dobro, dv. se mnenja ukrešejo in se napravi konec vsa* kršnim poskusom monopoHziranja pevske umetnosti. Obenem pa sma- j tramo, da je tudi drušfvu samemu v cast, ne le du so se posrečenega koncerta udeležili nr/.ni strokovs njaki, marveč da iudi prihnjajo od njih ocene, da je zbor zmožen še več ob ugodnih pogojih. Mi od svo? je strani zboru in društvu tudi ča; stitamo! — (Jredništvo. Prosvetno društvo »Mladika« v Gorici je priredilo dne 24. julija t. 1. koncert z bogatim sporedom. Ker je bil spored žc obiavljcn v zadnji »Straži«, ga ni trcba tukaj še enkrat navajati. Koncert ie bil zclo dobro obiskan. Pevski materijal »Mladike« je dober, zlasti ženski glasovi so številni, močni in gibčni; moški glasovi so tudi dobri (basov globoki »d« je bilo prav čedno sli^ šati), ampak malo jih je — prema* lo. Dasi ie v dvorani vladala pre- cejšnja soparica, je bila vendar in? tonacija dovolj čista. Dinamika je bila v obče prav dobra, najboljša pri Hochrciterjevi »Uspavanki«, manj dobra pri Klinar?Ferjančiče? vpm »Vzdihljaji slepca«, kjer je bil na več mestih zbor preglasen. Ago? gika tudi v celoti prav dobra. Izgo? varjava besedila jasna in razumlji? va. V osebi g. Lojzeta Bratuža ima »iviiaaiKa« lznorne^a pevovodjo. Sopranistinja gdč. Frida Ščekova nam je že znana od prej in smo jo vedno radi poslušali. To pot je na* stopila tudi kot skladatcliica in si? cer prav sreeno, marsikai novega in zanimivega je v njeni skladbi, ki jo je sama globoko in čustveno po? dala. G. Joško Bratuž je pel seveda clovršcno in je žel obilno pohvalo, moral je še en komad dodati. Na novo je prvie nastopil g. Oko Fran? ko. Zelo simpatieen in poln bariton bolj basovc barve. Prav dobro je podal F. S. Vilbarjevo skladbo »Kam?«. V dobro mu šteiemo po? sebno čisto izgovarjavo — vsako besedo smo dobro razumeli. Po vztrajnem solanju bo postal izvr? stcn basist. Ima vse predpogoje za to. Močan, voluminozen glas zelo prijetnc, metaliene barve in dober nastavek glasu. Manj sreeno izbran je bil dvospev iz opeje »Mignon«, kjcr sc mehki lirični sopran gdč. Ščekove in dosti močnejši drama? tični bas Frankotov nista mogla spojiti v brezhibno celoto. Kakor rečcno, koncert je v ecloti prav dobro uspel, zlasti narodne pesmi so nam zelo ugajale. Spremlievanje na klavirju gde. Zalc Vukove je bi? lo zadovoljivo. Par pomanikljivosti ni kvarilo celotnega dobrega utisa prireditve. Pomanjkljivosti so bile n. pr. pri Hochreiter jevi »Uspavan? ki«, ki jc bila pa drugače najboljše podana, v edenintridesetem taktu ni bilo slišati tenorovega »des«, ta? ko da sem dobil utis, kakor da je to kvartsektni akord. Nadaljc pri skladbi »Poljske rože« ie bila za? četna perioda prchitro podana; si? cer je bilo vidcti, kako je pevovod? ja skušal soprane zadržnti. ki so se pa vkljub temu spustili v veselo dirko. Boljša, vcliko boljša pa je bila sklepna perioda (z jstim moti? vom). Pri E. Adamičcvi skladbi »Nina mia son' barcarolo« bi bilo morda bolje pri sredniem stavku vzeti malo počasnejši tempo, da bi bil močneje izražen občutek valo? vanja. Izborno pa je bila podana skladba »Žagar«. Kakor rečeno, po? manjkljivosti niso kvarile celotne? ga dobrega vtisa. Vkljub vsem te? žavasfc »Mladika« napreduje od na? stopa do nastopa in se vedno bolj izpopolnjuje: vse priznanje g. Loj? zctu Bratužu in njegovemu zboru! Vinko Vodopivec. * * * Bil sem naprošen, da povem svo? je mnenje o zadnjem koncertu »Mladike«. ki se je vršil v soboto 24. t. m. Storim to na tem mestu, omen jam pa že naprej, da ne na? meravam napisati kritike o koncer? tu in izvajanju posameznih tock po navadni šabloni. kakor jih čitamo ob vsaki priliki: tenor je bil tupa= tarn prešibak, alt dober. sop ran mestoma premoan, izgovarjava plaba, to ali ono mesto slabo inter? pretirano ltd. itcl. (In naj kar tu že omenim, kaj se razumeva navadno v takih slueajih pod interpretacijo: nič drugega nego samovoljno iz? preminjtmje tempa in noniih vred? nosti, ki so na kvar harmonizaciji in ki jih skladatclj ni liameraval.) Prav vse to. Ali o glasbi čitanio v kritikah premalo. Glasba se postav? lja prav na zadnje mesto, na račun zunanjih efektov. Par lepih piano, velik crescendo, na koncu »Š« ali »č«, da ga slišiš skozi tri takte in efekt je tu. Nato ploskanje in še in še in još in kritika zadovoljna. V resnici so nekatere skladbe, ki živi* jo samo na račun takih efektov, pri drugih pa so efekti drugod: v raz? ličnih harmonijah, disonancah, pre? hodih itd. Med temi skladbami je veliko takih, ki znhtevajo prevcč od navadnega pevca in bi morali imeti v zboru same glasbenike. ako bi ho? teli doseči ž njimi primeren uspeh. S takimi pevci ne razpolagajo niti naši najboljši zbori, zato je bolje, da se držimo srednje poti in izbi? rajmo slkadbe, katere lahko zma? gamo. ki so efektne in pri katcrih pride tudi ^lanha dv vcljave: lepe harmonije, lepi prehodi, lepo vpe? ljane disonance. Na ta način bodo tudi pevci polagoma spoznali raz? liene akorde, različne intervale. Ni vseeno ali pojem terco v akordu, ali kvinto ali septimo. Pri prehodu ^noram vedeti, katcri ton povzroča prehod itd. Zato bi bilo treba, da poznajo naši pevci, ako v zboru že nc moremo imc-ti sninih glasbeni? kov, vsaj nekoliko hurmonije. Vse? kakor pa je nujno potrebno, da jo pevovodja tcmcliito poznr«, da pev? cc na kritičnih mestih opozori na [ to ali ono noto. Potem šele bomo : lahko rekli, da se pri tem ali onem I zboru goji petje in gksba: da jo I petje in glasba namen in ne .sred« stvo. Zašel sem morda predalcč. mi porcče kdo, pa vseeno ni neumest? no. kar sem napisal, kajti iz gore? njega bo jasno, zakaj je zbor zapel i nekatere lahke in efektne skladbe prav dobro, druge, bolj težke.. skladbe z glasbeno vrednostjo pa že ne več takp, kakor n. pr. Hoch? reiterjevo >Uspavanko«, pri kateri niso pri.šle do veljave lepe harmo* nije in lepi prehodi, in zakaj je zbor pri težki Adamieevi »Nina mia, son barcarolo« odpovedal. Ni bilo treba kapricirati se na tako moderno in tezko skladbo, Oe še j povem, da je dvorana zclo neaku? sliena. da niti od daleč ni zadosto? vala Tjiti za naše čitalniške case, povem to, kar vedo tudi sami prire? ditelji. Vsled tega nedostatka uspeh ni bil tak. kakor bi bil lahko in je radi tejia trpel zbor in solisti. Emil Komel. Darovi za sklad »Goriške Straže«. j Gg.: Koruza Viktor, Gabrije 5 L; i Krar^jec Franc, Šmarje 15 lir; N. N. 1 Sv. Lucija 150 L: F. Š. z geslom: Ne I nazaj, ampak naprej do akt. dnev? nika! 25 L: Zbogar Josip, Banjšice 5 L; Persic Franc, župnik, Vetta 10 L; Kmec. posojilnica, Libu.šnjc 100 L: Simon Medved, Krn St. 14, 10 L; N. N.. Selce 3 L; N. N. Štanjel 5 L; A. B. Solkan 5 L; Vrč Julija, Smar-- je 5 L: Pahor Ivan, Jamljc 2 L; Kristanejč Mihael, Višnjevik 2 L: N. N. Lozice 5 L; Suligoj Anton, Kai 5 L; Pctrovcie Pranc. Cepovan 5 L; Gregorjč Lojze, Prvačina 2 L: Sardoc Frančiška, Gorica 2 L; Zor? ze, Cepovan 1 L 50 st.; Kodrič Ivan, Opatieselo 5 L; N. N. Čepovan 15 L; N. N. Saksid 5 L; Leupušček Stefan, Kal 3 L; N. N. Lokvica 4 L: Godnič Ivan, Komen 3 L 30 st.: Žorž Ivan, Slap 2 L. —Bog plačaj! — Zadnji izkaz: 2038 L 45 st., da* našnji: 399.80, skiipaj: 2438 L 25 st. Živeli posnemovalci! Listnica uredništva. j /. B., strojnr. Hover: Za tržnc ce? I ne v usniu izveste naj bolje pri vod= j sivu Čevljarske zadruge v Mirnu. R. H.. Kobarid: Vaš dopis z Liv? i ka ni popolnoma jasen. Morate že j vsaj \irednistvo narancneje ohves? 1 titi. Za zdaj dopisa ne objavimo. ZAHVALA. Povodom prebiidkc izgube našega ljubljenega brata in gospodarja JUSTINA KLEMENČIČA si štejemo v posebno dolžnost, da se tem potoni prav prisrčno zahvalimo vsem, ki so blagega pokojnika obiskali ob času bolezni in mu izkazali zadnjo cast s tem, da so ga spremili na zadnji poti, posebno smo dolžni toplo za- hvalo vlč. g. upravitelju Medvešu, pevcem in pevkam za ganljive žalostinke, društvu in prijateljem, sorodnikom za vence in cvetlice, fantom in sploh vsem, ki so pokojnika spremili na kraj miru in počitka. Bog vsem obilno poplačajl Na Peiinah, dne 16. julija 1926. Žalujoče sestre: Pavlina, Katarina, Lucija, Marijana in Terezija. ZAHVALA. Povodom prebridke izgube našega preljubega očeta, tasta in deda AN13RBJA ČERNIITE, posestnika in gostilničarja v Sp, Logu v Mangartom se najiepše zahvaljujemo vsem obilnim prijateljem in znancem za veliko tolažbo in iskrena sočutja v njegovi hudi bolezni, za izražena sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo preč. gg. žu- pniku in dekanu J. Klobucar-ju iz Bovca in kuratu Kosu iz Loga, g. Antonu Kravanju, trgovcu v Sred. Logu za nadčloveško požrtvovalnost in sanitarsko pomoč, gnsp..Juriju K!inar-ju, založniku „ Itala Pilsen" piva v Žabnicah za poklonitev lepege sve/ega venca, pevskemu druStvu „Mangart" v Logu za ganljivi žalostinki ter mnogobrojnim Bovčanom, Čezsočanom in domači- nom za spremstvo na njegovi zadnji poti. Bog plačaj! Spodnjl Log "pod Mangartom, 25. julija 1926. Žalujoči ostali. Stran 6. »QORISKA STRA2A« Darovi. Za Slovensko sirotišče: Na novi maši preč. g. Ivana Eržen*a v Cer* kncm nabrali tfostje 80 L. Na mno* «a let«! — N. N. 100 L. p. n. Anton Mikuž, Sv. Lucija, mesto cvetja na grob Andreju Manfreda iz Knzmc« ric 20 L. — Srčna hvala! Za Alojzijevišče: N. N. 100 L; odvetnik dr. Stojan Brajsa vsled poravnavc tvrdke koren nasl. — Boltar 70 L; Kmečka posojilnica v Volčah mcsto venca na ^rob pok. Franca For tunata \z Kozaršč 50 L; Gostje na novi sv. maši vlč. g. Iva* na Eržena nabrali 80 L. Ysem Lskre* na hvalai „Goriška Stxaza" v vsako hišo! lÄvgusta CTtiemenčič in Albert Dxomavec uorocena Sol kan 26. julija 1926. Vipiteno (Sieizing) Izjava.*) Podpisani izjavljam tcin potom, da niscm plačnik za dolgove, ki jih naredi moja žena Jožefa KovačiČ. Lstotako ne sme nihče od nje kaj kupiti. Sv. Lucija ob Soci, 26. VII. 1926. Ivan Kovačič, Sv. Lucija 68. *) Za člarikc pod tern naslovorn odgovarja tiredništvo sanno v toliko, kolikor zahtcva zakon. Okrajna posojilnica v Kanalu bo imcla svoi REDNI OBČNI ZBOR dne 15. avgusta 1926 ob 3V& pop. v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo mičelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računov za lcto 1925. 4. Slučajnosti. Odbor. »Kmečka posojilnica v Kostanjevici na Krasu« vabi k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil dne 1. avgusta ob 3. uri popoldne z običainim dnevnim ledom. Načelstvo. Trgovska pomočnica (meš blag.) vešča tudi italijanskcga in nemške* ga jczika išče službc v mestu ali na deželi. Naslov povc uprava »Go? riškc Straže«. Gospodarsko poslopje z zemlji* ščem 2!v njive, zraven hiše je na prodaj. Pojasnila dajc lastnik Mer molja Ivan, Selo 56, Črniče. POZOR! Rcsna trgovina z mr? tvaškimi predmeti se priporoča občinstvu. Izbera velika in izklju* čena konkurenca. Pavšič Terezija, Gorica, Raštelj 37 pod oboki. Za= loga v prvem nadstropju. »Vinarska zveza« v Gorici, uli= ca Formica 1 ima edina v zalogi samo prava pristna domača vina. Cene zmerne, postrežba točna. PRISTNO ŽGANJE na drobno in debelo, konjak, rum, spirit, grenčice, vse najboljše \rste, kis iz čistega vina, se dobi v Via I Ascoli 31 (na vogalu trga De Ami* cis, prej Korenj). KRTove KOŽE kupujem Pasti in poduk na vprašanja W. WINDSPACH GORICA, VIA CARDUCCI 6 SANTE BUSOLINI Uprava: Via Caprin 5 Telefon st. 314. Naznanjam slav. občinstvu, da smo obnovili prve dni junija stare in priznane apnenice v Solkanu. Istotam se nahajajo tudi kamnolo* mi. Apno je prvovrstno in boljše od drugih ter vsak čas na razpola- go. — Cene zelo ugodne. Zdravnib za zebe in usta Dr. LODZ KRAI6HEH sprejeina vse dni v tednu v Gorici, na Travniku St. 20 ob soborah in nedel.jah pa tudi v Ajdovščini štev. 14^ nasproti Ljudskerou vrtu. Dunajska šivalnica C. Locchi Via Boschetto št. 4./I. išče učenke. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 18. 8. 1926. »Conte Rosso« 30. 7. 1926. iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Maria« 29. 7. 1926. »Tommaso di Savoia« 13. 8. 1926. »Conte Verde« 20. 8. 1926. Iz Genove v Buenos Avres v 13V2 oziroma v 19 dneh. v Avstralijo: »Carmignano« 30. 8. 1926. InfoTmacije daje in sprejerna pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Roslch. Gortca. Via Contavalle št< 4. Röntgenologiöni zavod za zdravljenje in diagnostiko priniiPijB D!. I. DE FI0R1 U GORICI, CORSÖ Vin. EM. III. St. II mmm qd 9 - iz in z -» Teod. Hrifoar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Cenir. Posoj.) Vfl'ha zaloga Ceškcra pletna iz znone tousrnz Reysnciiorf I Raymenn, ysaho- ypsfna blsgo za porafance hahor tudi ucüha izbira niošhegs in ženshega sukns. Blago solidno! Cene zmerne I Po znižanih cenah == CAI, RIBASSO) =^==^ UDINE Izredna prodaja na račun lovarnarjev — Via Savorgnana 5 — UOINE Natdaljevanje prodaje začete s 1. julijem po Ixjemiilti cenah. Navajamo cene nekatcrih predmctov: Žepni robci .....L 0.60 Prtiči za čaj .....» 0.80 2epni robci z robom . . » 1.25 Povitki za otroke ...» 1.30 Prtiči .......»1.50 Moške nogavice bar vane . » 1.60 Brisače »Reclam« . . . »1.90 Prtiči z robom . . . , » 1.90 iMoške nogavice »Fantasia » 2.40 Plenice cvirnate ...» 2.50 Prozorne ženske noßavice » 2.50 Brisače gobaste ...» 2.75 Madapolan »Extra« . . » 2.95 Brisače za posodo kvadr. . » 3.25 Moške naramnice dvojno elastične ..... L 3.50 Moderčki za gospe ...» 3.50 Platno »Madonna« . . » 3.60 Gbposteljne preproge »Reclam« ..... »4.95 Blago dvojno tkano . . » 4.95 Preproge iz jute ...» 5.50 Svilene ženske nogavice . » 5.50 Domače platno visoko 1.50 cm ...... » 6.90 Lenske srajce vezane . . » 9.— Namizni prti s prtiči 150 cm ...... » 9.— Barvani namizni prtiči . L 9.— Žamet za lovce ...» 10,50 Combine vezan . . . »10. Težje platno visoko 240 cm...... » 13.90 Preproga vzorec »Birre* ria« barvan . . # . » 29.— Posteljna pregrinjala za eno osebo..... » 32.— Pregrinjala iz čiste volne » 49.— Vezene riuhe za dve osebi ...... » 49.— Žimnice, 14 kg . . . . » 55.— Trapunte ...... »59— Vstop prost t>reas obveznega nakupa. Bogata izebra blaga za gospode in gospe. Žamet za lovce. — Izgotovljeno perilo. — Platno. —v^?s basto tkano blago za gospode. — Platno in bombaževina v vseh visočinah. — Prtenina. — Brisače in servijeti »Fiandra«. — Pletenine iz lanu in bombaža. — Tepihi. — Prsni oklepi iz jute in koko. — Za= vese .._ Blago za mobiliie. — Posteljna pregrinjala in kuverte v vseh merah. — Dvošivi. — Opreme za neveste. — Popolne oprave za prenočišča, zavode in internate. — Jzdelane blazine iz žime in volne. Posebna izbera ncrcdiih in orientalsfiih preprog. - Foseben papust razpFodajaiCEm ~ CENE STA1.NE. VIDEM - Via Savorgnana - VIDEM