S?eV« 136.	(Posamezna številka 8 vinarjev.)
Izlrafa vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Utcdrasivo; Ulica Sv. Frančiška Asiškega «L 20, L nadstr. — V«i <j*>pisi naj se poiiljajo uredoiftvu lista. Ncfrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj ia odgovorni urednik štefar. Godina. Lastnik konsorcij ■ .Fdinost". — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisane zadruge s cr ejenim poroštvom v Trsta, ulica Sv. Frančiška A«iŠkega It 20. Telefon uredništva hi uprave itev. 11-57.
Naročnina zn3la: Za celo leto.......K 3120
7a pol leta............... . . 15*60
za tri mesece............. . . t 780
/a nedeljsko I z d a j o ca celo telo . 6*20 zt pol leta ....................m Ml
V Trstu, v teirttk, 17. mala 1917
Letnik XUI.
Posamezne itevllke »Edinosti* se prodajajo po 8 vinarje«; zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se radunajo -na milimetre v iirokostl ene kolone*
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vta.
Osnu t niče, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Qgla»i v tekstu Usta do prt vrat . .......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.............2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek ,Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti- — Plača in toii se v Trstu.
Uprava ia inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškaga št 90. — POftnohraallnični račun Št. '41.652.
Zvezna armadna poročila.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 16. (Kot.) Uradno se razglaša:
16. mainika 1917.	.
Vzhodno in iiigovzhodno do-
j išče. — Ncbeiiiti posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče. — dan nove soške bitke je bil istotako polu srditih bojev kakor prejšnji dnevi. \ rožnik je vet*»o znova pošiljal z veliko žitavestjo svoje mase v napad. Na tisoče Italijanov je Mio žrtvovanih, a naše ćete izbojevale boj vedno s polaim nsoe-»soni. Med Avčami hi Kanalom se je sovražniku posrečilo, prispeti v ozkem od-«ek»i na levi brez Soče; razširjenje je bilo preprečeno. Več močnih italijanskih napadov je bilo naperjenih zopet proti višinam pri Ptaveh in Zagori. Na Kuku se je 7amogel sovražnik mimogrede ustaliti; po srditem bojnem metežu je bil zopet pregnan. Istotako brezuspešni so bili za Italfane vsi izgubooosni poizkusi, da bi se polastili Svete Gore in hriba sv. Ga-hrfjeia in omajali naše črte vzhodno in jugovzhodno Gorice. V območju Fajtega hi i-^a jv napadal sovražnik dopoldne brezuspešno. Do ponovitve tega sunka ni pri-ker je naša artiljerija, sigurno podpirana po letalcih, zadržala italijanske na-p1(»r2 k«-ione v njihovih jarkih. Ponoči je boj opešal. V Jutranjih «ra*i je bil topovski boj 7opet živahnejši. Število po naših četah napravljenih ujetnikov je nara^tlo na 2S00: med njinii 20 oficirjev. Dve ita-(iianski letali Nieuportovega sistema ste h«li sestreljeni. Na Tirolskem je postala med Atližo in su^ansko dolino sovražna anilterija đeJavneiša.
Kimestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
DUNAJ. 16. (Kor.l Iz vojnega poroče-\ al>kwga stana se poroča: 16. t. m., zvečer l-aliiaai so obnovili danes zjutraj svoje napije na soški fronti na vsej črti. Imeli niso nikjer uspeha in so doživeli velike izgube.
NEMŠKO.
BEROLIN. 16. (Kor.) Veliki glavni stan,
16. suajn&a 1917.
Zapadno bojišče. — Armada kra-Ijevića kuprehta: Vsled neugodiiih vremenskih razmer je biio bojno delovanje neznatno. — Armada nemškega cesarjevima: Na obeh straneh Craonna in severno Prosnesa se je nadaljevalo stopnjevanje topovskega delovanja brez prestanka. V/hoJno La Neuvilla je prodrl neki naš bataljon na 600 m širine v sovražne jarke in je obdržal novo postojanko proti več z močnimi silami izvršeni« francoskim napadom. Naše hrabre čete so ujele 175 mož hi uplenile mnogo pušk vseh vrst.
Vzhodno bojišče. — Položaj je
iiel/premen jen.	.
Macedonska fronta. — Živahni ogenj med Prespanskim in Dojraaskim jezerom se je razširil tudi na fronto ob
Stru mi.
Prvi generalni Kvartirmojsterj pl. Ludendorff.
BfcROLIN, 16. (Kot.) Veliki glavni stan, 16. mainika 1917-, zvečer.
Vsled deževja in meglenega vremena je bilo boino delovanje na zapadni fronti neznatno. Pri Roeuui in Vauxaillonu je p, iššo do krajevnih oehotnih bojev. V Ma-cedoniji «o se severno Bitolja izjalovili so-v raž ni napadi.
BOLGARSKO.
SOFIJA, 15. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedoa&a fronta: Severno Bi-t< ija, na v išini 1218 in v kolenu Čeme živahen ogenj topov in minovk. Sovražni pehotni oddelki so poizkušali prodirati proti Gradešnici, a so bili pregnani z <»4iijem. V okolišu Moglenlce živahno delovanje topov iu pičel ogenj strojnic in niiuovk. Zapadno Vardar ja so poizkušali Francozi ob 5 popoldne po bobna jočem « ^njn napad na Golemo Jarebično in Bosiikovo kitko južno Hume. a so bili odbija — romanski fronti mirno.
TURŠKO.
CARIGRAD. 15. IKor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Naknadno je bilo konstatirano, da sta tekom boiev pri Istabulaku južno Samare, kjer so imeli An»leže težke izgube, padla tudi dva «e-
PODLISTEK.
Milijonar, ki te izginiL
Roman. Francoski spisal Evgen Chavetie.
— (j!ej! — ie dejal. — Tu vidiš sam, s čim sva si preganjala čas, namesto da bi govorila o sliki. Ce si videl, da je Hanibal jezno še! mimo tebe, je pač stvar razumeva. ker sem ga obra! pri igri in je odšel it lrčcri, da dobi pri njej denarja za re-aranšo.
—	Zakaj vas je potem zaprl v sobo? —O. najbrž od <same raztresenosti, ka-
*>x se pač Jogaja večkrat igralcem, ki so izgubili ves svoj denar ter mislijo saino na svojo nesrečo.
—	A, tako! — je dejal Colard. toda z
kateremu se je poznal dvom. IcJaj pa se je de Lozeril nenadoma
nerala. — Sirija: Tri sovražna pomorska letala so vrgla pet bomb na neutrjeno mesto Beyrut, ne da bi bila napravljena kaka škoda. — Na ostalih frontah nobenih posebnih dogodkov,
DOGODKI NA MORJU.
BEROL1N, 16. (Kor.) V/olfiov urad poroča: V Atlantskem morju je bilo zopet potopljenih 5 parnikov in 4 iadrnice, skupno 20.000 ton.
Nač." adm. štaba mornarice.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
15. mainika 1917. — Na fronti Julijskih aip od Tolmina do morja je zavzel uničevalni ogenj naše artiljerije in minovk proti mogočnim sovražnim črtam Včeraj zjutraj značaj velike srditosti rn je izzval^ živahno odgovarjanje številnih sovražnih baterij vseh kalibrov. Opoldne so omogočal drzni sunki naše pehote na več točkah fronte vidno napredovanje v okolišu Plav in na pobočjih Kuka in višinah vzhodno Gorice in Vertojbice. Istočasno so dosegli v severnem delu Krasa deli naših oddelkov zasute jarke nasprotnika Eajtega hriba m napravili ujetnike. Delovanje nase pehote je bilo ob uspešni pomoči artiljerije in minovk v zdržema silno. Nastopala ie zelo živahno proti sovražniku. Zjutraj smo obstreljevali sovražna baračna taborišča v okolišu Cepovana. Tekom popoldne je močno letalsko bro-dovje preplulo ozemlje sovražnih črt vzhodno Gorice in obmetalo taborišča in transporte z 200 bombami. Naši drzni ie-talci so se spustili do 500 m, obstreljevali sovražne čete s strojnicami in povzročili med njimi zmešnjavo. Vsi aparati so se v mi H na letališča. Na ostalih bojiiščih se poroča o sovražnih napadih na nekatere naših prednjih postojank severozapadno Tolmina in na asiaški planoti. Izjalovili so se vsi z občutnimi izgubami.
Rajhstag.
BKROLIN, 15. (Kor.) Za posl. Rosickom se je priglasil k besedi posl. Schekicmann (soc.). ki je izvajal med drugim: Med narodom obstojajo gotove različne želje, tocia povsod obstoja k%ta zeija in ta \en iz nejasnost!1. Naši mirovni cilji so še vedno na istem stališču, kakor dne 4. avgusta. OtlklaiijaiiH> podjarmljenja tujih narodov. Na obeli straneh se mami narode s tem. da je sedaj neposredno pričakovati končne oaločitve in da je treba le še malo potrpljenja. Meu tem so pretekla tri leta. Naša naloga je, da razkrinkamo to igranje z liudstv mi v vseh deželah in da zakli-čemo vladam vseh držav: Dovolj je! Prepričan setn, da bodo osrednje vlasti, ako se branijo proti uničevalnim načrtom, vzdtžsle v boju. Osvojevalni široko-ustneži kriee samo zaio tako silno, ker jih je strah pred obračunom, ki siedi po vojni. Na*zopemejše prt vsej vse nemški propagandi se mi zdi postavVjanje cesarjeve osebe v ospredje. Edini uspeh, ki so ga'do-segli vsenemci, obstoja v tem, da z vrača sedaj inozemstvo na cesarja vso odgovornost za vsenemško blaznost in izbruh vojiie. Ali naj morda pokaže državni kancelar svobodnemu narodu osvojevalno j est in ali naj se loči od mase naroda in avstroogrskega zaveznika. Ako pade vez. ki spaja oba ta dva dela, potem razpa-cleia takoj oba dela. Ako bi se Francija in u:g!ija odpovedali aneksijam in ako bi Nemčija vztrajaia pri osvojevalnem na-e.tu, potem, bodue prepričani, boste imeli v- deželi revolucijo. (Silno razburjenje pri meščanskih strankah.) Seveda, tako daleč še nismo. Fiancozi in Angleži se vendar niso odpovedali aneksijam. Priznajmo odkrito: Mi si ne moremo drug drugemu kaj. Naj prevlata vendar končno parne i n naj se sklene mir, ki bo pravičen > .»cm strankam. Za posl. Spahnom (cen-trum) je izvajal posl. Ledebonr sledeče: Poiožaja, v katerem se nahajata Nemčija \u ves svet, državni kancelar ni dobro Opisal. Raz ven par fantastov ni tu v zbornici nikogar, ki bi bil mnenja, da je Nemčiji še mogoče izvojevati porazno vojno. Naš cilj je. da se doseže pri sklepanju miru pravno stanje, ki bo omogočilo vsakemu Nemcu po vsem svetu rnak-> ra^oino možnost kakor drugim.
udaril po čelu, kot da bi <se bil ravnokar domislil nečesa.
—	Da, res! — je pričel, — mislim samo na igro! Colard, napraviti mi moraš majhno uslugo.
—	Prav raki; gospod baron.
—	Ce se kapitanu posreči, da omeči gospo Brichetovo, se vrne z denarjem v žepu in prične iznova strastno igrati. Potem ve sam Bog, kedaj bova končala. Morda pojde vsa noč.
—	To vam rad verjamem.
—	Toda mene pričaikujejo nekje in moglo bi jih skrbeti, če bi ne prišel. Zato bi rad dotični osebi sporoča, da sem tu, in ti poneseš moje pismece tjakaj.
—	Da. gospod, — je dejal Colard iu se pokloni!.
—	Pisn.ece spišem takoj. — je Oodal Lozeril ter stopil k stranski mizici, na kateri je stala priprava /a pisanje.
Prepričani smo trdno, da mora priti tudi v Nemčiji do tega kakor v Rusiji; za to delajo mogotci. Uvesti moramo v Nemčiji republiko kolikor mogoče kmalu. Predlagali bomo, da naj ukrene ustavni odsek predprprave, da se preobrazi neinska država v republiko. Potem ko sta govoriJa še posl. David (soc.) in posl. Grafe (kons.), je bila razprava o interpelacijah zaključena.
Nova Rušila.
KOALICIJSKI KABINET V RUSIJI*
PFTROCRAU, 16. «Kor.) Izvrševal!:! odsek delavskega in vojaškega sveta se je na svoji današnji seji po razpravi o vprašanju notranjih razmer v . provizo-rični vladi z 41 proti 19 glasovom ob v^držanju glasov izrekel za udeležbo zastopnikov socialističnih strank v provizo-rični vladi.
PETROOi^AD, 16. (Kor.) Po obširnem razpravljanju o pogojih, pod katerimi so zastopniki delavskih in vojaških odposlancev izjavili pripravljenost za vstop v kabinet, je prišla provizorična vlada do zaključka, da je prvi, vnanje politike se ti-čoči pogoj nesprejemljiv, ker smatra vlada za nemogoče, da bi -se odpovedala kakemu v noti L aprila objavljenemu načelu. Pač pa smatra vlada za potrebno, da utrdi edinost med zavezniki in da se energično bojuje proti anarhiji. Kar se tiče ostalih finančnih in gospodarskih pogojev, jim vlada čisto r.ič ne nasprotuje, ker smatra za svojo nalogo, da uresniči reforme, ki jih zahteva svet delavskih in vojaških delegatov. Izvrševalni odsek dume je naznanjeni sklep vlade, potem ko je bil obveščen o tem, odobril. Z vsem pridržkom se poroča, da je dozdevna sleieča sestava koalicijskega kabineta: Knez Lvov — ministrsko predsedstvo in notranje stvari: Miljukov — pouk; Tereščenko — vnanje stvari: Šingarev — finance: Konovalov — trgovino in industrijo; Nekrasov — promet; Kerenskij — vojno; namestnik načelnika sveta delavskih in vojaških delegatov. Skobelev. ali poveljnik čmo-n:r>rskcga brodovi a. admiral Kolčak — mornarico; revolucionarni socijalist Cer-nov _ poljedelstva; socijalistični delavec Zgo^iev — iavna leh: sociialistični moskovski odvetnik Nikitin ali odeški odvetnik Malantovič — justico in naroini socijalist Pešekov — municijo.
Demisija generala Brusilova in Gurkova.
PETROURAD, 15. (Kor.) Malo predno je Gučkcv podal svojo demisijo, sta zaprosila Brusilov in Gnrkov za odpustitev. O odpustitvenih prošnjah se bo odločalo šele po imenovanju naslednika Gučkova.
Izmeniava nad 60 let starih ujetnikov " med Rasijo in Avstrijo.
DUNAJ. 16. (Kor.) Kakor poroča »Neue Freie Presse« z zanesljive strani, se je obrnilo vojno ministrstvo na rusko vlado glede izmenjave obojestranskih vojnih ujetnikov, ki so stari nad 60 let. Ruska vlala je sprejela iniciiativo. Namerava se priključiti tej izmen jadni akciji tudi civilne ujetnike in civilne internirance imenovane siarosti.
Vesti o pogajanjih med Turčijo in Rusijo Izmišljene.
BERN. 15. (Kor.) Turški poslanik je izjavil tukajšnjemu zastopniku »Telegraph Iniormationa« z ozirorn na poročilo lista »ldea Nazkmale« o mirovnih pogajanjih med Rusijo in Turčija da so vse te vesti izmišljene. O kakem posebnem miru 1 ur-čije se r,a merodajnih mestih ni nikdar govorilo.
General Petain — generalissimus.
PARIZ. 15. (Kor.) Ministrski svet je na današnji seji imenoval generala Petama za vrhovnega poveljnika in dosedanjega poveljnika generala Nrvella za poveljnika armadne skupine. General Foch je bil imenovan za načelniHa generalnega štaba.
cijelna izjava, eden najtnarkamnejih mej-, nikov v vojni politiki Nemčije in nje zaveznikov. V pravo oceno teh izjav nemškega kaucelarja treba imeti pred očmi dejstvo, da ste v Nemčiji dve glavni struji, ki obe enako viharno pritiskate na vodstvo vnanje. politike, naj že enkrat državni kancelar koukretno označi voine cilje Nemčije! S soglasno zahtevo torej, ali vsaka struja z drugačno, g ruga drugi nasprotno tendenco. Vsenemški in konservativni krogi zahtevajo, da vo^ur cilj Nemčije bodi aneksijonističen z bogato vojno odškodnino. Socijalisti, ki jiin je glavni govornik Scheidemann. pa zahtevajo mir brez aneks«, na podlagi medsebojuega sporazuma. Za tema glavnima tendeuca-ina so šle interpelacije, na katere je odgovarjal kancelar Bethmami-HolKveg.
Obojni zahtevajo od njega jasnosti, konkretnega oztiačenja vojnih ciljev, ker so obojni nezadovoljni z njegovo dosedanjo rezervo. Ta dolgi govor njegov pa je bil ves prikrojen v namen, da je z razsežno argumentacijo pod4crepljal svojo zamolč-ljivost, da je branil svojo rezerviranost glede vojnih ciljev Nemčije in da ie odločno sporočil, da ostaja pri tem. Odklanjal je na desno in na levo. Iz njegovega govora bi bilo podčrtati: da se vlada nikakor ne udeležuje debate o raznih nabiranjih glede vojnih ciljev: da je vladi v glavno smer čim prejšen in srečen dovrše tek vojne; da je odločno zanikaval vsako nesoglasje med Negacijo in njenimi zavezniki; istotako pa tudi odbijal vsako c'iomnevo, kakor da bi bil nemški narod nezadovoljen in da bi ta nezaidovoljikost mogla priti do izraza celo v revoluciji.
Govor kancclarja je bil jadc v negativni .srneri, ker konkretnega označenja o vojnih ciljih NemČiie ni hotel podati. Kako trden je njegov sklep, nam pravita stavka. kjer je rekel, da bi pomenfsrio najgršo nehvaležnost napram junaštvom naroda, ako bi opuščali vse priborjene uspehe in u'co bi puščali vse račune neporavnane; a istotaka nehvaležnost da bi bila proti bojevnikom, ako bi z označen jem vojnih ciliev v smislu kakega osvoievalnega programa olajšali sovražnikom opravičevanje vojne do brezmejnosti!!
Edino pozitivno, kar smo dozna!: iz Bet t mat m - Hollveegovega govora glede vojnih ciljev, bi bilo, da odklanja obe gori označeni smeri in da si pridržuje konkretno oficijelno označenje vojnih ciljev za pozneji primeren čas.
Velak, pomemben moment v katicelar-jevem govoru pa je diferenciranje med sovražniki: med Rusijo in ostalimi vlastml entente. Dočiin od Angležev in Francozov ne pričakuje skorajšnjega izpoznanja in spametovanja, pa je naravnost s toploto zaželel mirnega sporazuma z Rusijo in izražal vero v možnost takega sporazuma! Ta moment v kancelarjevem govoru je — z našega avstrijskega stališča — najtehtovitejši, najvažnejši.
V soglasju z srčno željo vsega čutstve-nega sveta pa je bil gotovo Bethmann-Holivveg na zaključku, kjer ie rekel, da se zanaša s polnim zaupanjem, da se bližamo koncu, ko bo možno razpravljati o — vojnih ciljih Nemčije. Po tem trenotku vztre-peče ves svet: po' začetku mirovnih pogajanj.	___
Cesar državnem kincelirju Bethmonn-Hoiluetto valnih čilim Hemaje
oziroma odgovor na tozadevne interpelacije, ki smo ga priobčili v včerajšnji »Edinosti*, ie zopet veleznamenita ofi-
Colard mu je hitro porinil k mizici naslanjač in je ostal potem spoštljivo za njim, ko je de Lozeril začel pisati.
Namesto pismeca, kakor je rekel, pa je de Lozeril napisal naslednje vrstice:
»Ker mi preti nevarnost, pišem te vrstice, ki naj se, če bi umrl nasilne smrti, rzroče sodišču. V tem shičaju bi bil namreč žrtev kapitana FonqUiera in njegove hčere gofcpc Brichetove, ki sta z mojim umorom hotela zavarovati tajnost o Bri-chetovi smrti, katerega sta tudi umorila onadva. Za ta zavratni umor sem izvedel danes po sliki, ki mi jo je pokazal sodnik gospod de Badičre. Izpričujem torej, da je omenjena slika natančna podoba onega umorjenca, čigar povest sem pripovedoval sodniku. Ce nisem takoj priznal resnice, se je zgodilo to le zato, ker sem, kar ni bilo prav, hotel prizanašati ljudem, katerih žrtev sem sedaj postal saru.«
Občni zborpolltMo mm „Edmojtr
Združenje jugoslovanskih narodnih sil.
K besedi se je oglasi! glavni urednik »Edinosti«, Makso Cotič. ki je izvajal:
Častiti zborovalci! Že večkrat sem imel nalogo, da na javnih shodih izprcgovorim kako skromno besedo; toda tako iz polnega srca, s tako vznesenim čutom. — seveda kolikor je pač mogoče v sedanjih težkih časih. — pa Še nisem nastopal nikdar za kak predlog, kot nastopam danes za predlog, katerega želim utemeljiti.
Zgodovina našega domačega slovenskega življenja nekoliko let sem je zelo žalostna, ni drugega kot zgodovina velikih grehov, velikih zmot, strasti in popolnega pomanjkanja vsake premišljenosti in vsake resne skrbi za bodočnost naroda. — Razmere so postale tako zastrupljene, da se je moralo že obupavati, ne samo na saniranju teh razmer, temveč tudi na narodovi bodočnosti sami. In ta naša razdeja-nost se je, žal, prenašala tudi v zastopstvo našega naroda v parlamentu. Posledica je bila, da je naša politična veljava padala vediK) bolj in bolj, da so odločilni činitelji stopali preko nas in da smo se mi sami vedno bolj in bolj pogrezali v pohtteno onemoglost. Bilo je obupati.
Ce se je tupatam oglašal kak trezen glas, ki si je vkiiub vsemu temu ohranil vero da pridemo vendarle še do spoznanja, da nikakor nc sme iti tako dalje; ie tak gias večinoma naletaval na <skeptici-zem ali celo na očiten zasmeh. Posebno veliko takih izkustev ima list, ki mi je v čast, da sodelujem pri njem. Naš list je vkljub vsemu zasmehu, vkljub vsem na-sprotstvom vedno in vedno neustrašeno priporočal skupni nastop za narodno stvar in poudarjal nujno potrebo, da se zedini naša narodna delegacija v.parlamentu in
skupno deluje za skupne koristi vse^a našega naroda. Večinoma smo s takimi nasveti doživljali le neuspehe, kajti le redkokedaj je prišlo do soglasja. Ostali pa smo vendar vedno zvesti temu načelu, kar smemo s ponosom ugotavljati, in danes, ko je narod moral preživeti trdo šolo velikih dogodkov, danes pa imamo zadoščenje, da je spoznanje, katero je bilo že zdavnaj ukoreninjeno v nas, da je to spoznanje začelo prodirati in zmagovati v vsem našem narodu in da je prišlo do veljave tUui med zastopniki našega naroda v parlameutu. Danes ritom prihaja glas, da se delo za složni nastop vseli zastopnikov našega slovenskega, hrvatskega iu srbskega naroda v parlamentu razvija uspešno in da s^ je nadejati, da se v kratkem uresniči ta iskrena želja. In mora se tudi uresničiti, če hočejo naši zastopniki v resnici delovati za našo bodočnost, če hočejo, da pridemo v državi do pozicije, ki nam je zagotovljena po državnem osnovnem zakonu in smo io še prav posebno posvetili s prekrvavimi žrtvami našega naroda. Če je v nas le količkaj resnične ljubezni za to bodočnost, potem pač ne more biti nobenega pomisleka proti skupnemu postopauju, iti še teminanj, če se postavimo na načelo, da za to niti najmanje ni treba razveljavljati naših posto-ječih organizacij, da nikomur ni treba žrtvovati ničesar, da naj nobena stranka vsled tega ne trpi najmanjše škode, temveč da gre le za cllle. ki so skupni vsemu narodu!
Ce torej z zadoščenjem pozdravljamo ta preokret, potem še tem rajši danes zopet obnovimo željo, da bi čfen preje prišlo do složnega nastopa naše parlamentarne delegacije. Oglasimo se s tem večjim za-doščenjeau, kor gre za našo 'lavno željo, ker gre za cilj, ki smo se borili zanj z vso odločnostjo iu sc mu nismo odrekali niti tedaj, ko je vladalo zanj najslabše razpoloženje v drugih delih našega naroda. — Zahtevaimo torej od zastopnikov naiega naroda, da se združijo na tel podlagi In strnejo v eno vrsto za korlsfl naroda!
Govornik je nato predlagal že objavljeno resolucijo, in nato zaključil:
Naglašam prav posebej: — po češkem zgledu! NagJašam pa to. ker nam predo: čuje ta češki zgled, za kaj gre v tcsinei pri tej koncentraciji. Ne gre namreč za to. da bi kaika stranka izgubila kaj. V Cehih so se združile vse stranke od skrajne so-ciialnodcmokratske levice pa do skrajne klerikalne desnice, in zdrjižila j!h je misel na bodočnost naroda. Socijalni t^emo-kratje ostanejo socijalni demokratje. konservativci ostanejo (konservativci, vsak s svojim lastnim programom; le skrb za bodočnost naroda. Ie ljubezen do naroda je napotila te drugače tako si nasprotujoče struje, da so se strnile vse v skupnem narodnem okvira, da tu hočjo delati za vse tisto, kar je skupnega vsem. Tako je tudi med nami vsakdo laliko za tako zedi-njeuje. če le čuti količkaj ljubezni do svojega naroda, in za tako rcsolucijo res lahko glasujemo vsi. (Odobravanje.)
Resolucija je bila sprejeta z odobravanjem soglasno.
Preskrba družin vpoklicancev, vdov in sirot in pohabljencev.
O delovanju društvenega vojnopomož-uega urada ie "poročat nato društveni uradnik Vekoslav Mrak, ki je izvajal približno takole:	.	. u
Politično društvo »Edinost« je takoj ob začetku vojne ustanovilo poseben vojno-pomažni urad, ki mu je bila poverjena naloga, da gre v zadevi državne vzdrzeval-nice in v sličnih na javno pomoč se nanašajočih zadevah družinam vpoklicancev na roko z brezplačnim vlaganjem prošenj, z imervenerjami in z nasveti. Poslovanje tega urada sem prevzel 1«. marca 1915. ter delujem v njem do današnjega dne. Za čas pred 1«. marcem 1915. ne morem podajati obširnejšega poročila, rečem pa lahko, da je bilo delovanje tega urada, ki posluje v pisarni dr. Rybara in dr. Abrama, ki urad brezplačno zalaga tudi z vsemi ptsarniskinu potrebščinami, tudi v onem času zelo živahno in plodonosno. — Od 18. marca 1915. dalje do danes je bi!o za re^ne in izredne podpore vloženih kakih 2000 prošenj. Večina prošenj v zadevi redne podpore (državne v^drževahune) je bilo, ker je urad pač v prvi vrsti posloval za lrst in okolico, vloženih na tržaško podporno komisijo, vlagali pa smo prošnje tudi na razne druge podporne komisije, zlasti za begunce in begunke, ki so jih komisije, pod katere so spadali prej, čestokrat pri-krajševali ua vzdrževalnim. Vlagali smo prošnje a!i za povišanje vzdrževalnine ali za izplačilo zastale vzdrževalnine, za katero so bile družine prečeštokrat po krivici prikrajševane. Za marsikatero družino pa je bilo treba opetovanih prošenj, da ji je komisija sploh šele nakazala primerno vzdrževalnino, ki jo je bila prej dosledno odrekala na podlagi napačnih informaciji. Uspehi, ki jih je .dosegel vojno-pomožni urad, so nad vse lepi. Marsikatera družina je prišla do podpore, ki je prej ni imela, in zelo mnogim družinam je bila podpora na podlagi naših vlog prav znatno povišana. Zlasti razveseljivi pa so uspehi,
Stran II.
.EDINOST" štev. 196.
V Trstu, dne 17. maja 191?.
ki smo jih d-osegli s prošnjami na izpfa-čHo zastale vzdrževal nine. V obliki za-stankov «o bile po posredovanju vojno-pomožnega urada številnim družinam izplačane prav lepe svote. Sicer je čas na •današnjem občnem zboru pretesno od merjen za to. da bi mo^el na podlagi posameznih slučajev obširnejše poročati o tem. Ali da vam, spoštovani gospodje, podam vsaj površno sliko o tej strani našega delovanja, mi dovolite, da. vam navedem vsaj nekaj glavnih številk iz tozadevnih beležk. — Tu je poročevalec navedel vrsto svoi, ki so bile na prošnje vojno-po-možnega urada izplačane raznim družinam v mestu in okolici in katerih višina se giblje v glavnem med svotami od K 200 daije do najvišje svote K 1358*60. — Ali pripominjati treba, nadaljuje poročevalec, da tudi vsi podatki, ki so nam v tem pogledu na razpolago, nikakor še ne podajajo popolne slike o uspehih vojno-po-možnega urada, ker nas žal niti petina strank, za katere smo vlagali prošnje, ni obvestilo o uspehu naših vlog. Toda že na podlagi sporočenih nam podatkov lahko rečemo, da so uspehi našega ielovania nad vsako pričakovpje zadovoljivi in da je vojno-pemožni urad v vsakem pogledu izpolnjeval nalogo, ki mu je bila poverjena v pospeševanje interesov našega ljudstva. Ne rečem tega radi samohvale, ker c eba pri stvari ne prihaja v poštev, ampak radi tega. ker štejem v zaslugo političnemu društvu, da je. zavedajoč se ko-rsti ljudstva, ustanovilo ta ura-1 Pri tem naj še mimogrede pripominjam, da v vsem ] >s H) van ju nismo delali nobene razlike med pripadniki slovanske, italijanske ali nemške narodnosti; edino merodajno nam je bilo načelo Človekoljubja ter smo se z isto \nemo zavzemali za. Italijanke In Nemke, ki so se zatekale k nam po pomoč, kot za svoje ljudi. In mislim, cenjeni gospodje, da je bilo tudi -popolnoma pravilno tako. (Odobravanje.) — Nadalje pri-P' minjam, da v navedenem številu prošenj niso zapopadene one številne prošnje in vloge, ki so se nanašale na druge stvari, tako n. pr. prošnje za podpore- invalidom ter vdovam in sirotam padlih vojakov ter razna druga posredovanja. — Prehajajoč v razpravo o
ob-toječih predpisih glede državne vzdrževalnme in oskrbe pohabljencev ter vdov in sirot pa.Mih vojakov, je govornik nanašal, da je praksa -pokazala, da so vsi ti predpisi absolutno pomanjkljivi in ne-/	. Zakon o državni vzdrževalnim ie
nujno potreben temeljite revizije. Iz za-k< trda odpraviti razne določbe, ki so ravno tako krivične kot času neprimerne. P -tavko vzdrževalnine treba na vsak način primerno povišati. V časih, ki štejemo stroške vojne samo še po milijardah, naj se ne bi pozabljalo, da ie Kapital, potrošen za zdravje mlade naše generacije, nijholj plodonosno investiran. Nadalje so nujno potrebni energični zakonodajni u'rrepi v zaščito neštetih pohabljencev ter ne v tL lih vdov in sirot pa-M vojakov. Ne odfv\aino priznanja resni volji, ki jo kaže družba napram tem nesrečnikom na polju privatne dobrodelnosti. Sai se na tem IkjI.li t:*-. > epo u dejstvu je tudi plemenitost slovenskega srca. Nikdar ne bo smelo in moglo biti pt>zabIjeno. kar so v tem pogledu storile že dosedaj slovenske dame. iu. čelu jim gospa dr. Slavikova. < Odobravanje.) Ali reči moramo, da nam je I resvet spomin padlih junakov in da je i evisoko naše spoštovanje do onih ne-*rcČ: !!vOV, ki so v strelskih jarkih pustili s\ oje zdravje, ki iim je vojna uničila delavno si!-), edini vir eksistence, da bi nas mogla zaJ »voljiti zavest, da je tem najbolj nesrečnim žrtvam vojne zagotovljena nadaljna borna eksistenca po — pri-va: i: nrloščini. Drža\i so žrtvovali vse, in n?» državi je, da i»m o^dotži. Preskrba teh nesrečnih bitij mora biti zagotovljena i t zikeifu Iii sicer poštena preskrba. To imamo pravico in to imamo tudi dolžnost zahtevali. In tudi kot Slovenci. Kajti potrebovali bomo v težkem življenjskem boiu ljudi z vzravnanimi hrbtišči. Teh nam pa ne vzgoji — privatna Jobr: Jelnost. Saj nič človeka ne pon teko kot zavost, <la živi vbo-gajme. Mi ne p'^trebujemo miloščine, ampak hočemo to, kar nam gre. — Ape-iramo tedaj na vse inerodajne činitelje, da store v tem pogledu svojo polno dolžnost, občni zbor pa prosim, da sprejme tozadevno resolucijo. (Odobravanje.)
R<-so!učija je bila sprejeta z odobravanjem soglasno.
v svobodni, samostojni državi Poljski, a prav tako jasno je tudi, da načelniška kriza v poljskem klubu — za rtfo pride naj-biž tudi do krize v ministrstvu za Galicijo — nt izbruhnila zato, ker dr. vit. "Bilin-ski nima poslanskega mandata, temveč zato, ker je avstrijska vlada morda obljubila izpolnitev poljskih žalitev, a je v zadnjem času preklicala to obljubo. Če b1 še vprašali, pod kakim vplivom se je zgodilo to, bi bilo pač treba odgovoriti: pod vplivom Nemčije, ki se nikakor ne misli odreči svojim poljskim pokrajinam v prid zedinjene Poljske, in to temmanj. ker jasno izhaja iz zadnjega Bethmann - Holl-w egovega govora, da Nemčija vztraja na tistih vojnih ciljih, ki jih je kancelar že večkrat označil jasno, namreč — zavarovanje nemških meia na vse strani in odklonitev politike, ki naj bi enostransko opuščala prifcoijene uspehe. V takih okoliščinah je dosedanja politika poljskega kluba v bodoče nemogoča, in posledica je pač kriza v na^elmštvu kluba in gališkem ministrstvu. Kake bodo nadaljne posledi-c, se pač pokaže v kratkem, in če ne preje, pa gotovo v parlamentu.
DomaČe vesti.
Čestitka Istre admiralu Njegovanu. Povodom imenovanja njegove ekscetence admirala Njegovana zapovednikom mornarice je deželna upravna komisija čestitala v imenu udanega prebivalstva Istre Njegova ckscelenca se je zahvalil z jako Ijubeznjivo in laskavo brzojavko. Predsednik: Lasciac.
Vojna razstava. Vsi gospoi}e odborniki vojne razstave so naprošeni, da se udeleže danes ob 11 dopoldne važne seje.
Izprememba pokopališkega pravilnika. Cesarski komisar je izpremenil nekatere točke pokopališkega pravilnika, izmed katerih naj navedemo le najvažnejšo, da se morajo namreč vse pokopališke pristojbine plačati v celoti ob podelitvi koncesije in da plačila v obrokih niso dovoljena.
Oi ganizacija oskrbnic vojniških sirot v Tistu. Ne samo v Trstu so na delu pridne
Ženske roke, da se olajša usoda naših vojnih sirot, temveč se tudi v Gradcu, kier se zaradi današnjih razmer nahaja več tržaških rodbin, živo zanimaio za stremljenja naše organizacije. Tam je prošlo zimo gospa Ada Escherjeva organizirala šivanje z naše sirote. Delalo se je z veliko vnemo, in te dni je gospa Ada Escherjeva izročila organizaciji dva velika zaboja, polna koristnih darov za vojmške sirote. Poleg 50 parov čevljev z lesenimi podplati se je nahajalo v zabojih veliko število zimskih plaščev. deških in dekliških oblek, čepic, perila, volnenih stvari, ki so jih, razstavljene v prostorih organizacije, dame načelništva, z ekscelenco baronico Fries - Skeneievo na čelu, sprejele s prisrčno zahvalo darovalkam. Dame, ki so pod vodstvom gospe Ade Escherjeve sodelovale, so: ekscelenca L. pl. Couarde, Hih-ia pl. Dettelbach, Marijana Fabiani, ekscelenca Gabriel, Berta Gorup. Angela Kalm.mn, Marijama Kranz, Ines Krause-neck, Karla Renner. Marija Tschurtschen-thaler ter gcApice Maverieve in Eva pl. Rubelli. ter ge. Gilda in Mary Trrpco-vich. Denarno so poipirali akcijo go-spica Valentina Krauseneck z darom 100 K ter gospoda Maks Brunner z 20 K in dr. Evaid Schadctoock s 30 K. Vsem naj-prisrčnejša hvala v imenu naših sirot!
Hrvatski jezik na Hrvatskem — er-wiinscbt! Ravnateljstvo kopališča Lipik išče v nekem nemškem listu poslužorke in pripominja, da je poznavanje hrvatskega ježka — eruiinseht. To se pravi: če zna tudi hrvatski, dobro, če pa ne zna. tudi ne škodi! V opravičenem ozlovo-Ijenju vprašuje osješka Hrvatska Obrana : Kateri jezik je tisti, ki bi se moral brezpogojno znati, Herr Direktor? Interesantno bi bilo vedeti, v kakem jeziku govore mnogoštevilni gostje s tujinsko upravo?! — Taiko vprašanje bi mogli staviti tirli glede marsikaterega zdravilišča, letovišča ali kopališča na slovenski zemlji. Ali nekega drugega vprašanja, ki je stavlja »Hrvatska Obrana« ne bi smeli mi staviti, ker tako daleč ni^mo še dospeli do gospodarstva na svoji zemlji. Vprašuje namreč: A kaj delajo tamošnje oblasti? Ali se ne interesiralo za to, da bi se zadostno respektiral karakter dežele in naroda, kateremu služijo, a med katerim se oni tuđinski ljudje šopirijo in — žive od njegovih
žuljev?!« Taka aprostrofa na oblasti bi iif\liti?n^ UA#|i brla sicer morJa opravičena tudi za naša Kalne POlluCIlO VfSSVfa , Slovenska tla, vendar je ne pišemo, ker bi
\vsuijski Poljaki za združenje s Polj-1 se nam potem le smejali češ: ali ste
?ko. \ pondeljek, 14. t. m., je imel poljski naivni?!
kiub zborovanje, v katerem se je posve-. val o poirtrčr.em položaju m se je poro C lo o [nagajanjih z vLdo. l akoj v začerku
Tobak je prišel, toda samo za name-sčenstvo c. kr. iinančnega ravnateljstva, katcio je dobilo včeraj zopet precejšen
seje je -poročil načelnik kluba dr. vit. Bi- i oJmefek tobačnih izdelkov. Nočemo pre-
! ski, da je prisiljen, da odloži načelni št v o, veš ker nima poslanskega mandata i:i je o član gosposke zbornice. Rnz-\:'a sc je debata, v kateri so govorniki kritizirali postopanje vlade, katera r.i vedla svojih obljubljenih predlogov. 1/ \ -c debate izhaja pred vsem dejstvo, d. -c je opustila misel na izvedbo osamo-tvujltve Galicije. Veleznamenita je bila zlas: ?zjava dr. vit. Hilin^kega o poljskem I ciitičnem programu. Ta izjava je bila v i.tAalenh listih zaplenjena, a potem zopet dovoljena. Dr. vit. Bilmski je izjavil:
iska\ uti. ali je prav ali neprav, da se pri razdeljevanju monopolnih stvari upoštevajo predvsem državni nameščenci dotične stroke, vendar bi pa rekli, da bi takega razlikovanja ne smelo biti. Radovedni smo, kedaj neki pride tobak za vse nas ostale manj srečne državljane?
Kclkovne in neposredne pristojbine jf okrajih, prizadetih po vojni. V zadnjem času se je vsled izrednih, po vojni povzročenih razmer odredila vrsta izrednih olajšav upravne naravi za okraje, prizadete vsled vojne, toliko glede odmere.
branimo svoj politični program, ki je kolikor glede izterjevanja kolkovnih m
*el za združenjem Galicije s kraljestvom neposrednih pristojbin. Z dvema, v dr-Pe<Uskim, in ko se je opustil ta.program 1 žavnem zakoniku objavljenima odredba-brez naše krivde, smo $e bavili z vpraša-|tfia se oJajšave, dovoljene do 31. deceni-hjem osamosvojitve Galicije, hI pa Hnojbra 1916. glede izterjevanja pristojbinskih ga mi smatrali le za sredstvo. Id naj M zastankov, podaljšujejo do 31. decembra r.as bližalo uresničenju našega narodnega j onega leta, ki bo sledilo sklepu miru. Vrhu kJeala. S temi besedami je -povedano do- tega so se odredile Še druge olajšave, in »*olj tasno, da avstrrjski Pottaki streme | sicer glede odpisa pristojbin m pristojbin-po združenju z ostalim polrkim narodom skega namestka (ekvivalenta), glede od-
mere pristojbin od nepremičnin, kakor tudi z določbo, da se vojna leta ne vštejejo v nekatere roke, od katerih so odvisne gotove pristojbinske olajšave. Namen teh pristojbinskih olajšav je, da se ublažijo izredne razmere v ozemlju, prizadetem po vojni, ter gospodarsko stanje pristojbinskih dolžnikov, oškodovanih vsled vojne, olajša s kolikor možnim ubla-ženjem strogosti, s katerimi je večkrat spojena natančna uporaba pristoobinskih zakonov, ki so sedaj v veljavi. Sicer je pa v smislu pristojbinske odredbe povrnitev že vplačanih pristojbinskih zneskov izključena.
»Južna Avstrija«. V praški »Union« čitamo: Dočim zahteva nemškonarodni program, naj bi se na severu države kraljestvo Češko razdelilo v kakih 15 okrožij, ki naj bi sprejela funkcije namestništva in deželnega odbora, in bi radikalna smer hotela kar odpraviti namestništvo in deželni zbor, jim je pa na jugu na potu ekzi-stenca bližji čisto slovenske vojvodine Kranjske. Ali, tu se ne da nič doseči ne z delitvijo, ne z zaokroževanjem. Med 520.700 Kranjcev avstrijskega državljanstva je sumina summarum 2/.905 Nemcev. Meu 11 političnimi okraji nima niti eden nemške večine, še celo nekdanja kočevska deželica izkazuje dvetretjrnsko — slovensko večino! Edino Ie kočevski sodni okraj ima nemško dvetretjinsko večino: 13.921 Nemcev proti 4689 Slovencev. Zato so (Nemci) presedlali in so mesto delitve izvedli nekako — komasacijo (novo sestavo). Na nekem zborovanju v Beljaku je vsenernški profesor dr. Angerer iz Celovca konstruiral neko južno Avstrijo, ki naj bi Slovence majorizirala in vrlin tega zagotovila Nemcem direktno zvezo z Jadranskim morjem! V ta namen naj bi se iz Koroške, Kranjske in Primorja sestavila nova kronovina, v kateri naj bi bili Slovenci — majorizirani, ker bi tvorili le 48% prebivalstva. Pri vsem tem načrtu pa se zamolčujete dve dejstvi: da je na tem ozemlju poleg Slovencev še 10 odstotkov Hrvatov in bi bila dana slovensko-hrvat-ska 58-odstotna večina, dočim bi nemško prebivalstvo tvorilo le 25 odstotkov, torej četrtino! K temu bi prišlo še 17 odstotkov Italijanov. Sicer pa je obseg te »južne Avstrije« identičen s kraljestvom Ilirskim do leta 1848., ki mu je bila Ljubljana glavno mesto. Torej, tudi po tej ne bi dosegli namena in ne bi oič izpremenili. na dejstvu, da so Slovenci in Hrvatje, ki posredujejo zvezo med državo in morjem! Ves načrt je le nov dokaz, kako so Nemci brez pomislekov, ko iim gre za to. da bi druga plemena potlačili! Ali so taki projekti koristni za državo, to jim je povsem brezpomembno, da se'Ie doseza skrajno nacijo-nalni namen, hi pri tem imajo še poguma, da se hočejo kazati kot najpoklicaneie branitelje države!
Mestna zastavljalnica. V petek, 18. maj-n ,ka 1917., od 9Y2 đop. do 1 pop. in od do 6V2 pop. se bodo prodajale na .lavni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca iebruarja leta 1915. na svetkrmodre listke serije 137 in sicer od št. 144.901 do št. 14o.0»H>. — V soboto, 19. t. m., se bodo od 9Va dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca iebruarja leta 1915. na svetlomodre listke serije 137 in s;cer od št. 146.601 do štev. 147.400, od 3M> do 6V2 pop. pa nedrago-ceni predmeti, zastavljeni meseca junija leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od št. 212.901 do št. 214.300._
Zahteva časa. Podpisujte testo vojno posojilo.
MALI OGLASI s;
prtemUii
arJter. Ida
nf|jffM I Kupuje se cunje po 80 stot, rU£Ur I 1 K. Copeaek, ul. Istria IS.
vrvi do 1138
DrtnSrfl in Janetovalci dobijo v obilici sadik VrillHIJI zgodnjega zelja in paradižr i<ov (po-modoro) pri A. Aljinorič, Sv. Irau-Brandelija štev. 942.	1133
usodna prilika I ^ xžieh
fošk in moškat ▼ steklenicah, mineralne- vode in drugo. A. SosiS, Trst, ul. Cbiozza 9.	1135
DAROVI.
Pri nedeljski prireditvi 6. maja v Nar. domu so preplačali vstopnino: g. Jakob Tavčar 10 K. vojak Karković 80 v, g. Leben 3 K, g. Gosak 50 v, g. Dekleva 1 K. g. Kralj 2 K, ga. vdova Grcgorič 2 K. g Schniidt 2 K, g. Davorin Najden 10 K, g. Jiirec 30 v, N. N. K 1*50, N. N. 50 v. g. Miljavec 50 v.	_
Služkinjo,
zmožno vsek domačih del z dobrimi spričevali sprejme Pollak ul, S. Gio.anni št. 4, IU.	1137
VI. avstrijsko vojno posodilo. Na večjo vdobnost cen j. občinstva sprejema Jadranska banka prijave za VI. avstrijsko vojno posojilo na sledečih nabiralnih mestih: Via Miramar 1, Via Stadion 15, Via Barriera vesehia 26. via Cavana 10. — Nabiralna mesta so odprta od 9 zj. do 12 opokine in od 2 do 7 pop. _
Poslanci
nolvrisrčnele sc zofevnUnjsin m izrazu priznanja, M so ml $a podan flsoB nefianstu, zosotov-Uiijti, da vidHn v ton največjo prtpoznatev. svojcu skramnei!) delovanja c svojstva cesarskega komisarje in sedeti stremljenja, do bi koristil mestu Trstu In nje-Covemu neltunstvu i težkih dnen.
TRST, 15. RMjfllka 1917.
Dvomi svetnik pL UERKH-STUSSOLDO.
•) Za članke pod tem ■aslovom odftovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
^AffVVlfl sHvovko ,n desertno vino po ugodnih cenah daje Pollak,
trg Lipsia 7, Lesni trg 5, thoff 16.
pomol Teget-1136
Potrpe2po nOtelJlco
treh me.secilu — Barriera 23 I.
nauči nemiko pisati in govoriti v 1134
fiAflUllii^nfl	prikupijive zunanjosti,
UUaPUUlUIII izobražena, v gospodinjstvu izurjena, želi spoznanja oziron a kc respondence z višjim državnim uradnikom ali akadeiničoo naobra-ženim gospodom Tajnost zajamčena — Prijazne ponudbe pod „Resno misleča' na Inser. oddelek Edinosti pod št 1126.	1126
Ženitvena ponudim.
Vdovec 28 let star z d emu otrokoma, v državni slnžbi, želi znanja v svrho žen tve z gospodično ali mlado vdovo brez otrok. One s premoženjem i najo prednost. Pisma nap se pošljejo s sliko, za katero se strogo jamči pod „M. P. 1056" na Ins. odd Eoino ti.	1116
Žveplo
vente utca 828.
od 5 kg naprej prodaja in razpošilja Nemsow*ki Mihael, Budapsst- VI. Le-—	3069
Odda
meblirana soba, na razpolago j e tudi
I. nad., desno.
kuhinja. Via Oommerciale stav. 14.
B
ste v. re.
Anton Jerkiž poslujesopat v svojem atelieiu v Trsta, Via delle Poste
407
Priporočljiva tvrdka.
Manufakturne trgovine.
SUCCESSORI (^Nasledniki) PIETRO TAV0LAT0 Trst, Lesni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata i7bara maniifaktnrnega blaga. — Cene zmerne.	194
Velik uspeh vojnena posolila

. ie poroštvo
j častnega miru!
Spretnega
stenografa
ali
stenografinjo
kl sna na stroj pisafi s p r • i m m t a k o I proti dobri plati
Dr. Hote] Protner, odvetnik
v Trsta Via del Fornl 15, L
Vino opol
zajamčeno naravno, na drobno in debelo, dacirano in prehodno se proda. Potasnila daje G. FESTI, Via Carintia štev. 12.
Sirov gumi
tudi v najmanjših množinah kup] »OLLA« tovarna gumija, Dunaj 11, Praterstrasse 57.
Likerji.
Velike in male partije prodam takoj po ugodnih cenah.
Dvojen kumin buteljke po Vi Maraškin	» »V t
Menta	„ » '/i
Crema maršala „ „ Vi Grenčica „Istria- „ „ Vi Fernet	„ w xlx
Vlahov (tip) „ w Vi Slivovec v sodih Žganje Maliaovec
kakor tudi šampanjec „Comte de Valois", sladki refošk, dezertna in namizna vina v buteljkah po 7/io*
NB. Za kakšnosibodi naročilo prosi se denar poslati v naprej.
J. PARČINA, Trst. Skladišče Via Gelsi 10 od 11—12 in od 4—5.
GfiMBIHIUI
n
%
X m
k v U
Ci
vsaki večer ob 97, l
Velika mm predstava.
Vstopnina K 1-
Zlatarnica ^Sr
G. Pino
v Trstn se Je preselila na Corso št. 15 v bivSo zlatarnico O. Zercowitz & FigHo.
Velika fzbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
Hrii U
mt - Ola Stadion 10 - Trst
Odprt od 8*2 zvečer nnprg]
Ceno: L vrste R L H. vrste KI.
ZOBOZDRAVNIC
Dr. J, Čermik
v Trstu, ul. Poste vecchle 12, vogal ulice della Posie.
Izdiranje zobov brez s-5 bolečine. s-: x Plombiranje. UMETNI ZOBJE
JADRANSKA BA^KA
Tret Vta Chsm U! Rispormio fteu. 5 (Lostno poslopje)
Kapital la razerva K 8,890.000 —
Filljaike: Dunaj Tegetfaofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković,
Opatija, Split, Šibenik, Žara.
Vloge na knJHica 3	Vloge .na knjižice
od dneva vloge do dneva vzdig^Rentni davek plačuje banka svojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute In devize, predujmi na vrednostne papige in blage ležeče v javnih skladiščih. Sate deposlts promese. — Prodaja srečk razredne lot-rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbdi kredit, rembours
krediti. Bozna naročila.--Inkaso.--Menjalnica.--Eskompt menic.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.	Brzojavi: JADRANSKA.
od O do t popoldne 1 •
avstrijsko volno posolilo
podpis« In daje vsa pojasnila tar opozarja posebno male p. kakor ftndl zadruge, druitva in korporacije na ugodnosti
posojila
Tržaška oosolilnica In hranilnica.