DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Leto IX. itev. 5 (434)
TRST ■ SOBOTA, 2. FEBRUARJA-1957
Posamezna štev. 25 lir
likarp,
nez, S-'
Julija!
nčišek
la, De
rcela, I
R
ij, Igo;
r Rdeč
iečke < Mptijf
Skupna resolucija o slovenskem šolstvu
javljen
lifest. : GOSPODU
____j GOSPODU
; GOSPODU I H GOSPODU ČZ, GOSPODU
JE
PREDSEDNIKU REPUBLIKE PREDSEDNIKU SENATA PREDSEDNIKU POSL. ZBORNICE PREDSEDNIKU Ml N ISTI«. SVETA MINISTRU ZA JAVNO ŠOLSTVO
R I M
'inki i> TJ astopniki podpisanih političnih skupin, sin-
fn3i°r^ ^ dikatov slovenskih šol, in osrednjih kultur-19.15 •	.	. V .	J
-	20.3 nih ustanov, so zbrani na širšem posvetu v Irstu,
-	22.0i dne 17. januarja 1957, sprejeli naslednjo
netijsi za na’ po žel Ti -
RESOLUCIJO:
Tell»,
12.55 : rlak -vic« tdijska «irski: 1.45 Sl Rossini dejan asba 1 mski niški lik: lejanjv .goslov ni bal linista bletni ven: £
i Sol irana Ijene : Sim in me asba 1 ■t piai - 19.1! t. Um< s tu -sti in auss: r.
1ŠČ
vRODl ČE
ob 20 iicnu cesta ob 16 mu ns'
ob 20-: Ske Vroča ih slik
ega
>vei
ovenij(
stopil
ob U ionu 1
prcdpr i. til.
C
iubiffl1 tanti Im cil ros.
? pon1 n.:
:<Gang
igster
versai
(Bob
(Bo»
ozia).
pone’
ìrigad
ldwin
1 pori*
taja
>nec f ne d6 Colui pone'
la M'1
ga V»
poti
(bensì
proS’
je. H
It.
Slovenska javnost je obveščena o zakonskem osnutku, ki naj bi urejal slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem: Ta osnutek je vlada že sprejela 28. decembra 1956 in ga tako pripravila za razpravo in sprejem v parlamentu.
Zastopniki podpisanih skupin ugotavljajo, da •«t osnutek ni v skladu z duhom in načeli splošne deklaracije o človeških pravicah, z ustavo italijanske republike in posebno še z londonskim Sporazumom, ter zahtevajo, da se pri osnutku Upoštevajo spodaj navedena načela :
L Da se ustanove v duhu čl. 6 italijanske ustave državne šole s slovenskim učnim jezikom povsod *am, kjer obstaja slovenska narodna manjšina.
2. Da se ohranijo samostojne obstoječe šole s slovenskim učnim jezikom ne samo na Tržaškem, ampak tudi na Goriškem.
E Da je vpis v šole s slovenskim učnim jezikom svoboden, brez posebnih prošenj in izjav o rabi, jezika in etnični pripadnosti.
Vpis v šole s slovenskim učnim jezikom se mora vršiti na isti način kot se vrši v šole z italijanskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj.
Da se k sestavljanju učnih programov pritegnejo tudi slovenski šolniki.
■i- Da mora vodstveno, učno, upravno in postrežno osebje šol s slovenskim učnim jezikom popolnoma obvladati slovenski jezik.
Vodstveno in učno osebje za osnovne šole mora dovršiti učiteljišče s slovenskim učnim jezikom; za srednje šole pa vsaj višjo srednjo šolo s sloven-sEiin učnim jezikom, razen osebje, ki še službuje na teh šolah.
E Da se osnovne in srednje šole na- Goriškem in Tržaškem uzakonijo na osnovi številčnega stanja razredov zadnjih dveh let, to je v šolskih letih 1954/1955 ter 1955/56.
‘ ■ 19a se ustanovi v splošnem državnem staležu po-Sebni stalež osebja osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Goriškem in Tržaškem, ^a vpis v ta stalež lahko zaprosijo vsi tisti, ki so že v seznamu stalnega osebja in so že dodeljeni na službovanje na šole s slovenskim učnim jezikom.
poverjeno in nadomestno osebje, ki že službuje na šolah s slovenskim učnim jezikom vsaj 5 (pet) let in je ocenjeno z oceno «valente», pa naj doseže vpis v ta seznam na podlagi doseženih naslovov.
Za vsa ostala prosta mesta pa naj se razpišejo posebni natečaji pred komisijami, ki obvladajo slovenski jezik".
Za osebje,ki že službuje vsaj 5 (pet) let na šolah s slovenskim učnim jezikom, naj se ne postavljajo starostne meje ob razpisu natečajev po naslovih, i Pis v ta seznam naj imajo pravico tudi vsi tisti, *-J se lahko poslužujejo člena 8 l ondonskega spezzimi a.
l*rav tako naj se določijo stalna mesta upravnega !n postrežnega osebja, katero vzdržuje država, fti vse slovenske šole v Italiji naj se ustanovi pri šolskem skrbništvu v Trstu šolski oddelek, ki mu Uačeljuje slovenski funkcionar, ki mora imeti v Zadevah slovenskih šol iste kompetence kot jih 'uia solski skrbnik za šole z italijanskim učnim jezikom.
Trst, 21. januarja 1957.
sindikat slovenske šole, trst mndikat slovenskih šolnikov, gorica KOMUNISTIČNA PARTIJA TO NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA, TRST ^KUPINA NEODVISNIH SLOVENCEV, TRST M-OVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA, GORICA SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA, TRST SLOVENSKA KATOLIŠKA SKUPNOST, TRST ~E°V. KRŠČANSKA SOCIALNA ZVEZA, TRST s,L°V. KULT. GOSPODARSKA ZVEZA, GORICA aÌ7°V. GOSPODARSKO KULTURNA ZVEZA, TRST AKADEMSKO SREDNJEŠOLSKI KLUB «SIMON GREGORČIČ», GORICA AKADEMSKI KLUB, GORICA v{-°V. KAT. AKADEMSKO DRUŠTVO, GORICA yEOV. AKADEMSKI KLUB «JADRAN», TRST ^J-OVENSKI KULTURNI KLUB, TRST 'KOSV. DRUŠTVO «IVAN TRINKO», VIDEM 2z)V. HRVATSKA LJUDSKA PROSVETA, TRST Sl R VENSKA KATOLIŠKA PROSVETA, TRST ^VENSKA PROSVETNA MATICA, TRST Zvt ENSKA PROSVETNA ZVEZA, TRST StvEZA SLOV. PROSVETNIH DRUŠTEV, GORICA ^VENSKA DUHOVSKA ZVEZA, TRST S^Venska DUHOVSKA ZVEZA, GORICA Na£lEnskO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE, TRST KtoreNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, TRST Pnt£?KA ZVEZA, TRST
Dp7,»ORnO DRUŠTVO «DIJAŠKA MATICA», TRST ZVt?TVo «PRAVNIK», TRST
fcZA MALIH POSESTNIKOV, TRST
Širi se krog pobornikov demokratične ureditve
slovenskega šolstva
Pismo tajnika poslanske skupine KPl Cavallarija goriški federaciji KPl
Stališče jugoslovanske vlade
0 edalje širši krogi zavzemajo stališče proti vladnemu zakonskemu osnutku o ureditvi slovenskega šolstva.
Pred dnevi je tajnik parlamentarne skupine KPl tov. Cavallari naslovil goriški federa-eiji pismo KPl, v katerem pravi, da minister Rossi še ni pred. ložil zakonskega osnutka. Nada-Ije piše :	«Naš namen je do
kraja voditi borbo, da se za jam. čijo slovenski manjšini tako o-snovna kot višje šole. Vse poučevanje mora biti v sloven. skem jeziku in izbira šole pripada očetu učenca. Ni mogoče, da bi se podpirala ustanovitev paralelnih tečajev v slovenščini in ni mogoče podpirati, da bi se nekateri predmeti poučevali v italijanščini in drugi v slovenščini. Italijanščina se bo v šolali s slovenskim jezikom poučevala kot predmet 4 ali 5 ur na teden, ne da bi se pri tem okrnilo poučevanje drugih predmetov. Po drugi strani se to pri vas že praktično n resni, čuje in je določeno z zakonom za šole z nemškim jezikom v i bóeenski pokrajini. Obveščali vas bomo o razvoju vprašanja v parlamentu, ki zanima vas in vse jezikovne manjšine».
Prejšnji petek pa je na tis. kovni konferenci uradni glasnik jugoslovanske vlade Draškovič dejal, da je «jugoslovanska via. da mnenja, da se z zakonskim osnutkom o ureditvi slovenskega šolstva v Italiji, ki ga je sprejela italijanska vlada, menja obstoječe stanje in kratijo pravice slovenske narodne manjšine, ki so zajamčene z mirovno pogodbo in s spomenico o soglasju. Jugoslovanska vlada ugo-lavlja, da bi se z uzakonitvijo tega načrta izvršila diskriminacija izključno proti slovenski narodni manjšini, kar je v nasprotju tudi z določili italijan. ske ustave. Vsako zmanjševanje obstoječih pravic naše narodne manjšine v Italiji bi povzročilo upravičeno nezadovoljstvo ju.
goslovanske javnosti in bi se neugodno odrašalo na sedanje dobre sosedske odnose med Jugoslavijo in Italijo».
Na prošnjo sindikata slovenskih šolnikov se je njegov odbor sestal s tremi voditelji krajevne federacije socialdemo. kratske stranke. Vtis je, da so nekateri voditelji socialdemokratov v Trstu proti zakonskemu osnutku, ki ga je predložil socialdemokratski minister Ros. si. Prof. Schiffrer je baje izjavil, da je zakonski osnutek absurd in da lahko privede na protiustavno pot. Vsekakor zanimivo stališče, ki pa bi moralo priti konkretno do izraza, ker ima socialdemokratska stranka v rokah ministrstvo za javno šolstvo in ima za ministra človeka, ki je zakonski
osnutek predložil vladi. Upamo, da bodo tudi tržaški socialdemo. kralje sprevideli, da je nemogoče dajati zagotovil — in to demokratičnih — v Trstu in v Rimu pa voditi nasprotno politiko.
«Piccolo» od srede je objavil vest iz Rima. Baje izhaja iz uradnih virov, ker se pravi, da se je vlada pri zakonskem os-
nutku držala ustave in londonskega sporazuma ter reciproci, tete. Predvsem se ta vest skli. eujc na dejstvo, da je komisija za ugotavljanje narodnosti učen. ea «potrebna» zaradi optantov. Iz tega je razvidno, da namerava vlada še dalje vztrajati na svojem nedemokratičnem stališču in da hoče vsiliti zakon, ki je objektivno protiustaven.
Longo in Spano iz SZ
Iz Moskve sta se vrnila tovariša Longo in Spano, ki sta imela važne politične razgovore z voditelji KP SZ in ob povratku v domovino z voditelji madžarske socialistične partije delovnih ljudi. O svojih razgovorih sta poročala vodstvu KPl. Razgovori so bili prijateljski in iskreni. Longo je izjavil, da se v Sovjetski zvezi z zanimanjem preučujejo materiali VIII. kon. ' gresa KPL
Vodstvo KPl je imenovalo
deleg<
Kitajska nacija odpotovala iz Jugoslavije
V sredo je iz Jugoslavije od. potovala delegacija Vsekitajske, ga ljudskega kongresa in mesta Pekinga, ki je bila dva tedna gost Zvezne skupščine FLRJ. Med obiskom so kitajski pred-stavniki bili v Beogradu, Sara-j ovvi. Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu. Razgovore so imeli z najvidnejšimi državniki in politiki Jugoslavije. Pred odhodom jih je sprejel predsednik Jugoslavije Tito.
Po vesteh iz Beograda predsednik Jugoslavije ne bo šel na obisk v ZDA, kamor ga je bila povabila ameriška vlada. Kot razlog za odpoved obiska navajajo gonjo, ki so jo nekateri ameriški krogi sprožili proti obisku, čim je Bela hiša sporočila da pride Tito v ZDA meseca aprila.
Besedilo
zakonskega osnutka
\ 1 erniarie se je zvedelo za točno besedilo krivičnega zakonskega osnutka o slovenskem šolstvu, o katerem je 28. dec. 1956 razpravljala vlada, ga odobrila in sklenila, da ga predloži zbornicama v razpravo.
Zakonski osnutek ima svoj8 obrazložitev, v kateri se pravi, da je treba prilagoditi slovenski šolski sistem položaju etnično mešanega področja, se sklicuje na 6. člen ustave, na Ion. donski sporazum, na potrebo po mirnem sožitju med prebivalstvom obeh narodnosti. Zalo, se pravi v obrazložitvi, je treba «pripraviti poseben, sposoben in učinkovit instrument za izvajanje njim dodeljenih možnosti s potrebo, da se za. jamči spoštovanje kulturne, didaktične in upravne enotnosti šole, ki je konec koncev pove. zana s temeljno enotnostjo države».
Koliko je demokratičen, v skladu z ustavo in londonskim sporazumom, «sposoben in učinkovit instrument» v korist narodne manjšine, nam dokazuje sam zakonski osnutek, ki je še slabši, kot se je prvotno govorilo.
Zakonski osnutek je namreč naslednji :
Člen 1. - V osnovnih in srednjih šolah Tržaškega ozemlja in Goriške pokrajine se pouk izvaja v materinem jeziku učencev .
V ta namen se v Goriški po. krajini in na Tržaškem ozemlju lahko uvedejo, poleg šol v italijanskem jeziku, šole in tečaji v slovenskem jeziku, in sicer tiste vrste, ki jih predvidevajo veljavne šolske določbe.
Uvedba in morebitna ukinitev šol in tečajev omenjenih v prej. šnjem odstavku, se določa z dekretom predsednika republike na predlog ministra za javno izobrazbo sporazumno z zakladnim ministrom, pri čemer ostanejo v veljavi določbe, kar se tiče bremen krajevnih ustanov.
Izjava
ČSR- ZSSR
V
Moskvi je bila podpisan# sovjetsko - češkoslovaška vladna izjava po večdnevnih razgovorih. V izjavi se pravi, da temeljijo odnosi med obema državama na načelih enako prevnosti, nevmešavanja, sodelovanja in skupnih interesov, na podlagi proletarskega inter-nacionalizma in interesov socia, listične skupnosti. Izjava opozarja na nevarnost imperializma, ki noče prenehati svojih
izzivanj proti socialističnim de-/elani, noče sprejeti obveznosti za razorožitev in dovoljuje rast nemškega militarizma. Obe deželi bosta podpirali napore za kolektivno varnost in razo. rožitev, za mirno sožitje in so. delovanje v svetu, da pa se lab. ko branita pred imperialistično nevarnostjo, bosta okrepili zavezništvo socialističnih dežel preko Varšavskega pakta.
('len 2. - Vpis v šole. in tečaje slovenskega jezika, ki so omenjeni v drugem odstavku prejšnjega člena, je pridržan, na podlagi prošnje italijanskim državljanom, ki pripadajo slo. venski etnični skupini.
Ob imenovanem vpisu bo, kjer bo to potrebno, šolska komisija, ki jo bo imenoval šolski nadzornik in ki jo bodo sestavljali en inšpektor, en didaktični ravnatelj in 2 učitelja, katerih bo eden pripadal itali-janski, drugi pa slovenski etnični skupini, konkretno ugotovila, ali za učenca, za katerega se je zahteval vpis v tečaje slovenskega jezika, predstavlja slo. venščina dejansko materin jezik.
Člen 3. - V šolah in tečajih, omenjenih v odstavku II. čl. L, je obvezen pouk italijanskega jezika na podlagi programov, ki bodo odobreni z dekretom ministra za javno šolstvo.
Člen 4. - Spremembe urnikov in programov, ki bi nastale potrebne v zvezi z izvajanjem prejšnjega člena, bodo določene z dekretom ministra za javno šolstvo.
Člen 5. - Za pouk v osnovnih
(Nadaljevanje na IV strani)
svoje predstavništvo, ki bo prisostvovalo kongresu PSI v Benetkah. KPl bodo zastopali Giancarlo Pajetta. Li Causi, Pellegrini in Vianello.
POKRAJINSKI SVET
začel razpravo
o proračunu
Govor lov. Siškoviča o stanju in potrebah slovenskih šol
p redvčerajšnjim je pokrajinski svet začel razpravo o proračunu za finančno leto 1957. Takoj po otvoritvi diskusije je zaprosil besedo vodja komunistične skupine tovariš IFeiss, ki je v svojem govoru razložil stališče komunistov do proračuna. Dejal je, da se bodo komunisti držali načela kon. struktivne kritike. Opozoril je pokrajinsko upravo na stanje, ki vlada v Trstu zaradi težkega gospodarskega položaja, na brezbrižnost vlade, na nujnost takih ukrepov, ki bi lahko izboljšali gospodarstvo in v zvezi s tem tudi pokrajinski proračun.
Za tov. Weissom sta govorila demokristjanska svetovalca De. gano in Persoglia, ki sta le iz-
rekla svoje soglašanje s proračunom razen nekaterih opazk.
Nato je govoril tov. Šiškovič, ki je v uvodu svojega govora opozoril, da živita na našem področju dve narodnosti in da mora pokrajinska uprava temu dejstvu podrediti tudi svojo politiko, če hočemo, da bo Trst v resnici področje mirnega in konstruktivnega sožitja med na-rodi.
Rekel je, da se ne strinja z rezanjem zahtev ravnateljev šol, za katere mora skrbeti pokrajina. in se predvsem dotaknil vprašanja slovenske realne gimnazije in trgovske akademije., njunih potreb, njunega sedanjega stanja in dolžnosti pokrajine. Zahteval je ureditev šolskih prostorov realne gimna-
Francoski teror v Alžiru
V ponedeljek je alžirsko ljudstvo na poziv narodne fronte stopilo v splošno stavko v znak protesta proti francoski strahovladi, da opozori OZN, ki ho v kratkem začela razpravljati o alžirskem vprašanju, na stanje v koloniji, da dokaže enotnost ljudstva v borbi za svobodo in neodvisnost. Tudi alžirski državljani v Franciji so stopili v stavko. Francoska vojska je dobila ukaz, da stre s kakršnimi koli sredstvi stavko. Poveljstvo vojske v Alžiru je še pred stavko grozilo s streljanjem in represalijami. Ob začetku stavke so vojaki začeli vdirati v prodajalne, v zasebna stanovanja, začeli so izvajati vsakršen pritisk in množično aretirali vsakega Alžirca, ki se jim zdi sumljiv. Tudi v F'ranciji so aretacije zavzele množičen obseg. Ves arabski svet se je odločno dvignil v obrambo Alžircev in v sredo je bila v deželah arabskega sveta splošna solidarnostna stavka. Še enkrat je svet dobil dokaz, kaj pomeni francoski kolonializem, koliko nevarnosti predstavlja za človeštvo in za mir. Na sliki : prodajalne v Alžiru, ki so jih francoski padalci opustošili.
Mobilizacija ljudstva za dosego proste cone
p ozomost javnega mnenja je te dni osredotočena na pro. sto cono. Zgleda, da je v Trstu prišlo do odločilnega trenutka, medlem ko se bo vlada morala, čeprav je poluradno že večkrat sporočila svoje nasproto. vanje prosti coni, vsaj do prihodnjega junija dokončno izreči.
Kot bralci vedo, se je položaj zaostril zaradi dveh stališč. Po eni strani je 14 gospodarskih združenj (od trgovcev in indu-strijcev do obrtnikov) izjavilo, da se odpovedujejo prosti coni, če bo vlada sprejela določene ukrepe kot zmanjšanje davčnega bremena, oprostitev carin-skih pravic kot na Goriškem, okrepitev pomorskih in kopnih zvez z zaledjem in Italijo, industrijske investicije itd. Po drugi strani pa je komisija občinskih svetovalcev prišla po podrobni preučitvi do zaključka, da je treba ustanovili integralno prosto cono z izključitvijo Trsta iz carinske pristojno, sti države. Proti temu predlogu je bilo le 12 ed 60 občin-
►	Stališče občinske komisije za prosto cono
►	Resolucija gospodarskih kategorij ne odgovarja težnjam članov združenj
skih svetovalcev.
Če je prva rešitev izraz želja gospodarskih kategorij s podpo. ro Ti-govinske zbornice, ima druga rešitev podporo vsega prebivalstva. Res pa je, da je [ormulaeija občinskih svetovalcev izzvala več nasprotij v nekaterih strankah, tako da je n. pr. predstavnik republikancev predlagal formulacijo, ki ne bi bila tako odločna. Potem je glasoval za skupno formulacijo, a takoj nato je podal izjavo, s katero je v popolnem protislovju. Tudi v krščanski demokra. eiji so se pojavila velika nasprotja in skupina, ki je proti prosti coni in ji, kot zgleda, načeljuje župan Bartoli, ogor. če n o kritizira glas deaaokri.
stjanskih svetovalcev za prosto cono.
Tudi glede resolucije, ki so jo podpisale gospodarske kategorije, se pojavlja dvom, da ni to past. ki jo je zveza indù-strijcev nastavila malini in srednjim proizvajalnim katego. rijam. Zgleda, da so manjše zveze podpisale resolucijo v naivnem prepričanju, da bo vlada rajši sprejela zahtevo po prosti coni kot alternativo, ki so jo istočasno postavile. Ne glede na to, da je alternativa, ki jo postavlja omenjena resolucija. popolna odpoved pro-sti coni, treba tudi videti, ali bi vlada v primeru, da bi jo sprejela, uresničila, ker bi jo lahke razvodenela v načrtu
Vanoni. Za takšne manevre pa so v Rimu mojstri.
Kaj pa tiči za nasprotji nekaterih strank glede vprašanja proste cone? Ni dvoma, da morajo voditelji teh strank poslušati glas terena, ki je ves za prosto cono. Če ga ne bi poslušali, bi gotovo izgubili na vplivu in jutri tudi na številu volivcev.
Zato se je v tem trenutku še enkrat dokazala sila ljudstva, ki je odločilnega značaja, kar dokazuje dejstvo, da se je 48 od 60 tržaških občinskih svetovalcev izreklo za prosto cono razen fašistov, monarhistov in liberalcev. Če se ljudski pritisk nc bo zmanjšal, je gotovo, da ne bodo voditelji tistih strank, ki so v dejanjih proti prosti coni, mogli tega svojega naspro. tovanja iznesti in bodo prisiljeni zavzeti ugodno stališče.
Zato naj se pristaši proste co-ne mobilizirajo okrog resolucije, ki jo je pripravila občin, ska komisija in naj to aktivno podprejo tudi za časa diskusije v občinskem svetu in ko jo bode predložili Rimu.
zije, se postavil proti rezanju zahtev obeh ravnateljstev, zahte. val prispevek za šolske blagajne obeh zavodov, se zavzel za ureditev vprašanja postrežnega osebja v obeh zavodih. Njegov govor bomo objavili prihodnjič v izvlečku.
Tov. Grbec pa je opozoril po. krajinsko upravo na pomanjkljivost v proračunu, ker se ni upoštevalo tudi Slovensko narodno gledališče, ki izvršuje veliko kulturno poslanstvo in bi moralo prejeti pokrajinski prispevek kot gledališče Verdi in Nuovo.
Prejšnji teden je imel pokrajinski svet sejo v četrtek. O-srednja točka je bilo vprašanje proste cone in v zvezi s tem ustanovitev pokrajinske komisije, ki bo imela nalogo preučiti vsa gospodarska vprašanja našega mesta.
O prosti coni je imel daljšo intervencijo naš svetovalec tova. riš Juraga, ki je objasnil stališče naše partije in prikazal ugodnosti, ki bi jih nudila prosta cona našemu področju.
Sledila je diskusija in nato izvolitev pokrajinske komisije za gospodarska vprašanja. Poleg svetovalcev drugih skupin so bili v komisijo izvoljeni tudi naši svetovalci tov. Šiškovič, Juraga in Tominez.
Na isti seji je tov. Šiškovič vprašal pojasnila zaradi nadurnega dela osebja pokrajine, ki mu ga uprava ne plača. Tovariš Tominez pa je nakazal po. trebo, da bi pokrajina zgradila novo stanovanjsko hišo za večje število svojih nameščencev, ki nimajo dostojnega stanovanja.
V ponedeljek pa je pokrajinski svet na svoji seji izvolil pokrajinsko komisijo za proučevanje deželne avtonomije. Komisiji, ki šteje skupno 14 članov predseduje prof. Grego-retti. V komisijo so bili izvoljeni tudi naši svetovalci tovariš Šiškovič, ki bo zastopal oko. liške občine ter tov. Juraga in iVeiss. S komisijo bodo sodelovale še druge znane osebnosti iz raznih sektorjev javnega življenja. Med sodelujočimi sta tudi miljski župan tov. Pacco in pokr. svetovalec tov. Grbec, ki bo zastopal male krnele.
Prazniki ob razdelitvi novih izkaznic
Prejšnji teden je bilo več praznikov, na katerih so sekcije, razdelile nove izkaznice.
Zelo- uspešen je bil praznik v Miljah, na katerem sta govorila tovariša Vidali in Postogli a in tov. Norbedo za miljsko sekcijo PSI.
V	Rocolu so govorili tov. Žagar, Pugliese in Sema. V teku praznika sta dva tovariša zaprosila za vstop v partijo. Nabrali so tudi 2500 lir s podpornimi znamkami.
V	soboto je sekcija Sv. Ane priredila v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina svoj praznik. Govorila sta tov. Šiško, vič ir< Calabria. V teku praznika barkovljan.skc sekcije, na katerem je govorila tov. Ber-netičeva, sta dva prisotna zaprosila za vstop v partijo.
Danes, v soboto bodo naslednji prazniki : v Ljudskem domu v ul. Madonnina za sekcijo Pončana skupno s Tovarno strojev ; v «Domu padlih za svobodo» v Sv. Križu, in v dvo. rani v Trebčah.
Jutri, v nedeljo pa bo v ul. Madonnina praznik podsekcije Aregat
740.000	manj
vojakov v LR Kitajski
Kitajsko obrambno ministrstvo je objavilo podatke o lanskoletni vojaški demobilizaciji. Leta 1956 je LR Kitajska demobilizirala 740.000 vojakov, ki so • se vrnili v proizvodnjo.
130.000	bivših vojakov dela po rudnikih in tovarnah, ostali pa so se vrnili na kmete. Vlada je nudila demobilizirancem pomoč v višini 19 milijonov junov (vsak juau približne 300 lir).
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Govor svetovalca tov. Muslina
o problemu podjetja ACEGAT
Objavljamo v izvlečku govor našega svetovalca tov. Muslina o problemu Acegat. Naj omenimo, da je tov. Muslin govoril o tem problemu v občinskem svetu prejšnji torek.
U vodoma je naš svetovalec osporaval tezo, da je Acegat zdravo podjetje in pri tem podčrtal, da je treba energične ozdravitve, ki je ne bo mogoče doseči brez posebnega načrta, ki naj ga odobri občinski svet.
Kot dokaz, da podjetje ni zdravo, je navedel primer prave inflacije na vodilnih mestih, kar izhaja iz seznama, ki ga je na našo zahtevo predložil pristojni odbornik kot tudi iz izjav krajevnega katoliškega tednika. Svetovalec Muslin je nato ugotovil previsoko število kontrolorjev (29 po številu za 20 obstoječih prog) in nadzornikov prog (23) ter nakazal možnost, da se to osebje lahko zaposli pri drugih donosnejših delih v podjetju. Tolmačil je tudi znatno nezadovoljstvo, ki je nastalo med osebjem prevozov, ko je zvedelo, da povišani na to funkcijo niso najbolj sposobni in so napredovali, ker so bili deležni posebne pozornosti s strani upravne komisije, zaradi političnih priporočil, nekateri pa, ker so se v preteklosti izkazali kot stavkokazi.
Položaj v menzi in delavnicah
Tov. Muslin je nato analiziral
eije višje kategorije, toda ni jim priznana pravilna kvalifikacija. Dejstvo je, da se je kakih šest ali sedem prizadetih moralo obrniti na sodnjo. Glede na to vprašanje si je tov. Muslin pridržal pravico, da bo predložil formalni popravek za moral izacijo pri sprejemanju v službo in napredovanjih osebja.
Drugi primer slabega upravljanja je prodajalna v podje-tju, ki je bila aktivna, dokler so jo enotno upravljali delavci in je začela bili pasivna, ko je upravo prevzela neposredno u-pravna komisija. Primanjkljaj je zelo naraščal, dokler ni vodstvo rešilo problem s tem, da je enostavno prodajalno zaprlo. Naš svetovalec je iznesel nadalje nekaj kritik glede na delovanje šole za vajence in zahteval potrebna jamstva. Kritiziral je tudi pretirano število uradniškega osebja v trgovini za prodajo električnih potrebščin ter pripomnil, da se je odbornik izognil odgovoru glede povračila stroškov za bencin za kilometer, glede na uporabo osebnih vozil voditeljev in gotovih uradnikov v zunanjih službah.
Omenil je problem upravljanja avtobusne postaje, kjer je proračun izenačen, moral pa bi postati aktiven. Dejal je nadalje, da je prenovitev treh tramvajskih vozov v priklopne voze, kar je dalo nezadovoljive rezultate, stala, kot zgleda trikrat več kol je bilo predvideno, d oči m če bi kupili nove in moderne, bi se prihranila dobra tretjina stroška. Drugi pri-lalikomiselnega tratenja
položaj v menzi tega podjetja
denarja se nanaša na filobuse
ter ugotovil, da je uradniško osebje po številu pretirano ter da bi se ekonomat menze lahko vključil v splošni ekonomat podjetja in s tem prihranilo na številu osebja (uprava menze ima 54 in pol milijonov primanjkljaja). Pripomnil je, da predvideni stroški, kot jih je nakazala upravna komisija, verjetno ne odgovarjajo resnici in se zato lahko znižajo.
Kar se tiče delavnic v ul. Broletto, bi moral biti nameščen inženir iz vodilne kategorije in to na osnovi notranjega pravilnika. Izhaja pa. da je na tem mestu oseba brez tega naslova in njej je podrejen inženir. Ali ima ali nima torej svoje prste vmes zahteva stranke pri urejevanju teh malih domačih problemov? Zgleda, da je v ul. Broletto razen dveh ravnateljev še 19 načelnikov in 23 uradnikov. in dočim se morajo v re-mizah moški in ženske posluževati istih prh. se je pri obnavljanju uradov z luksuznej-šo opremo, dodala še kopalnica ki je na razpolago samo za ravnatelja. Vse to je stalo več desetin milijonov lir.
Glede na delavnice v ul. Broletto je strošek 400.000 lir za potrebščine za čiščenje pretiran in ne razumemo, kako je mogoče računati električno e-nergijo za razsvetljavo prostora pred stavbo po 24,60 lir za Kwh. ko pa gre za notranjo u-porabo, medtem ko plača podjetje energijo po 4,12 lir za Kwh, nerazumljivo je obenem iz kakšnega naslova je nastala postavka «razno», ki iznese 110.000 lir.
Kar s<^ tiče vprašanja osebja. je tov. Muslin dejal, da se po eni strani upravna komisija na vse pretege brani priznati pravice nameščencev, kot sicer dokazuje tudi zadnji spor, po drugi strani pa je do. bil upravni direktor 80.000 lir poviška na mesečni plači. Dejal je tudi, da mora biti občinski svet na tekočem, kako se določajo pri podjetju plače in mezde nameščencev.
prvih modelov, ki so bili revi-zionirani s precej visokim izdatkom, ostali so v remizi in so jih nato prodali preteklo poletje. Tov. Muslin je navedel še en primer:	po ukinitvi več
tramvajskih prog je Acegat prodal kakih 40 tramvajskih voz za povprečno ceno, ki le malo preseže 400.000 lir, dočim so tvrdke, ki so vozove kupile, zaslužile pri vsakem najmanj pol milijona lir. Vozove so namreč razdrle in nato prodale material. Če bi podjetje samo razdrlo vozove in nato prodalo material na svojo roko, bi zagotovilo bilanci Acegat kakih 20 milijonov lir.
Tramvajska
služba
Vprašanje
osebja
Tov. Muslin je ugotovil, da se je število nameščenih delavcev od 1950 do 1957 povečalo samo za 159 enot, čeprav je bila dejanska potreba, upoštevajoč razširitev uslug podjetja mnogo večja, dočim se je glede uradni, štva prere j širokogrudni. Zastavil je vprašanje, kako se postopa pri nameščanju in napredovanju osebja višjih kategorij. Izhaja namreč, da se sprejema v službo in odloča o napredovanjih osebja, kot hoče upravna komisija, ki daje preference strankam, ki jo sestavljajo, republikancem, demokristjanom in socialdemokratom. V višjih kategorijah se favorizirajo napredovanja, dočim se opaža odpor, kar se tiče napredovanja delavcev in uradnikov nižjih kategorij, ki sicer vršijo funk-
Kar se tiče tramvajske službe jv lov. Muslin zahteval, naj bo občinski svet točno informiran o namenih Acegata in programu razširitve službe na splošno, ker drugače ni mogoče zavestno glasovati o delih razširitve in izboljšanja, ki jih je predlagala upravna komisija.
Kar se tiče spremembe tramvajskih prog v filobusne, je treba pripomniti, da se tramvajska proga postavi za najmanj trideset let, kar se pa ni zgodilo n. pr. s progo 11, ki je bila prezgodaj spremenjena, kar je prineslo znatno breme za proračun.
Tov. Muslin je nato obširno razpravljal o vprašanju spora med nameščenci in upravno ko. misijo. Nameščenci so predložili julija 1955 osnutek kolektivne delovne pogodbe ter urgirali večkrat upravno komisijo, ki ta osnutek danes zavrača. 19. oktobra 1955 so začela pogajanja in 22. junija 1956 se je zaključila prva faza o normativni pogodbi. V tistem trenutku se je začela upravna komisija posluževati taktike zavlačevanja. Pozneje pa je sporočila sindi-kalnim organizacijam, da ne namerava nadaljevati pogajanja, kljub sprejetim obveznostim, ker ni znala, kaj bi napravila spričo novih bremen. Na to zadržanje, ki bi se lahko imenovalo provokatorsko, so nameščenci odgovorili z vrsto stavk. 11. avgusta 1956 sta se obe stranki sestali pri županu, ki jih je poklical in se obvezal, da bo pozval občinski odbor, naj pooblasti podjetje za nadaljevanje pogajanj. 22. septem. lira je upravna komisija odpovedala mezdni sporazum za na. mescerne Acegat, ki j c bil navezan na sporazum električnih delavcev. Spričo tega novega stanja, zaskrbljeni, ker so ostali brez mezdne pogodbe, ki bi jih ščitila, so nameščenci začeli zopet agitacijo in stavke, tudi zato. ker podjetje ni nameravalo nadaljevati pogajanj. Nato je župan sporočil delavskim predstavnikom, da se je podjetje obvezalo vzpostaviti pogajanja z 10. oktobrom, toda tudi tokrat se ni doseglo ničesar.
še nov dokaz dobre volje, ko so predložili minimalni program, ki je še danes podlaga zadeve. Vodstvo se ne namerava pogajati in tako se začne agitacija s stavkami. Sedaj je kratko premirje v pričakovanju odločitev občinskega sveta in na. meščenci podjetja pričakujejo, da bo občinski svet sprejel njihove povsem upravičene in nad vse skromne zahteve. Komunistična skupina je za sprejetje teh zahtev v celoti, brez pridržkov.
Upravičene
zahteve
nameščencev
Naš svetovalec je nato razčlenil zahteve nameščencev, jih podkrepil z vrsto podatkov in primerjav z obstoječim stanjem v drugih italijanskih mestih. V zaključku lega dela intervencije je poudaril, da je treba minimalne zahteve nameščencev Acegat sprejeti v celoti, ker je to dejanje pravičnosti do le kategorije v Trstu.
Svetovalec Muslin je nato razkrinkal manever upravne ko. misije, ki se ni poslužila rednega postopka, marveč je diskusijo o zadevi in njeni rešitvi povezala z vprašanjem kritja primanjkljaja Acegat. Na ta način se skuša izogniti diskusiji o zadevi, ki bi gotovo aulici pi rala vso sedanjo debato in razkrinkanje slabega upravljanja. Tako je hotela upravna komisija ostati na svojem mestu in 31. decembra mirno završiti svoj mandat.
C.c bi se bila zadeva rešila
avgusta ali septembra in bi se sprejelo vse, ali vsaj bistveni del delavskih zahtev, bi se bilo prihranilo prebivalstvu mnogo nevšečnosti, podjetju pa veliko škodo zaradi pomanjkanja dohodkov, ki jih proračun — zelo previdno — ne stavi v ospredje. To je zopet nov element, ne samo nesposobnosti pri u-pravljanju, marveč tudi srdite obrambe stolčka in protidelav-skega zadržanja. V tem tiči odgovornost strank, ki so dale člane upravne komisije in so smallale za neogibno, da se čimbolj zavleče sedanja diskusija, to je odgovornost republikancev in socialdemokratov, toda tudi demokristjanov in liberalcev. Diskusija se je zavlekla in igre je konec. Ni pa konec druge igre, to je dokazati, da je treba odgovornost za povišanje tarif pripisati nameščencem Acegat, do. čim smo mi dokazali, da je treba primanjkljaj pripisati slabe, mu upravljanju in zahtevam zainteresiranih strank.
Odgovornosti
strank
Tov. Muslin je nato podčrtal potrebo, da občinski svet imenuje komisijo, ki naj s pomočjo upravne komisije, tehnikov pod. jetja ter tudi zunanjih in nameščencev Acegat, čimprej sestavi načrt za ozdravitev podjetja. Posvetovanje z nameščenci bi se bilo moralo smatrati kot normalno stvar in bi se inoralo konkretizirati z ustanovitvijo delavskega upravnega sveta, ki smo ga mi že večkrat zahtevali.
Načrt za ozdravitev podjetja
mora izhajati iz globoke preu. čitve vse organizacije podjetja in uprave prejšnjih let, mora upoštevati prilagoditev števila osebja stvarnim potrebam, ki jih ima Acegat. Organski načrt je treba predložiti občinskemu svetu in na tej osnovi je treba preučevati.
Kar se tiče kritja primatij-ljaja podjetja, komunistična skupina potrjuje svoje naspro. tovanje povišanju tarif.
Svetovalec Muslin je nato povzel politične zaključke diskusije in razgalil odgovornosti DC, kot stranke, ki ima večino v občinskem odboru, socialdemokratov, ki imajo predsednika v upravni komisiji Acegat in bi lahko, oziroma bi morali pravilno usmeriti podjetje, zavzeti bi se morali za reorganizacijo, moralizacijo, prenehanje diskriminacij in političnih favoritiz-mov, drugače bi morali ločiti svoje odgovornosti s tem, da bi njihovi predstavniki podali ostavko. Izbrali pa so raje drugo pot, s polno podporo vsega občinskega odbora in danes je treba slabo upravljanje v podjetju Acegat in eventuelno po. višanje tarif pripisati v račun krajevnih socialdemokratov.
V zaključku je tov. Muslin podčrtal, da jo specifična poli. lična teža republikancev dejansko ničla v primeri z mrzlično aktivnostjo republikanca Pen-nestre na področju zaposlitev pri Acegat in nabav. Prikazal je končno celo vrsto protislovij DC o problemu te ustanove. DC je dejansko dosledna samo v tem, da se z vsemi silami p rotivi vključitvi komunistov v upravno komisijo Acegat.
Revija “Novi časi
o članku
Marije Wilfanove
Komentar na članek “Nova pota“ objavljen v jugoslovanski reviji “Mednarodna politika“
Priobčujemo članek, ki ga je objavila sovjetska revija «Novi časi», kot komentar k članku Marije IVilfonore. Članek Wilfanove je bil objavljen tudi v Trstu. Objavila sta ga «Primorski dnevnik» in «Corriere di Trieste».
y anuarska številka jugoslovan-* ske revije «Mednarodna politika» objavlja članek «Nova pota», ki ga je Marija Wilfa-nova posvetila položaju v deželah ljudske demokracije ob novem letu. Značaj revije, obetajoči naslov članka in osebnost avtorja, generalnega tajnika komisije za mednarodne stike Socialistične zveze delovnega ljud. stva Jugoslavije — vse to vzbuja zanimanje bralca, ki upravičeno pričakuje globoko analizo in nove ideje.
Toda članek Marije Wilfano-vc predstavlja razočaranje.
Avtorka članka začenja s primerjavo raznih gledišč o dogodkih na Madžarskem. «Zahod, pravi avtorka — poveličevale! politike blokov smatrajo, da daje Madžarska najbolj kričeč primer «komunističnega razpada», ki naj bi se pojavil v vseh deželah Vzhodne Evrope.,. Konservativni elementi Vzhodne Evropo (!) tolmačijo
Tov.
Hruščev
o sovjetsko
- kitajskih razgovorih v Moskvi
Kaj je bistvo za vsakega marksista - leninista
Besedo “stalinist“ so si namenoma izmislili sovražniki komunizma
Objavljamo v celoti besedilo govora, ki ga je imel tov. Nikita Hruščev 17. januarja v Moskvi ob priliki kitajsko - sovjetskih razgo-
ragi tovariši, prijatelji !
Naše današnje srečanje je velik praznik, ki je podoben prazniku pomladi. Kaj je boljšega od prijateljskega srečanja oseb s sorodno mentaliteto, v odkritosrčnem in prisrčnem razgovoru in ki čutijo, da njihove misli sovpadajo? V svojem govoru se nočem dotakniti vprašanja mednarodnega imperializma, njegovih načrtov in spletk, čeprav se bodo nekateri lahko čudili, da je Hruščev spo. soben govoriti, ne da bi se dotaknil argumenta o mednarodnem imperializmu. Priznati moram. da to ni lahka stvar. Treba je mnogo dobre volje, da se človek izogne temu argumentu. Toda naše današnje prijateljsko rečanje je tako prijetna in vesela prilika, da mi je odvratno jo kaliti govoreč o imperiali-
Zakaj smo
kritizirali
Stalina
V zadnjem času nas je Zahod večkrat obtožil, da smo «Stalini. Ftin ali «stalinovci». Mi smo ponovno zavrnili, da je po našem mnenju «stalinist», kot sam Stalin neločljiv od velikega naziva komunist. Ko je bila stvar revolucije, obramba in. teresov proletarskega razreda v revolucionarni borbi proti našim razrednim sovražnikom na tehtnici, je Stalin pogumno in nepopustljivo branil stvar mark-sizma-leninizma.
Kritizirali smo Stalina ne zato, ker naj bi bil slab komunist. Kritizirali smo ga zaradi določenih odklonov, zaradi določenih negativnih lastnosti, za. radi težkih napak, ki jih je napravil. Lenin je prvi videl te
Predstavniki delavcev so dali negativne lastnosti. On je ugo-
tovil pomanjkljivosti in napake Stalina. V zadnjih letih življenja je Stalin pozabil opozorila Lenina. Seveda, slabo je, da je imel Stalin odklone in napake, ki so škodovale naši stvari. To-da tudi ko je delal napake, ko je dovolil kršenje zakonitosti, je bil Stalin globoko prepričan, da dela za zaščito pridobitev revolucije, za zaščito stvari socializma. To je bila tragedija Stalina.
jateljsttva med našima dvema bratskima narodoma. To je praznik velike enotnosti, ker imamo soglasna mnenja, iste misli in eno samo voljo dosledne borbe za zmago stvari delavskega razreda, za zmago socializma in komunizma, ker nas vodi nauk marksizma - leninizma. To je v bistvu tisto, kar združuje sovjetske in kitajske narode, Komunistično partijo Sovjetske zveze in Komunistično partijo Kitajske.
Toda v bistvu in bistvo je za vsakega marksista-Ieninista obramba interesov delavskega razreda in stvar socializma, borba proti sovražnikom mark. sizma - leninizma — naj bog pomaga vsakemu komunistu, da se bo lahko tako učinkovito bo. ril kot Stalin !
Sovražniki komunizma so si namenoma izmislili besedo «sta. linist» in jo skušajo rabiti kot žalitev. Za nas, za marksiste, leniniste, ki so posvetili vse svoje življenje revolucionarni borbi v interesu delavskega razreda in njegove predstraže, leninistične partije, je Stalinovo ime neločljivo od marksizma - leninizma. In zaradi tega hoče biti vsak izmed nas, vsak član Komunistične partije Sovjetske zveze zvest stvari marksizma - leninizma, borbi za interese delavskega razreda, kot je bil Stalin.
Sovražniki komunizma bi ho. teli izkoristiti našo kritiko o pomanjkljivostih in napakah Stalina in uporabiti to kritiko za svoje cilje. Hoteli so usmeriti kritike proti čaščenju Stalinove osebnosti proti temeljem naše. ga sistema, proti temeljem marksizma - leninizma. Toda to ni obrodilo ničesar in nič ne bo iz vsega tega, gospodje ! Tega ne boste mogli storiti, kot ne morete videti ^vojih ušes brez zrcala.
Ko praznujemo srečanje dele-gacij naših dveh velikih socialističnih držav, seveda lahko to imenujemo praznik pomladi, praznik okrepitve in razvoja nerazrušljivega in večnega pri-
Kapitalizem se bo umaknil s pozorišča
Danes pozdravljamo bratsko Komunistično partijo Kitajske, ki se bori za triumf marksizma-leninizina. Naša sodba o triumfu inarksizma-leninizma izvira iz skupne zavesti, da je v teku tekma med socialističnim in kapitalističnim sistemom. Trdno smo prepričani, da bo izšel socializem iz te tekme zmagovit.
Pogostoma smo slišali tožbe s strani Zahoda zaradi naših izjav o neizbežnosti propada kapitalističnega sistema. Te tožbe so se čule posebno v zvezi z nekaterimi mojimi izjavami. Ko smo dejali, da bo kapi-
talistični sistem umrl, nismo nikdar trdili in ne trdimo niti danes, da bo do tega prišlo zaradi uporabe sile proti njemu z naše strani.
Mi zaupamo, da se bo umaknil s pozorišča zgodovine zaradi notranje borbe, kot prejšnje družbene plasti, ki so umrle pred njim, plasti, ki so preživele svojo dobo in odstopile mesto novim plastem, katere so prišle na dan v procesu zgodo, vinskega razvoja. To je isto tako neizbežno, tako bi se reklo, kot smrt vsled ostarelosti ali porod žene, ki sta neizogibna. Nove stvari so se rodile v svetu in stare hirajo. Seveda, z našimi napori za izgradnjo socializma in komunizma v naših deželah, mi do neke mere pospešujemo hitrejšo zmago novega. Dober vzgled je velika moč.
Nazdravljam bratski Komunistični partiji Kitajske, njenemu vodstvu, politbiroju njenega Centralnega komiteja, tovarišem Maocedunu, Ljušaočijou, Ču En La ju, Ču Deju, Čen Juanu, Pen Šao Pingu, He Lu-nu, vsem članom politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske, s katero gremo in bomo šli skupno po zmagovitih poteh marksizma-leninizma.
dogodke na Madžarskem kot napad proti socializmu, kot poskus notranje in zunanje kontrarevolucije za vzpostavitev kapitalizma».
Kaj pa avtorka članka? Kaj misli o teli nasprotujočih si glediščih?
«Ne eni in ne drugi — trdi Marija Wilfanova — ne vidijo bistva dogodkov v Vzhodni Evropi. Po mojem mnenju ti dogodki, vključno madžarski, predstavljajo ""bistven proces obnove” dežel Vzhodne Evrope».
Marija Wilfanova se torej ne strinja z lažnivo tezo «poveli-čevalcev politike blokov», ki oznanjajo «razpad komunizma». Toda kljub tenju zavrača verodostojno sodbo o oktobrskih dogodkih. na osnovi katere je šlo za poskus kontrarevolucionarnega puča, v katerem je imel mednarodni imperializem svojo odločilno besedo.
V shemi, ki jo je samovoljno sestavila avtorka, popolnoma manjka analiza vloge, ki so jo imele imperialistične in kontrarevolucionarne sile. Pri branju članka si je mogoče ustvariti vtis, da imperializem, hladna vojna, ameriški načrti za vzpostavitev kapitalizma v Vzhodni Evropi, sploh ne obstojajo.
Ni težko razumeti, kakšen je izvor te vrzeli. Če se vzame v poštev delež, ki so ga imele pri zadnjih dogodkih imperialistične sile, gre v zrak vsa umetno ustvarjena shema Marije Wilfanove o «obnovi dežel Vzhodne Evrope». Ni mogoče, resno trdili, da so beli teror in zverinska početja tolp hortvjev. cev pripravile pot «socialistični obnovi» Madžarske. V tem primeru bi vsakdo rekel : «Bog nas varuj take obnove ! »
ljudi» v vseh deželah socialisti čnega tabora. Istočasno skuša svetovati, da so take oblike dobre samo v primeru, če se navdihujejo po. zgledu Jugoslavije kjer «se je samostojna funkcija delavskega razreda zaradi zgodovinskih okoliščin pojavila prej».
7
Delavski sveti še niso vse
Kaj so
■nova pota*
Evo zakaj je Marija Wilfanova prisiljena izogniti se celo besedam «imperializem» in jih nadomestiti z izrazi kot «zahodna blokovska politika» ali «svoboda zahodnega tipa!»
Na žalost ves članek, namesto da bi napadel reakcionarne sile, ki so v mnogih deželah dvignile glavo ob priliki madžarskih dogodkov, daje poudarka «konservativnim elementom v Vzhodni Evropi», med katere se prištevajo vsi listi, ki se ne strinjajo z mnenji avtorke.
Gledana od blizu «nova pota», ki jih M. Wilfanova predlaga za dežele ljudske demokracije, niso nič drugega kot reklama jugoslovanskemu vzgledu. To je tembolj čudno, ker jugoslovanski tisk zanika vsak namen vsiljevanja tega modela drugim. V nasprotju z vsemi izjavami in govori o najrazličnejših oblikah socialistične iz-gradnje v raznih deželah, tovarišica Wilfanova, trdi ravno obratno. Ona smatra kot «neizbežen» pojav «enakih oblik evolucije, enakih zahtev delovnih
Bralcu ne preostane drugega, kot da skuša uganiti, kakšne so te «okoliščine» in zakaj sta n. pr. proletariata Češkoslovaške ali Poljske, ki sta močnejša in s starejšimi revolucionarnimi tradicijami, v «zastanku» v primeri z Jugoslavijo. Avtorka sicer omejuje ves problem «novih poti» na delavske svete. Za M. Wilfanovo je dovolj ta institucija za reševanje vseh problemov socialistične izgradnje. Če obstojajo delavski sveti, je 3 v redu. Če jih ni, ni «nove poti».
Po mnenju. M. Wilfanove naj bi bili delavski sveti, kot so or-ganizirani v Jugoslaviji, edino «orodje izražanja vloge delavskega razreda» v kateri koli deželi in katerih koli pogojih. Slednja pozablja, da so pogoji lahko različni in da se v raznih deželah izdelujejo različne oblike «izražanja vloge delavskega razreda». Ne. bi bilo odveč razmišljati vsaj o razliki med ravnjo gospodarskega razvoja Jugoslavije in ravnjo dežel z višjim gospodarskim u-strojem.
Čudno zgleda, da M. Wilfano. va nič ne omenja o vlogi sindikatov, starejših in bolj preizkušenih delavskih organizacij, ki morajo postati --- kot je učil Lenin v socialistični družbi «šola poslovanja, šola upravlja, nja, šola komunizma».
predstavlja najboljše jamsH njihove neodvisnosti?
Z izdelavo načrtov sociali* ■ čnega razvoja vodijo dež|^^ ljudske demokracije energie1 borbo proti napakam pretek sti, vštevši slepo posnemat izkušenj drugih dežel. Hoteč ] tem trenutku kanonizirati goslovansko izkušnjo pome1 da se slednjim dela sdpnililHI usluga.
al
ec\
/
LEV SEDI*
(Iz sovjetske revije «P
ftici
vi časi», št. 2 - jan. 19$ $en
go to
Razni
prispevki
darovali : Sekcij
pan e pr ke
“-j j Pr, niča
'stini.
Za KP so
Sv. Alojz 2.240, Arzenal VL^ Sartori 15.360, razni 4.358, j le 5.000, Gombač 885, simpi^ zerka s Školjela 1.000, F. le o), ra 500.
Te dni »o bili dostavljeni! naslednji zneski, nabrani kampanji za naš tisk : ja Cunei 37.445, sekcija Sv. . kob 8.910, sekcija Kolonkov . ° 3.745, sekcija Greta 700, sek S*. ja Sv. Vid 1.200, sekcija P( '
1 lep
Pr iveč
Arim
Nil
Ionjer 3.465, sekcija BarkovL
950, sekcija Rojan 1.000, srt p , ja Skedenj 8.320, sekcija PiL ni 600, sekcija Sv. Ana 7 .(L !" Arzenal 1.400, Piero 1.500, 77'' ci j a Sv.
i nad
Ivan 500, Sv. Maljlg- , 12.300, Magdalena 4.350, šL . Ijet 2.025, Devin ]75, TovatJ. 5
strojev 4.400.
'znali dela J se n
t
Za vsakogaC nekaj
Znano je, da socialistična mi. sel išče v vseh deželah ljudske demokracije konkretne oblike okrepitve vloge delavskih mno-žic v gospodarski izgradnji. Pri tem se upoštevajo izkušnje vseh dežel, vštevši seveda Jugoslavijo.
Toda tovarišica Wilfanova i-ma raje drugačno zadržanje. Ko opisuje, kar se dogaja v deželah Vzhodne Evrope, posveča pozornost samo eni stvari :	do
kakšne mere se pripoznava jugoslovanska izkušnja za nezmotljivo. In, navdihujoč se po tem kriteriju, prišteva voditelje teh dežel med «konservativne elemente» ali pa med «nove napredne sile».
Tako enostransko, pristransko zadržanje, se nam zdi. da ne more koristiti skupni stvari. To postavlja socialistične dežele eno proti drugi in omejuje njihove pobude v iskanju res novih poti socialistične evolucije. Tudi dejstvo, da M. Wilfanova široko uporablja izrazoslovje, ki se ga poslužuje imperialistična propaganda, ne more koristiti naši stvari. N. pr., ko skuša dobiti argumente za svojo tezo o «obnovi» dežel Vzhodne Evrope, objavlja avtorka buržoazne izmišljotine o «stalinizmu» in o dozdevni po. trebi, ki naj bi jo imele te de-žele, da potrdijo svojo «neodvisnost» od Sovjetske zveze. Toda kdo je, ki ne vidi, da prijateljstvo med deželami ljudske demokracije in Sovjetsko zvezo
Preše »ne ,
«Ali si še vedno jezna nantPai šy
"> an
***	’ glos
Direktor opere: «Strašno-lciran noči ste tako slabo peli, da c , je občinstvo napadlo z gnilem jajci.»	Jgovn
Tenor: «Toda, gospod dd|j0 y tor, bilo je vmes tudi nd ,j^ ploskanja »	ma
Direktor: «Seveda ga je lnje j lo. Toda ljudje niso ploska _
vam, marveč tistim, ki so MHi
pop,
jajci zadeli.»	E g0vo
♦♦♦	Vsebin
V moški družbi so govorilorr ženskah. Nekateri so trdili, °11J;| žive žene, ki so res pravi ;
gen.	elic
«Enega samega moškega i znam, ki ima angela za se je oglasil nekdo v družbi.
«Kdo pa je ta srečnež?» S<T0 . culo vprašanje z vseh strani,.■ i «Braun!»	.
«Saj ta je vendar vdovec! n p
«Tako je!n je pritrdil tl/t.
sani.
goVo
Sovin
.	. K° »J
«Kako ti je všeč moja fičajup^ zavol
obleka, možiček?»
«Čudovito! Človek bi mi!
veže
da imaš na sebi žično ograjen] j(]
«Kako to?»	|a (|ii_
«Posest sicer varuje, rčVc pr
pa je vse.))
tiesr
♦♦♦	,1° bed
Trije prijatelji sede na hlen certu. «Ti», pošepne prvi G Ali gemu in ga dregne pod reHo Vse «najin prijatelj je pravkar beti u dremal.»	g(
«Nezaslišano!» pravi i/f tako prijatelj prvemu. «In zar, povzp takšne malenkosti si me zbu^n jn ,
ti,
->Vi
nam
edal
t:t,l::.l«tt:t,lri,i>ttrtit,<:!,,s,,,it,i,'::!:,i:::.ii!t:.ii>:,',i::.'i,i,':t,':ii|t.iti,>:>.>::!!:t::t::tt:t::::::t::t::t:t::::::t:tti!!:!!:t!:::
Naše napake - Njihove napak
A	v	JL	hlOoln
!i!ìi!!:!:illììl!!i!!iì!i!!::!tl!:!!t!!ilìl!ì:!!iìliììl!ì!!ì!ì:tlli:ìtli:ì!:ill!ll«ai!llllill!!ìi:i|l!llì«ìl!!r,ll!l4lll,!|"t:ll!|!1!1!!l!,l!1l1,ll'!|llììlì!|s|!!|!l'!|'l|1’|"|-|"|"|:!|!i|lì|!l|l!ll!lì!|!!ll!1i,t11llin41ll!ìll!llìlllllllìlinii:|sl;!tl tl8tl|!| r^jigg
j. nalag izprosi
BU spo
'■no s
TD azni posebni dopisniki velikih dnevnikov v službi mo.
nopolov še vedno širijo najrazličnejše in protislovne novice o položaju na Poljskem, posebno še o tov. Gotnulki, ki naj bi bil po mnenju enih grobokop socializma, drugi pravijo da je podložen Moskvi in po mnenju tretjih, naj bi bil to človek, ki se zna držati na površju s tem, da udari enkrat po obroču, drugič po sodu.
Da razčistimo pojme, ki jih tisk nasprotnikov skuša vedno bolj zmešati, objavljamo v celoti govor, ki ga je imel tov. Wladislav Gomulka 29. novem, bra 1956 na vsedržavni konferenci politično socialnega aktiva.
* * *
Nobena partija in noben človek se ne more zavarovati pred napakami v svojem delu. Za to ne obstojajo sredstva. Toda malo je ljudi, in posebno težko j» |
najti - v zgodovini našega naroda -— stranke, ki bi čutile dolžnost in imele pogum podati javni obračun ne samo dobrih, marveč tudi slabih stra-ni svojega delovanja.
Da se odloči za ta korak, je treba v resnici imeti globok čut odgovornosti, za kar se je reklo in za politiko, ki se je izvajala.
Dejstvo, da je kritika o slabih straneh delovanja naše par. ti je prišla prav iz naših vrst, nam daje pravico vprašati tiste, ki vidijo samo napake v delovanju naše partije : zakaj niso imeli nikoli poguma kot mi? Zakaj niso nikoli povedali svo. jih napak ljudstvu, — ki so imele mnogo težje posledice — ki so bile napravljene v raznih obdobjih, ko so imeli na svojih ramenih odgovornost ali soodgovornost za usodo poljskega naroda in države?
Vprašamo jih :
Katera stranka si je prevzela odgovornost za poraz, ki ga je doživela Poljska septembra 1939?
Katera stranka je imela pogum povedati ljudstvu, da je bil varšavski upor — za katerega ne nosi odgovornost samo ena stranka in je stal junaško prebivalstvo Varšave potoke krvi ter spremenil prestolnico Poljske v poljano ruševin — zaradi svojih posledic tragična lahkomiselnost in neodpustljiva politična napaka?
Katera izmed strank, ki je dolgo let podpirala protisovjetsko politiko poljske reakcije, je pripoznala, da je bila taka politika, iz vidika življenjskih interesov države in poljskega naroda pogubna ter je povzro-čila Poljski neprecenljivo škodo?
Za te napake, ki jim je bila osnova reakcionarna politika, je moral poljski narod plačati
s fašistično ječo, z milijoni žrtev in z neocenljivo materialno škodo. Desettisoči ljudi živijo danes v Varšavi v brlogih, kleteh, podstrešjih ali pa so potisnjeni v navadna stanovanja. Na njihovih ramenih in na ra. menih ljudske oblasti je težila z vso svojo težo zapuščina lažne in škodljive politike tistih, ki so bili toliko let na čelu naroda.
Ali za vse to ne nosi nihče odgovornosti? Ali je bilo morda vse to neobhodno potrebno? Na katero moralno pravico se opirajo listi, ki mečejo danes kamenje na našo partijo tisti, ki vidijo slamico v našem očesu, ne vidijo pa bruna v svo-jem?
Niso napake tiste, ki karakte. rizirajo življenje naše partije : kar jo karaklerizira je predvsem obnova dežele iz svojih ruševin in gospodarskega propada. Napake na področju goapodar-
1
ske politike ne morejo zatefo
ti mogočnega poleta proizV<Qrtj nih sil, razvoja industrije in raščanja nacionalnega doho'ì Kljub vsem težavam, ki jil'^GS0
imamo, so perspektive za
darski razvoj dežele dobre zadovoljive.	Ifji«-.
Posamezna drevesa ne m°( u ^ zakriti gozda. Kdor vidi S1 napake v delovanju naše f J®z ne lije, ne vidi popolnoma ni'. h' vze Tisti, ki nič nočejo videti, si zanni mora linija, ki jo je za-" , Centralni komite naše pa»,.'*0’ in
vidijo ;BiV=>in,
nišljajfl'Sam
na VIII. plenumu, linija, ^
r°i,
ži k demokratizaciji zaple*1^ ' ^«1 ga življenja naroda, privest1, a
več
te
plenuma so za te ljudi ,.° v prehodna etapa, kateri «K J bl' svojo blagohotno podporen p <fl: da tej bo morala slediti
manj kot do vzpostavitve bK
azne demokracije. Sklepi	3
/No
ga». Očividno bi morala tricn'
str»» ; lj
(Nadaljevanje na 4.
KULTURA IN ZNANOST
soeialil ijo dež| energie1 l pretek
ZUPANČIČEVA BESEDA
» Prešernu
L Hoteč lizirati > pomej
:‘‘la	s^lll|||.||.i|i:|t|i||;||:|||i||i||i|i,|:i|:||!:||;i|,||i|;n;l|i||l|||M|i||i||n|i'i!||:l|!||:!ii||i;||l|lilll|i]|]l|!||i||i!li.||||!||l||i!||i|i||:
SEDIK
8. februarju poteka oblet.
ev'j<‘ ”, niča smrti Franceta Pre-Jan- 1 • šerna. največjega slovenske-Ra pesnika. Objavljamo zato naslednji spis O. Župančiča.
I ‘e pričakujte od mene nika-kl	modrosti ali učenosti.
Iaj jaz se nisem nikdar hli-Prešernu po znanstvenih
i : Sekc en al 7
nicah ali po filozofskih o-
. ih, temveč tako, kakor že-
„	. h da hi se bližali vi vsi :
' ' , 1 )° z odprtim čutom, s p reli. Eleo!,.	...	\ .
pim, ponižnim srcem, zej-
■.	.* lepote in resnice. Vedno
? ',em° prihajali k njemu tako,
k -a sekVC^ s svojlml predsodki in
.. * c urinami in teorijami, zato il a Sv. .	,.
,	, '‘iso spoznali.
ror:> književnost je stara ne-J stoletij, naše leposlovje sa-p Ja, j toHko desetletij, kolikor jih.
" preteklo odkar je izšla knji-^^Prešernovih poezij. To je na' „ y'a manifestacija slovenskega | 500 J^H^kega duha, tako vzviše-v Mat 113vscm’ kar 80 Slovenci J- ’ «['kj dosegli v svojem jeziku,
^ TnviiS° *e ^dki tisti, ki so Zllali ves pomen Prešernove, ^ela in življenja. Mi danes,
------.Sc mu spoštljivo klanjamo
I svojemu svetlemu mojstru «VZnrniku. se globoko zaveda-Ó ^ ' da tudi vse poznejše gene-'ie pri nas niso ustvarile u-Jfiine, ki hi jo smeli posta-kot enakovredno poleg Pre.
.	^ Prešernovi besedi je cen-
I	na ideja slovenstva. A to slo.
,stvo ni nikaka omejena do. čn°st, nikaka sentimentalna "ost, nikak plah in ozko-^*1 pogled na življenje. Ne, slovenstvo je tako globoko, °r vse trpljenje človeškega a z vsem obupom, strahom in as*j°i slastjo in bolečino in JP° duhu tako široko kakor !pSVPt ^ šoli se učite, kako —,lrcseren gojil vse mogoče u-_ 'llle oblike:	tercina, ottava
j nampa. španska asonanca, disti-11' anakreontska kitica, trio. ?losa, gazela, sonet in po-rašno.|cjran sone,. — sonetni ve-
‘ 'In Z akr°stihom po vrhu ; 'l’m Pa morate, da ni niti ena , 'f0Va vrstica pisana samo za-°.	‘V0 hlagoglasja in forme, nc-
' nC je vsa vnanja oblika po-rna in voljna služabnica no. 'a rt* Pesnikove ideje. Prešer-
P os Va poezija je na tistem viso Vliti	J
i
Popolnosti, kjer se ne more govoriti zase o formi in zase 'sebini : forma in vsebina je ;ovon1°' organičen plod duševnega trdili, ,V‘,nja pesnikovega. oravi .
, eHčina
kega ,
=« prešerna
ružbi'
šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja ; enak z enakim. Prešeren s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen. Pomnite to vi, ki vas je usoda postavila na . periferijo slovenstva.
Zakaj ljubiti Prešerna
Ljubiti Prešerna se pravi, ljubiti svobodo in besede, svetovnega nazora in vere. Kdor se drži Prešerna, se drži prave mere in jasne harmonije, odmota svnanji nakit, zavrača frazo in mu je samo do jedra.
Spoštovati Prešerna - pesnika in Preše rna-človeka, se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo. Prav pojmiti Prešerna, se pravi pojmiti sebe in vzeti svojo usodo nase, pa naj bo še tako bridka, jo preizkusiti do zadnjega grenea in jo premagovati v pokorni službi vseohčega življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas.
Zalo še enkrat : Ljubite Prešerna !
OTON ŽUPANČIČ
Dve važni publikaciji
UNESCO
V zbirki UNESCO, ki je po-svečena svetovni umetnosti, sta pred kratkim izšli dve novi dragoceni publikaciji, in sicer zlasti o miniaturah iz cesarske biblioteke v palači Gulistan, ter knjiga o romanskem in prero-manskem slikarstvu od II. do 13. stoletja v Španiji. V tej zbir-ki, ki jo izdaja UNESCO skup. no z založbo New York Graphie Society in z reprodukcijami u. metniškega zavoda Amilcare Pizzi iz Milana, je doslej izšlo že 5 knjig, med drugim tudi publikacija o jugoslovanskih srednjeveških freskah v obde-lavi Svetozarja Radojiče in Tal-bota Ricca. V zbirki pripravljajo zdaj umetniške albume Ccylona, Japonske, ZSSR, Če. škoslovaške in Turčije.
Francò
Prešeren
UCENEC
ly7- lei je neki mlad učenec pust na pepelnično jutro, te besede je govoril v jezi svoji tisto uro :
«O, predpust! ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo! Ti med materne petice si poslal požrešno kugo, si mošnjico mi rejeno rij al popolnoma na suho ; stari oča se bo praskal, gledala bo mati čudno, malo penezov poslala, dókaj bota mi naukov, vendar to bi še prenesel, to še ni na j več ji hudo.
O, predpust! ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo!
Sem obesil zavoljo tebe dokaj časa uk na kljuko; treba prečuvati bode več noči s prižgano lučjo dolgo si glavo beliti, da popravim spet zamudo; vendar to bi še prenesel, to še ni največji hudo.
O, predpust! ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo! Si omožil dokaj deklic, in med njimi mojo ljubco, mlado deklico nezvesto, lepo Reziko nemškuto, za katero rad bi dal bil kri, življenje, svojo dušo. — Da si njo mi ti omožil, oh, to je največji hudo!»
Gladina Kaspijskega motja upada
Sovjetski strokovnjaki so izdelali načrt za izgradnjo 450 km dolgega jeza
je tista odlična veličina r,iova : kakor je pri njem
~ » $<To
Stranj
ovec ‘n vsebina eno, tako je lil vft Pre8ercn-poet. Za vsako ®°v° pesmijo, za slehernim ES°vim stihom čutim novo po. P njegovega duha. Nič ni °Ja cajncga, nič samo približno . mjj ’-oljo lepšega rečenega, vse
•j rajata*-6 'n T*rte samo zato, da e 1 Je čim jasnejša vsaka po-
viW du8evnc fiziognomije poe-’	| Prešeren je bil v življe-
a nesrečen človek, v ljubezni hl° *)C(^en’ kakor le more hiti na j en in nesrečen kdo na zem-,rvi J njegovo poslanstvo je ( rC.° Vse potrpeti, vse preboleti, i ar Teti up jn strah, to se pravi, .	Se vseh sreči na svetu in
ako preko vsega pozemske-2° povzpeti do zadnjih spoznanj zbu ®e za svoj naro(i v «Pev. I nam je povedal, kako se je edal svoje dolžnosti, ki mu nalaga pevski poklic z vso
Umrl je režiser Dovženko
Umrl je znani sovjetski filmski režiser AIcksandr Dovženko. I-mel je 62 let in je bil eden izmed najbolj izurjenih kinemato-grafskih mojstrov ZSSR. Njegova najbolj znana dela so filmi «Zemlja», «Mičurin» in «Morska pesnitev». Za svoje zasluge je nosil naslov «ljudskega umetnika» in «znamenitega u-inetniškega delavca Ukrajine». Dovženko se je rodil v Ukrajini.
Učinek
povečanja
temperature
Sovjetski strokovnjaki so med drugim tega upadanja vode navedli razlog povečanja temperature v zadnjih desetletjih. Temperatura se je prav posebno povečala v bazenih Volge in Urala, ki nudita Kaspijskemu morju največjo količino vode. V7 zadnjem stoletju se je tem-peratura dvignila za eno.poldru. go stopinjo. Povečanje letne temperature za eno stopinjo povzroča pri Volgi zmanjšanje do. toka vode za približno deset od. stoikov. Volga pa dobavlja Ka-
več vode
vse ostale reke. Večje izhlapevanje vode zaradi pove Čanja temperature se v Kaspijskem mòrju zelo občuti, ker ni povezano z oceanom in se hrani le z dotoki.
ladina Kaspijskega morja I spijskemu morju 25% nevarno upada, kar povzro. kot vse ostale reke. Večje ča resne skrbi v obrobnih pokrajinah. Pred nedavnim se je zaradi tega sestalo v Astrahanu večje število sovjetskih zn: stvenikov, ki so razpravljali tem vprašanju in sprejeli nekaj zaključkov.
Predvsem so ugotovili, da naj-nevarneje upada voda v sever, nem delu Kaspijskega morja.
Od 1. 1929 do danes se je mor. ska gladina znižala za dva in pol metra, t.j. za 940 kubičnih kilometrov. Predvidevajo, da se bo do leta 1970 morska gladi, na znižala za najmanj en meter in morda za dva metra. Ta pojav povzroča veliko gospodar, sko škodo obrobnim podraji-nam, ker se zaradi tega industrije oddaljujejo od vode, prav tako tudi pristaniške naprave, zmanjšuje se pomen ribolova.
Najbolj so zato prizadete petrolejska, kemična in druge industrije.
Izkoriščanje vode
Drugi vzrok upadanja m ske gladine je tudi večje izkoriščanje vode za namakalna dela, za polnitev novih bazenov, za izboljšanje vodnih dobav mestom in vasem. Znanstvenica Rutkovskaja je zračunala, da bo od leta 1956 do 1970 odvzeto Kaspijskemu morju za 580 ku-bičnih kilometrov vode, kar po-meni, da bo morje izgubilo toliko vode, kolikor bi je v dveh letih izteklo iz Volge.
Zaradi tega sovjetsko gospo, darstvo trpi težke izgube, ki znašajo približno milijardo ] bljev na leto.
Da bi temu stanju odpomogli, so strokovnjaki izdelali dva načrta. Prvi načrt predvideva, da bi izlili v Kaspijsko morje del vode rek Onjega, Severne Dvi.
in Pcčore. Drugi načrt pa predvideva zgraditev 450 km dolgega in ne previsokega jeza čez severni del Kaspijskega morja. Drugi načrt je bil odobren, ker bi stal mnogo manj kot prvi in ker bo prej rešil vprašanje. V tem jezu bi pustili le dve odprtini za ladje. Jez bi omogočil, da se bo v dveh letih gladina morja v severnem delu vdvignila za približno dva metra. Polagoma se bo gladina se dvignila, kar bo nedvomno doprineslo velike koristi obrob, nim pokrajinam in ne bo škodilo osrednjemu in južnemu de. lu morja, ki sta globja.
V
Nova
medicinska enciklopedija
Moskvi so začeli priprav, ljati za tisk drugo izdajo velike medicinske enciklopedije. Prva izdaja, ki je izšla v letih 1926/36, ne ustreza več.
Nova medicinska enciklopedi-ja bo obsegala 25 knjig velikega formata, pojasnjevala pa bo 300 področij medicinske vede. V enciklopediji bodo zastopane tudi vse vede, ki so tako ali drugače povezane z medicino. Prva knjiga, ki jo že tiskajo, bi morala iziti konec letošnjega leta. V prihodnje pa bo vsako leto izšlo pet knjig.
Komet, ki drvi proti nam z brzino 500 km na sekundo
ot smo že s kratko novico poročali, sta belgijska astronoma Roli and in Arend seznanila javnost, da leti neznani komet proti Zemlji s fantastično hitrostjo 500 km na sekundo. Komet, ki so mu nadeli ime «1956 H», je osmi, kar so jih opazili lani. V trenutku, ko so ga prvič videli, je bil zelo majhen in meglen, vendar ga bo mogoče še prej kot čez tri mesece videti tudi s prostim očesom. Prve dni aprila bo najbolj viden na južni poluti, ko. nec istega meseca pa ga bomo že videli tudi v Srednji Evropi.
Vest s podobno vsebino bi povzročila še pred nekaj deset, letji med ljudmi preplah in trepet. Že zdavnaj je bližanje zvezde repatice povzročalo med ljudmi brezglavi strah. Številni so videli v tem napoved hudih nesreč in opomin, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Prvo repatico so na zemlji videli —- po računih nekaterih astronomov — nekako okoli leta 2348 pred našim štetjem. Repatic so se ljudje bali zlasti v srednjem veku, ko so tako oblasti kakor ljudje počenjali pravcate noro. sti. Še leta 1910, ko se je pojavila znamenita Halleyega repatica, je prišlo do množičnega preplaha : ljudje so se pripravljali na smrt in so na veliko razmetavali imetje za «poslednje užitke», velike požrtije in podobno. Prav temu kometu so nekateri pripisovali tudi odgovornost za izbruh prve svetovne vojne in za povojno epidemijo španske mrzlice.
V naših dneh vesti o repati, ca h kaj malo vznemirjajo ljudi, čeprav bomo tudi mi med tistimi, ki bodo svojim otrokom in vnukom nekoč pripovedovali, da smo konec marea oziroma v začetku aprila 1957 videli veliko repatico. Tudi ta dogodek bo — dasi se bo pripetil v atomski dobi — nedvomno izzval med ljudmi veliko z a ni. manje. Časnikarji že obiskujejo znane astronome in jim zastavljajo številna vprašanja, ti pa odgovarjajo : «Repatica ne I bo povzročila nobene škode,
Nobene nevarnosti za Zemljo, iter je komet sestavljen le iz razredčenih snovi in je le njegovo majhno jedro zgoščeno
naši stari zemlji ne grozi od nje nobena nevarnost!»
Že od davnih dni si ljudje za. stavljajo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi kakšna repatica treščila v zemljo. O tem je pred kratkim povedal italijan. ski astronom naslednje :	«Rep
zvezde repatice je vselej obrnjen v nasprotni smeri od son. ca, svetlobo dobiva od sonca in je tem močnejša, čim bliže sonca je repatica. Kometi se v vsemirskem prostoru gibljejo po zakonih vsemirske mehanike. Njihova teža je precej skromna, obseg pa velikanski. Srednja go. stota je majhna, vendar to ne pomeni, da jedro kometa ne more biti zelo težko. Pri vsa-
kem kometu je namreč treba razlikovati «jedro» in «rep». Največji repi kometov so dolgi do 300.000 km.»
Ker imajo kometi zelo majh. no gostoto, se seveda hitro izrabijo. Zato so zelo redki takšni kometi, ki jih je mogoče videti večkrat. S trčenjem kometa in zemlje pa je takole : leta 1910, ko je rep Halleyega kometa drvel mimo zemlje, je človeštvo «sanjalo sanje pravičnika». V primeru trčenja ko-metovega jedra z zemljo bi u-tegnilo priti do hudega potresa, kakršen je bil na primer tisti, ko je velik meteor padel v sibirske gozdove leta 1908. Ven. dar je takšna možnost le malo
verjetna. Kadar zaide komet v bližino zemlje, prisostvujejo ljudje fantastičnemu prizoru in vidijo veličasten «zvezdni dež. Hkrati pa nudi takšen dogodek astronomom možnost za proučevanje zanimivega naravnega pojava.
Atomsko motorno kolo
PREJELI SMO:
IN MINILA SO LETA, no. vele. Spisali : Rok Arih, Janez Gradišnik, Vlado Habjan, Cvet-ko Zagorski, Rado Zakonjšek. Samozaložba. Ljubljana, avgusta 1954.
Knjiga je zbirka novel petih pisateljev. Posvečena je aštajer. skim in koroškim bojnim tovarišem» in obravnava slike iz partizanskega življenja in boja na Štajerskem, Koroškem in v Trnovskem gozdu. Priporočamo jo našim bralcem.
* * *
GALEB, list za mladino, leto lil., štev. 3, Trst.
SvjuOjjUNA POTA, prosvetna revija, glasilo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, leto 11, štev. 1, Ljubljana.
NARODNI K ALENO AR 1957, izdal hrvatski list «Na-rodnik glasnik», Chicago, Illinois, Združene države Amerike.
Kakor je pred kratkim objavil sovjetski list «Moskovski Komsomolec», obstoji možnost, da bo že v bližnji bodočnosti postalo «atomsko motorno kolo» zelo razširjeno prometno sredstvo, ki si ga bodo lahko
privoščili tudi posamezniki. Da bi lahko začeli proizvajati takšna motorna kolesa, bi po mnenju lista zadostovalo, če bi pri konstrukciji novega tipa motornega kolesa uporabili že dognani postopek «atomske bate. rije».
Pred kratkim je izšla kot 52. knjiga «Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev» prva knjiga zbranega dela Otona Župančiča. Začetek izdajanja znanstveno-kritične izdaje Župančičevega pesniškega dela je pomemben dogodek za knjižni trg in za slavistično znanost.
Adamičev zbor v Trstu
■ ,
Mednarodni glasbeni festival v Pragi
Mednarodni glasbeni festival češkoslovaškem glavnem mestu «Praška pomlad» se bo-letos slovesno začel 12. maja in bo trajal do 3. junija. Prireditev, ki je bila prvič leta 1945, slavi letos svojo dvanajsto obletnico. Na letošnjem festivalu bodo izvajali pretežno sodobna dela večinoma čeških in slovaških avtorjev, velik delež je tudi odmerjen sovjetski glasbi. Med nastopajočimi bo vrsta mednarodno priznanih glasbenih umetnikov iz vzhodnih in zahodnih držav, med njimi sov. jetski violinist David Ojslrah, dirigent Konwitschny iz Nemške DR, italijanski pianist Mi-chelangeli-Benedetti in drugi. Na festivalu ho sodelovala tudi
zagrebška opera, ki bo uprizorila tri dela, med njimi eno od Stravinskega in eno jugoslovan. sko opero.
Filmski festival v Cannesu
Organizacijski odbor Medna-rodnega filmskega festivala v Cannesu je sporočil, da se bo deseti jubilejni festival v Cannesu začel 2. maja letos. Dotlej bodo preuredili glavno dvorano in povečali njeno zmogljivost od 1500 na 1900 sedežev.
lišmmmMk i JK'
V nedeljo je bil na stadionu « Prvi raaj» koncert učiteljskega pevskega zbora Slovenije «E. Adamič», ki ga vodi prof. Jože Gregorc. Zbor šteje približno sto pevcev in pevk in se je tudi v Trstu izkazal kot dovršeno telo, ki z redko umetnostjo interpretira najlepše pesmi. Njegov nastop je bil z navdušenjem pozdravljen od prisotnega občinstva, ki bi ga bilo mnogo več, če bi bil koncert v dvorani Avditorija. Radio Trst A je izrabil priliko, da je posnel na trak nekaj pesmi iz bogatega repertoarja zbora, tako da bodo Slovenci na Tržaškem in Goriškem lahko poslušali njegovo
petje po radijskih valovih.
Pridnostjo : «Stanu se sva-
n!e se je odpovedal celo
h
iZ fc» sP°mni< trpi brez miru».
0 s to žrtvijo in odpovedjo !ilTI"l|jf0g,a «astati njegova večna j J”a’ samo zavoljo nje je ho-zatefo ^ ,n'°gel toliko trpeti, zavo. OÌZV%f(j
ie it>: kihoA
i Reseda
gladim ,nAj atei jem
di *
18e Je [j* ne grem iz domovine, da
I	nl'i 1 Vzel vsaj Prešerena s seboj, T.i° iQi atni mladi prijatelji, mo-
Sarao svetovati : omislite si z%nj0'a knjigo, poglabljajte se Pa|č; ’ ln potem mi ni treba več a- jeJ La 86 nikdar ne ločite od plC!Wlal fkaj 17nl bolj se boste J Jab v Prešernov svet, e bj!i e,; lepote vam bo žarelo '1 abj] ’ *eni več skrivnosti vas bo
II	,> ljukj'pd.no in vedno k njej.
s Vre | 1 >nste Prešerna, kakor or°’ Pte- Cn ta edinstveni duh. b ‘ jubitiV"3 ‘izbiti pa se pravi, jL-J'-n. ,epoto in resnico in pra-tr»a ’ 'tubiti slovenstvo brez
° smo sc vozili od Znojma proti meji, sem videl ob cesti povsod mogočne utrdhe ; cel sistem utrdb. Preveč se ni-sem smel ozirati tja, ker me je spremljevalec grdo pogledal. «To je prepovedano, tovariš, me je nahrulil.
Ko sem ga vprašal zoper koga gradijo utrdbe, se je mož prebrisano nasmehnil in dejal :
«Zoper nekoga že!»
Ob teh utrdbah bi se vsaka armada razbila, če bi jih le kdo branil z modernim orožjem.
t.ehi so me porinili na mejo kar zjutraj. Šli pa nismo ondod, koder so me gnali Avstrijci, ampak čez nekoliko višji hrib.
« Tu zgoraj dopoldne ni teh barab. Šele popoldne prihajajo.»
Tako so govorili češki organi o avstrijskih organih. Naj bo v božje ime, meni j p bilo vseh zadosti in takšnim -marnjam nisem več verjel. Poldrugo leto sem zapravil v Avstriji, sedaj sem zopet že skoraj tri tedne na polu in nisem prišel še nikamor.	*j
Ko so me prignali na vrh, smo se ustavili in si nekoliko ogledali teren. Rilo je mrtvaško tiho in celo policijski pes, ki sta ga češka obmejna organa vodila s seboj na vrvi, ni vohal nobene nevarnosti. Tedaj sta mi rekla, naj izginem. Gledala sta za menoj, dokler jima res nisem izginil izpred oči. Menda sta st' bala. da Iti jo pobrisal nazaj.
Pot v Avstrijo je bila lepa in mirna. Spustil sem se po položnem pobočju proti dolini in preden sem se zavedel, sem opravkih hodim, sem ga mimogrede vprašal, kako daleč je do naletel na kmeta. Kmetija je ležala sredi vinogradov in iz zidanice, ki je čepela v bregu, je opojno dišalo po moštu.
Kmet je delal zraven hleva. Da ne bi posumil, po kakšnih prve vasi. Imenoval sem vas tudi po imenu, da bi bil manj sumljiv. Toda kmet mi je odgovoril :
«Mene se ne bojte. Za take reči se nič ne menimo. Do vasi je pol ure hoda in če se ne motim, boste brez težav prišli do nje. Hočete malo vina? Letos je bila dobra letina.»
Kmet je bil naravnost Židane volje.
i..........
PREŽIHOV VORANC
NA MRTVI TOČKI
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljllllllllllllllllllllllllDIIIIIIIIIjlllllllllllllUlljllllllllllllljllllllljllUIIIIUIIIIIIIIIIHHII
iiiiiiiiiiniiiniiiiiniiiiiiiiiiiii[ii]iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiìiniiiii[|niiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini!iiiiiiiiiiii umi, II,	............................................
Ni mi kazalo odbiti. Stopila sva do kleti pod hišo in kmet je odšel po vino.
Vrnil se je z lepo majoliko, ki sem jo takoj naveznil in pričel piti. A požirek mi je obtičal v grlu. Ko sem nagibal majoliko, sem za njo zagledal avstrijskega žandarja.
«Izvrstno vino, kaj?» me je ogovoril s smehom na obrazu.
«Dober dan, gospod.»
Kaj bi neki drugega rekel v takem položaju?
«Dober dan. Kako je z vašimi papirji, če smem vprašati, gospod?»
Smo bili že spet skupaj. Papirjev mu seveda nisem mogel pokazati in ko sva to ugotovila, mi je dejal :
«Sedaj ste aretirani. Prav za prav bi vas moral zvezati. Boste poskušali pobegniti?»
«Za zdaj ne, ker vem, da me boste na postaji izpustili. Nisem prišel namreč prostovoljno k vam, ampak so me Čehi porinili sem.»
Komaj sem odprl usta, že sem izdal brate Čehe, dasi sta me češka spremljevalca še na meji prosila, naj ne povem, ako bi me v Avstriji zalotili, da so me tihotapili čez mejo organi češke oblasti.
«O tem sem tudi jaz prepričan, zalo nima smisla, da bi bežali,» je odgovoril avstrijski organ in mi stopil za hrbet. «Tam se bo vse pojasnilo.»
«Res je, vse se bo pojasnilo», sem odvrnil, dasi sem že vedel, kaj me čaka pri tistem «tam». Tisti «tam» je bil zares pol ure daleč. Hodila sva počasi, saj je bilo še vedno lepo vreme v deželi in jeseni se na sprehodih nikoli ne utrudiš. Ho-dila sva mimo čednih bajt, kjer je bilo za čuda mnogo žensk pri hiši. Vse je zijalo za nama. Domačini so orožnika seveda poznali in so ga ogovarjali kakor strica.
«Danes ste pa ujeli nekaj boljšega,» je izbarkovala ženska kozavega obraza.
«Vrag si ga vedi, to je naša služba,» je mehanično odgovoril avstrijski organ.
Ko me je prignal na avstrijsko postajo, se je komandant najprej zanimal, kaj prav za prav delam na mejah...
«Tihotapec še nekako razumem, drugih pa nikakor ne.»
Ko sem mu razložil, da sem nedolžen in da se nisem prostovoljno vrnil v Avstrijo, je vsul takšen plaz psovk na češko državo, da niti dlaka ni ostala cela. Vsa država je bila gnezdo banditov, bai ab, tolovajev, ki drugega ne počno, kakor da preganjajo poštene ljudi. Ko sem slišal to zmerjanje, sem bil prepričan, da bom to pot imel v Avstriji srečo. Toda zmotil sem se. Prvo noč sem ostal v zaporih ombejne postaje, kjer sem se seznanil z družbo tihotapcev in potepuhov, ki so jih zalotili na meji. V arestu ni bilo hudo, pustili so nam denar in nekdo je nosil vino iz bližnje gostilne. Noč je minila, ne da bi kaj prida spali, pogovarjali smo se o vojni, ki bo skoraj izbruhnila in o drugih rečeh. Eden izmed potepuhov je trdil, da je Rusija kriva vseh homatij na svetu, ker ne odpre svojih mej. Drug potepuh je menil, da bo Nemčija zmagala in da bo potem dobro na svetu. Tedaj se je tisti, ki je krivil Rusijo vsega zla, tako zakrohotal, da mu je postalo skoraj slabo. Mene so izpraševali, kdaj se bo začela vojna ; ker jim nisem znal povedati dneva, so se mi čudili, čemu neki hodim po tem božjem svetu. Vendar je bila noč prav zanimiva ; občutil sem, da smo blizu tretjega rajha.
Že naslednje jutro so me oddali okrajnemu sodišču, ki je tudi bilo v tistem gnezdu. Okrajno sodišče me je kar na hitro roko obsodilo na mesec dni zapora, ker sem ponovno prekoračil avstrijsko mejo ; pri tem so baje pogledali skoz
prste, ker bi moral dobiti veliko več.
Tisti mesec je minil neverjetno hitro. Ves čas je bilo lepo vreme ; to veliko pomeni tudi v zaporih in vpliva na razpolo-zenje jetnika. Moja celica, kjer sem redkokdaj sedel sam, je gledala proti soncu, straža ni bila pusta, z njo si se mogel pogovarjati. Na jetniškem dvorišču smo za kratek čas rezali bukova drva za zimo. Kolikor časa smo rezali drva, toliko smo pilili žago. Nekega popoldneva sva rezala drva z dunajskim potepuhom. Paznik naju je zalotil pri počitku.
«Zakaj ne režeta?» se je zadrl, ko naju je tretjič zasačil.
«Žaga se mora shladiti, gospod, sicer se vname,» je mirno odgovoril potepuh.
«Tako? Potem morata seveda počivati.» Podoba je bila, da mu je mož verjel, ker je takoj odšel in se ni več brigal za naju. Ali pa mu je bila všeč prisotnost duha mojega tovariša. Kakor koli. mesec je bil hitio naokoli. Ko sem kazen obsedel, so me spet izročili obmejni policiji.
Gospodje so se dolgo posvetovali, kaj naj store z menoj.
«Hudiča, kam naj vas damo, da bomo imeli mir pred vami! Kdo nam pa plača te penzijonate, prosim vas ! Na Češko vas vrnemo, naj vas tiste barabe pošljejo naprej,» so se jezili na policiji.
Predlagal sem jim naj me odpravijo na švicarsko mejo.
«V Švico ! To ne gre. Ako vas tam zalotijo, boste reve/. Švica se s temi rečmi ne šali. Najmanj pol leta boste sedeli, če vas zasačijo.»
Govorili so, kot bi sem jim smilil. Sklenili so, da me bodo vendarle zopet porinili na češko mejo. Naposled sem se tudi sam sprijaznil s tem načrtom kot z manjšim zlom. Vedno pa tudi ne bom imel smole, za zlomka !
(Ntu/alj»vanjt sledi)
DOMACI PROBLEMI IN VESTI

Že leta 1950 so naši svetovalci
zahtevali občinsko potrošno ustanovo
▼	Prva naša resolucija predložena 20. okt. 1950
▼	Zadevni zakon končno raztegnjen na naše področje
2 t* nekaj mesecev smo priča nepričakovanim izjavam in vnetim zagovorom v korist občinske ustanove. Tem izjavam je pred kratkim sledil odlok ^t. 28 vladnega generalnega komisarja, ki je bil izdan 17. ja-nuarja. Z navedenim odlokom je bil raztegnjen na naše poti ročje zadevni zakon, ki se že nad deset let izvaja v Italijan, ski republiki.
Z zadoščenjem vzamemo na znanje stališče, ki so ga zavzele politične skupine, katere so temu svoj čas trdovratno nasprotovale. Prav naša skupina občinskih svetovalcev namreč že dolgo vrsto let postavlja in vztraja na potrebi ustanovitve občinske potrošne ustanove. To. da naši svetovalci so vedno naleteli na več ali manj odkrito opozicijo s strani takratne večine v občinskem svetu. Prav zaradi tega odpora se o tem v-prašanju še do danes ni v občinskem svetu razpravljalo in sklepalo.
Že 20. oktobra 1950 je komunistična skupina predložila v občinskem svetu izčrpno resolucijo, ki jo je urgirala 23. januarja 1951 in maja istega le-Ui. Kljub zagotovilom župana, je ostala stvar ha mrtvi točki. Sledile so še druge naše resolu.
< ije, ki jih je pa občinski odbor spravil enostavno v pozabo. Sele na našo novo resolucijo od 15. novembra 1955 je bila ustanovljena ob koncu 1955 komisija za preučevanje problema, ki je postal za vladne stranke spričo bližnjih volitev aktualen.
potrošnike z malimi stroški in po cenah, na katere bremeni samo strošek uprave. Ustanove morajo služiti za maksimiranje cen, kar pa se je obneslo samo v nekaterih večjih mestih kot Bologni, Rimu in Firencah.
Ker so potrebne visoke vsote za nakup velikih količin blaga, je prvotni odlok predvideval državno jamstvo do višine 60% od posojila, ki se dajejo lem ustanovam. Pozneje se je z zakonom od 10. 12. 1952 to jamstvo omejilo na tiste ustanove, ki so ga že imele, toda za celokupno vsoto, ki je bila znižana na 600 milijonov lir za vse ustanove. Na ta način dajejo danes jamstvo dejansko zainteresirane občine. Toda Trst se nahaja v posebnem položaju ; ni bil še deležen nobenega- jamstva in zato je potrebno, da se s posebnim odlokom vlad-nega komisarja določi izstavitev odgovorjajočega jamstva, upoštevajoč tudi, da je občinski proračun pasiven.
Ustanova po vzgledu drugih mest
Naša zahteva za raztegnitev zakona
Po izvolitvi novega občinskega sveta, je naše skupina večkrat urgirala ustanovitev potrošile ustanove v skladu z zakonskimi določbami, ki niso bi-le še raztegnjene na to podro-čje. Zahtevalo se je raztegnitev zakona že s prejšnjo resolu. cijo od 15. novembra 1955, ki se je sklicevala na zakon od 31. 10. 1952 št. 1901, kateri predvideva popravke zakonskih odlokov od 13. 9. 1916 Št. 90 in 8. 9. 1947 št. 1015. Slednji so bili z zadnjim odlokom vlad. nega komisarja raztegnjeni na naše področje. Minilo je p re. cej let predno so se vladne stranke, njeni predstavniki in organizacije zdramili in končno dali svoj pristanek tej zahte-vi. ki je zelo občutena v našem mestu prav zaradi velike gospodarske depresije. V tem primeru se prav prileže rek: boljše pozno kot pa nikoli. Toda izgubilo se je mnogo dragocenega časa. ki bi se lahko dobre izkoristil za ustanovitev in gotov razvoj te dobrodošle ustanove.
Z naše strani smo odkrito priznali, da se v mnogih mestih potrošne ustanove, ki so bile postavljene na noge z zakonskim odlokom od 13. 9. 1915 niso dobro obnesle, ker niso zadostile svoji osnovni nalogi. Naloga obstoja v tem. da preskrbijo in oskrbujejo prebivalstvo z živili najširše potroš. nje. da jih hitro razdelijo med
Naše resolucije, ki so bile sestavljene po shemi zakonskih odlokov in poznejših uredb in po shemi statutov večjih mest, so formalno zahtevale ustanovitev potrošne ustanove, ki jo vodi upravna komisija, katero imenuje občinski svet. Komi-sijo sestavljajo župan ali pooblaščeni občinski odbornik, kot predsednik, dva občinska svetovalca, dva predstavnika potrošnikov, ki jih določijo sindikati, in predstavnik proizvajalcev, ki ga določi Trgovinska zbornica. Predlagale so nadalje, naj se poveri Delavskim zadrugam prevoz, uskladiščenje in razdeljevanje proizvodov prebivalstvu. To naj se določi s sporazumom med strankami, da se tako prepreči ustanovitev birokratskih aparatov, ki bi bremenili na ceno blaga za potrošnika. Taka organizacija se je dobro izkazala, kjer obstojajo močni zadružni organizmi, ki o-pravijo vse delo. Na ta način ni treba kompliciranih uradov in posebnih skladišč za hrambo in razdeljevanje.
Vzemimo primer Bologne. Stroški uprave so minimalni. Od celokupne vsote 190.018.420 lir leta 1949 je znašal dobiček samo 245.964 lir, celokupni si-»šek uprave pa 2.865.305 lir. Stroški za osebje predstav-ljajo komaj 0,391 odst., upravo 0,051 odst. in amortizacije 0,171 odst. Ustanova je bila finansirana z s voto 166.407.365 lir, kar odgovarja približno vrednosti blaga v skladišču in kreditom, ki jih ima ustanova. Na ta način se je v Bologni doseglo znižanje cen prostega tržišča od 6 odst. do 26,91 odst. na živilih ljudske potrošnje (kruh, testenine, slanina, svinj-sko meso, olje, krompir, sadje, jajca, sladkor, vino, premog itd). V primeri z drugimi mesti beležijo te cene znižanje od 4,02 do 32,13 odst.
V Rimu, kjer ni tako širokega omrežja zadrug kot v Bologni, prodajajo živila v poseb-
nih kioskih in stojnicah na trgih. Poleg tega imajo tudi trgo. vine za prodajo oblačila (v treh letih so prodali 853.000 m blaga). Od leta 1949 do 1951 so prodali živil in drugega blaga za visoko vsoto 9 milijard 366 milijonov 88.000 lir.
Gornji podatki potrjujejo važnost te ustanove in njeno u-činkovito delo pri maksimiranju cen, kar je velik doprinos v borbi proti draginji.
Naše mesto ima veliko zadružno ustanovo, na katero se lahko delovanje občinske potrošne ustanove opira. Zato ni potrebno postavljati drugih centralnih skladišč in organizacije za prodajo na drobno. Stroški u-pravljanja bi se torej lahko o-mejili na par milijonov na leto, kot se je doseglo v Bologni. Z zajamčenim državnim finansiranjem se bo lahko kupilo blago v inozemstvu in to v velikanskih količinah, neposredno v deželah proizvajalkah. Vse to se lahko napravi, ne da bi se spuščali v pustolovske privide, marveč po vzgledu, kot se dela z nedvomnim uspehom v drugih mestih.
Trst občuti draginjo še bolj kot druga mesta. Občuti draginjo, ki še bolj krči že itak nizke plače in borne pokojnine delovnih ljudi, življenje ljudskih množic postaja vedno težje. Ti. sti, ki nosijo odgovornost, da je vprašanje potrošne ustanove o. stalo toliko let na mrtvi točki naj pohitijo, popravijo naj posledice njihove dosedanje brezbrižnosti. Dohitijo naj občinske uprave drugih mest, kar bo v interesu mestnega kolek, tiva, ki pričakuje konkretnih in prepričljivih dejanj in ne praz. ni h besed.
GIUSEPPE ROGASSI
Dober razvoj kampanje za podporno znamko KP
Kampanja za podporno znamko partije se uspešno razvija in daje dobre rezultate prav posebno na praznikih razdeljevanja novih izkaznic partije
Zelo pozitiven rezultat je v tej kampanji dosegla sekcija v Miljah, ki je do sedaj prodala podpornih znamk za vso-to 34.300 lir. Ta uspeh nedvomno potrjuje solidnost partije, politično zrelost tovarišev in njihovo veliko predanost partiji. To naj bo vzgled drugim sekcijam !
V tej kampanji imamo še ne-katere sekcije, ki so se obvezale za naslednje zneske :	Sv.
Alojz 7000, Rojan 7000, Bar-kovlje 6000, Greta 6000, Trebče 6000, Prosek 5000, Sempo-laj 2000, Mačkovlje 1000, Lorije r 2000. Rcpentabor 1000.
z Za tiskovni sklad «Lavorato-ra» so prispevali : Pavan 500,
Marcello 100, Tendella 1.000, Canciani 300, L. Wciss 5.000, kiosk časopisov 500, Semilli 2.000, N.N. 1.000, Strubel 400, ZDŽ Kaču n 700, Culiat Marino 100, Semilli Tomaso 500.
SLOVENSKO-HRVATSKA LJUDSKA
PROSVETA
in
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredita
jutri, v nedeljo 3. februarja ob 16.30 v Avditoriju v Trstu
skupno slavnostno
Prešernovo proslavo
z naslednjim sporedom:
Pozdravni nagovor (Kapelj) govor o Prešernu (prof. Umek) recitacija Prešernove «Zdravljice» (Košuta) zbor Dijaškega doma (dir. Edvin Švab) zbor Salež - Zgonik (dir. Herman Milič) recitacija Prešernovega «Orglarja» (Baloh) zbor iz Boršta (dir. Drago Petaros) zbor iz Doline (dir. Ignac Ota) zbor iz Sv. Križa (dir. Albin Verginela) zbor Glasbene matice (dir. Ubald Vrabec) zbor iz Ricmanj (dir. Just Lavrenčič) zbor iz Šempolaja (dir. St. Zidarič) zbor iz Lonjerja (dir. Just Lavrenčič) zbor Rota iz Rov. (dir. Celestin Vekjet) zbor iz Trebč (dir. prof. Oskar Kjuder) zbor iz Padrič (dir. Svetko Grgič) zbor «S. Škamperle» (dir. Ubald Vrabec) zbor Prosek - Kontovel (dir. Milan Pertot) Vstopnice; so v predprodaji v Tržaški knjigarni. id S. Francesco 20, na sedežu SPZ v. ul. Roma 15 in pri vratarju Doma pristaniških delavcev.
Vstopnice za pritličje po 150 lir, za galerijo po 100 lir
V dvorani ho zakurjeno.
Predstava
študentov
Društvo slovenskih srednje, žolčev v Trstu bo imelo danes, v soboto 2. t. m. ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» predsta. vo Kluba zamejskih študentov v Ljubljani. Uprizorili bodo ve. selo študentovsko igro «Osem o. seb želi razumevanja». Dogaja se v Ljubljani leta 1957. Nastopajo: Breda Bekar, Darko Jagodic, Hubert Kante, Angel Ko. šuta, Vida Košuta, Albert Pečar, Drago Rus, Danilo Sedmak.
Obvestilo sindikata slov. šole
Iz Sv. Križa
nam pišejo
TD o dolgem času se oglašamo tudi iz Križa, da bodo drugi bralci vsaj vedeli, kaj se do. gaja v naši vasi, ki se ji še vedno pravi ribiška vas, čeprav j c treba iskati danes ribiče sko. ro z daljnogledom.
Naj prvo nekaj besed o nedeljski pridigi v župni cerkvi. Pomislite, naša vas degenerira, črni oblaki božjega maščevanja >e zbirajo nad «dolino šentflorjansko», kjer se je razpaslo strašno pohujšanje. In kje je vse to pohujšanje, se boste vprašali? V Ljudskem domu, seveda, kjer pleše mladina vsako nedeljo, vaščani pa pijančujejo od mraka do zore in o-bralno. Nihče torej več v ta peklenski dom !
To je bistvo pridige našega župnika, ki očividno pozablja, da so časi grmenja z inkvizicijo že davno, davno za nami. In to na vso srečo ljudi. Naj bi g. župnik raje svoje pridige bolj posvetil verskim stvarem, kei
bo s tem gotovo ugodil tistim, ki zahajajo v cerkev.
Ker smo že pri plesu, bi hotel omeniti še nekaj : dobro bi bilo, da bi se prepevale tudi slovenske pesmi in he samo ita-Ijanske.
Sedaj pa drugo vprašanje. Begunci imajo v vasi svoj de-čji dom, kamor skušajo pritegovati tudi slovenske otroke, s kakšnim namenom, ne bo težko uganiti. Nekateri otroci so res šli in seveda govorili slovensko, kar pa je razburilo neko učiteljico, ki jim je rekla, naj ne govorijo v slovenščini. Tako pojmujejo nekateri ljudje so-žitje med tu živečima narodoma !
Še par besed o športnem i-grišču. Že več let imamo pripravljeno zemljišče, toda občina se ne briga za gradnjo igrišča. Zato prosimo naše svetovalce v občinskem svetu, naj se za to zadevo zavzamejo.
V aščan
Sindikat slovenske šole obve-š; j, da se je preselil v nove prostore v ul. F. Filzi 8, I. tel. 37808. Uradne ure so vsak dan od 18. do 19. ure, razen ob sobotah in nedeljah.
Kino ob
morali
so
morju
zapreti
ružba STEČ. ki že vrsto let upravlja Kino ob morju obvešča cenjene obiskovalce in vse prebivalstvo, da mora prekiniti svoje delovanje, ker ni bila obnovljena pogodba o najemu dvorane.
Družba STEČ, ki jo skromna družba in je dajala dvorano na razpolago tudi demokratičnim in naprednim organizacijam za razne prireditve in predstave, kakor tudi Pristaniškim družbam za njihove potrebe, je v preteklosti plačevala po 600.000 lir najemnine na leto
Preteklo poletje je pristaniški poveljnik Benussi odpovedal pogodbo, trdeč, da je najemnina prenizka. Od tedaj dalje so bila v teku pogajanja bodisi s Pristaniškimi družbami, kakor tudi neposredno s poveljnikom Benussi jem. Družba STEČ je bila pripravljena zvišati najemnino najprej na 700.000, kasneje pa na 800.000 lir letno. S tem poviškom so se zadovoljile tudi Pristaniške družbe, toda tega ni hotel upoštevati pristaniški poveljnik, ki jo zahteval zvišanje najemnine na 1.080.000 lir letno.
Družba STEČ je končno za to, da bi mogla še nadalje de-
lovati, bila pripravljena sprejeti tudi tako občutno povišanje najemnine, toda pod pogojem. da bi pogodba veljala za daljšo dobo' in sicer vsaj za tri leta. Za to, da bi mogla kriti svojo bilanco, bi bila morala potrositi večjo vsoto za izboljšanje naprav. Toda tega pogoja ni hotel sprejeti pristaniški poveljnik.
Zaradi tega jc sedaj družba
prisiljena prekiniti svoje delovanje in zapreti Kino ob morju. To mora storiti, ker ne more zabresti v pasiv.
To bo nedvomno v veliko škodo javnosti, demokratičnih organizacij in tudi družbi sami, ki je za časa, ko je imela v na-jemo dvorano, potrosila znatne vsote v s vrh o izboljšanja, katere so zahtevale tudi oblasti in ki niso še amortizirane.
Zaključena
diskusija o Acegat v občinskem svetu
jp rejšnji petek je tržaški občinski svet končno zaključil razpravo o proračunu podjetja Acegat. Včeraj je na vse intervencije odgovoril pristojni odbornik Gridelli. O poteku te seje bomo poročali prihodnjič, ker je šel naš list medtem že v lisk.
V	začetku seje prejšnjega petka je odbornik Dulci prečital sklep komisije vodij skupin glede ustanovitve proste cone. V sklepu je naveden člen, ki predstavlja juridično osnovo za njeno ustanovitev. Do sporazuma j c prišlo na posebni seji v o. dij skupin, kjer je bil sklep izglasovan z večino. Proti so na tej seji glasovali fašisti, monarhisti in liberalci.
Kot zadnji so v diskusiji o Acegat intervenirali, demokristjan Gasparo, misovec Morelli in Caravclli (MEN). Gasparo je iznesel nove predloge v zvezi s problemom tarif, ki so dejansko umik s stališča občinskega odbora. Gasparo je namreč predlagal, naj bi se tokrat povišala samo cena vode za 20%, vse ostale predlagane poviške pa naj bi se odložilo do prihodnjega leta. Predlagal je tudi, naj sé preuči minimum nočne uporabe industrijskega -toka za domačo uporabo.
Na isti seji je tov. Weissova predlagala ureditev pokojnin upokojenim občinskim zdravnikom in živi nozd ravni ko m.
V	torek je občinski svet o-h ra v naval izključno vprašanja upravnega značaja in odobril razne sklepe občinskega odbora. Tov. Hrovatinova je zahtevala naj občina poskrbi za popravilo dvorišča med osnovno šolo in vrtcem na Opčinah, ki je sedaj posuto z debelim gramozom, kar je za otroke nevarno,
Umik DC glede na povišanje tarif Naše
intervencije
čl. 3., je poverjen učiteljem rednih staležev, ki so posebno kvalificirani, ki bodo sicer o-stali v staležu redne pripadnosti, a se bodo za te omejene namene vpisali, na zahtevo ali uradno, v poseben seznam, za katerega bo skrbelo ministrstvo za javno šolstvo.
Člen. 7. - Vodilno in učno osebje srednjih šol in tečajev v slovenskem jeziku v Goriški pokrajini in na Tržaškem ozemlju se imenuje za stolice, u-stanovljene v smislu čl. L odstavek II. tega zakona, z natečaji, ki jih bo razpisalo ministrstvo za javno šolstvo ob spoštovanju zadevnih veljavnih določb. Ob prvi uveljavitvi pričujočega zakona bo učno osebje, ki pripada v redne staleže in ki je dodeljeno za izvrševanje službe v šolah s slovenskim jezikom, na podlagi prošnje in omejeno na število stolic ali stalnih mest določenih za vsako šolo, nameščeno na stolicah omenjenih v prejšnjem odstavku glede na pouk, ki so ga vršili.
Obvestila za kmetovalce
Za kokošerejce
V skladu z odredbo ministrstva za kmetijstvo in gospodarstvo v prid povečanja in izboljšanja kokošereje, bo tukajšnje Kmetijsko nadzorništvo tudi letos nudilo prispevek za nakup en dan starih piščancev in va-lilnih jajc, sledečih odbranih pasem :	Bele livornske (sred-
nje rasti) in New Hampshire.
Kokose rejci, ki se želijo po-
Tržaška mladina proslavila 36. obletnico ustanovitve ZKM
lili
Tržaška mladina je v torek svečano proslavila 36.obletnico ustanovitve ZKM. Proslava, na kateri sta govorila tovariša Vittorio Vidali in Adolf Wilhelm, predsedoval pa je sekretar ZKM tov. Davide Pescatori, se je vršila v Kinu ob morju ob veliki udeležbi mladincev in mladink, ter starejših tovarišev in simpatizerjev. Na predsedstvu so bili člani tajništva naše partije in ZKM ter delegacija mladinskega gibanja PSI iz Trsta. V imenu mladine PSI je prinesel pozdrave tov. Bressan. Tov. Wilhelm je v slovenščini govoril o pomenu proslave v luči današnjih borb mladine. Sekretar naše partije je podčrtal doprinos, ki ga je dala mladina v borbi proti fašizmu in v NOB. Sledila je nagraditev sekciji ZKM in mladincev, ki so se odlikovali v kampanji obnavljanja izkaznic. Nagrajene so bile sekcije: Sv. Križ, Opčine, Dolina, Sv. Marko, Arzenal, Sv. Ivan, Sv. Jakob-Pončana, središče mesta, Greta ter naslednji mladi komunisti:	Cresi
Nives, Babudri Fiore, Primieri Mario, Lovriha Danilo in Babič Jurij.
služiti imenovanega prispevka za obnovo svojih vzrejišč, lahko naročijo pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, ul. Ghe-ga, 6 najmanj 10 piščet ali volilnih jajc. Naročila se sprejemajo od 28. januarja t. 1. in do vključno 28. februarja 1957.
Ob naročilu mora zainteresirani kokošerejec plačati 110 lir za vsako pišče in 50 lir za vsako vallino jajce.
Razdeljevanje piščancev in valilnih jajc se bo pričelo 15. marca t. 1. po vrstnem redu naročil in vse dokler bodo vsa naročila zadoščena in na vsak način ne preko 30. aprila t. 1.
tov. Radich je predlagal posta-
vitev semaforja za pešce na vogalu ul. S. Pellico.
Pred zaključkom seje je občinski svet odobril poenotenje plač občinskim uslužbencem.
Zavod za ljudska stanovanja 1ACP je objavil podatke o svojem delovanju. Iz teh zhaja, da je od konca vojne do julija
1955	sezidal na našem področju 156 hiš z 2050 stanovanji. Od julija 1955 do novembra
1956	je sezidal še 80 hiš z 806 stanovanji. V povojni dobi je zgradil torej skupno 3002 sta. novanji.
Zakonski
osnutek
Seme večne in triletne detelje
Z namenom, da se čimbolj poveča površina posejana z ve-
tečajih v slovenskem jeziku v Goriški pokrajini in Tržaškem ozemlju se uvaja pri šolskih nadzorništvih poseben stalež učiteljev.
Vlada republike je pooblaščena, da v šestili mesecih po uveljavitvi zakona določi z dekretom, ki bo imel učinek navadnega zakona, število mest v staležu, kot določa prejšnji od stavek, ob upoštevanju zadevnih veljavnih načel in dejanskih potreb pouka.
Omenjena mesta se bodo na podlagi natečaja podelila prednostno kandidatom slovenskega materinega jezika.
Člen 6. - Pouk italijanskega jezika v šolah in tečajih slovenskega jezika omenjenih v
Člen 8. - Za inšpekcijske in vodilne funkcije v osnovnih šolah in odnosno, v tečajih s slo. venskim učnim jezikom se bodo šolski nadzorniki Tržaškega ozemlja in Goriške pokrajine posluževali po možnosti osebja slovenskega materinega jezika.
Člen 9. - Študijske diplome in spričevala, ki jih bodo izdale šole s slovenskim jezikom na Tržaškem ozemlju in v Goriški pokrajini, bodo dvojezična. Tem se za vse učinke priznava ista veljavnost kakor diplomam in spričevalom izdanih po odgovarjajočih državnih šolah.
ZA TEDEN DNI
i !
Sobota, 2. - Svečnica, Nedelja, 3. - Blaž, Bojki Ponedeljek, 4. - Andrej, B1 Torek, 5. . Agata, Anda Sreda, 6. - Doroteja, Staz| Četrtek, 7. . Romuald, N' Petek, 8. Janez. Črtomir krajec).
O
b!\<
Zgodovinski dnevi
| ešiti
2.	1943 je Rdeča armada^ ^(1
čila pri Stalingradu].! nemško armado. . .Z1,
3.	1758 se je rodil Vali
Vodnik, prvi slovensl£a P snik. Umrl je leta 18'Ušli 8. 1849 je v Kranju umrl ("um cè Prešeren. največjMtcg venski pesnik. Ta datih « slovenski kulturni prajr j„
i
račka
RADI O'
ODDAJE
mm
Ko n 'lzpra ihtev
SOBOTA: 12.55 Jugosliolm ski motivi - 16. Utrinki il' os,, nike in znanosti . 19.li-ir s tanek s poslušalkami - [
Slemen. S posiusaikami -	.
J. Strauss: «Netopir», oj[P? 1
3 dejanjih.
Nedelja: 9. Kmetijska
11.30 Vera in naš J.
■irlo in	nnimlniS,- f ' C D
12. Oddaja za najmlajše
Glasba po željah - 18. , Krek: Koncert za viol. iJilija - 20.30 Wagner: Lohengriiilij0 in 2. dej.	fr |
PONEDELJEK:	13.30 Mn«,
kovski: Hrestač - -8.30 1“ t,,, čarane police - 19.15 RaJ črn. univerza - 21. Znanost i«j0r|i nika - 22. Slovenske bali;: 22.15 Wagner: «Lohengr’J Ve 3. dej.

Člen 10. - Za vse, kar ne do-loča pričujoči zakon, se bodo uporabljale veljavne določbe o osnovnem in srednješolskem po. liku.
Slovensko narodno gledališče
za Tržaško ozemlje
V soboto 2. februarja ob 20.30 v Sv. Križu,
v nedeljo 3. februarja ob 16 v Nabrežini
John Patrick:
VROČA KRI
V ponedeljek 4. februarja ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj» - Vrdelska cesta, 7
II.
gledali! ponedeljek
s pestrim sporedom
H. gledališki ples bo v soboto 9. februarja ob 21. uri v dvorani na stadionu „ Prvi maj “
TOREK: 13.30 Glasba f ljah - 19.15 Zdravniški vC r 20.30 Slovenski oktet L Franc Molnar: «Ena, dve. igra v 1 dej., igrajo člai>; dijskega odra.
SREDA: 12.55 Jugoslovi ^ motivi - 18.30 Pisani bal'
-	18.40 Vokalni kvarteti Černiča» - 19.15 Radijskaj r verza - 21. Obletnica ted,
faš
ČETRTEK:	19.15 Sok,
ir,m . 21. Dramatizirana L.'!' ba nato Melodije iz re,1 22.15 Gershwinove melodij11 PETEK: 13.30 Glasba JT s ljah - 1830 Z začarane f 81
-	19.15 Radijska univerza!11 Umetnost in prireditve u' r stu - 22. Iz svetovne knjižijo sti in umetnosti - 22.15 Ofel,,. ki iz Donizettijeve opere,,' Favorita».
—-e ha
K I N CT;
Opčine	il.
Sobota, 2. febr.: «Zvon
zvonil» (La campanili» suonato). Barvni filler
k.o.	;
Nedelja, 3, lebr.: «iPrincezi ' Kanarskih otokov» . " principessa delle Can'-I Barvni film MGM. Fe Ponedeljek, 4. febr.: se poj» Torek, 5. febr.: «Velika 1 (Il grande giuoco). !rei Italcine.	j
Sreda, 6. febr.: se ponovj/ Četrtek, 7. febr.: «Delu' Via Veneto» (La ra?"
di Via Veneto) Film I" |*t ui
Prosek
Sobota, 2. febr. ob 19.30:™ nje Boheme» (Il sogt1 Boheme). Barvni film1®1 Nedelja, 3. febr. ob 16: S*1” novi,	fai
Sreda, 6. febr. ob 19.30: lo je hotela» (Era lei c|0 voleva). Film MinervV
Nabrežina - postaja
čilo in triletno deteljo ter širi raba dobrega semena, je Pokrajinsko kmetijsko. nadzorni, štvo smatralo tudi letos za potrebno nuditi prispevek za nakup semena večne in triletne detel) e odbranih vrst.
Kmetovalci, ki nameravajo ob. noviti ali povečati površino u-metnih travnikov	deteljišč
in izboljšati kulturo, lahko naročijo seme večne in triletne detelje po znižani ceni od 28. t. m. dalje pa do 16. februarja, pci Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, ulica Ghega, 6, I (soba štev. 4 - tel. 23927), med dopoldanskimi uradnimi urami.
Nakup vrtnic in čebulic gladiol
Obveščamo kmetovalce, da je Pokrajinsko kmetijsko nadzor, ništvo, ul. Ghega 6, I., pričelo 1. februarja t. 1. sprejemati naročila za nakup vrtnic in čebulic gladiol po znižani ceni.
Naročila se bodo sprejemala do vključno 15. februarja t. 1.
Ob naročitvi mora dali prosilec na račun 8 lir za vsako čebulico in 50 lir za vsako vrtni««.
Sobota, 2. febr.: «Zlato f* bov» (iL’oro dei Caf Barvni film Paramot* Nedelja, 3. febr.: se poiw
z>
Naše in njihove napake p
(Nadaljevanje z 2. strani)
ga» etapa pomeniti povratek v stari predvojni režim veleposestnikov in kapitalistov. Zato moramo uničiti vsa upanja «politikantov etape» , to je buržoaznih političnih ljudi, ne oziraje se na znak, s katerim se predstavijo.
Če so Združena delavska partija Poljske bori z vso silo pro-ti odklonom in napakam zadnjih let, gotovo ne dela tega, da bi vzpostavila v deželi buržoazno nadvlado. Njena kritika negativnih strani preteklosti ima namen podpirati izgradnjo socializma na Poljskem, na boljših, trajnih in demokratičnih osnovah.
V naši politiki ni in ne bo nikakih etap, ki bi lahko prizadele sistematične osnove socializma. Po etapah bomo izvajali samo naš socialistični program, ki odgovarja koristim vseh tistih, kateri delajo in je edini program za obstoj in razvoj Poljske. Kdor dela drugače, se postavlja onstran barikade.
Mi nočemo in to tudi ni cilj naše politike, postavljati barikade v vrstah poljskega ljudstva. Vemo pa, da v poljski družbi obstojajo in delujejo razne reakcionarne sile, ki zastopajo razredne interese buržoa-zije in kapitala. Te sile nam go. tovo ne bodo pomagale pri oz-dravitvi političnega in socialnega življenja in izgradnji socializma, marveč se bodo upirale z vsemi sredstvi. Imamo že v rokah dokaze o tem delovanju.
Razni, socializmu in demo-kratizaeiji sovražni elementi, kot tudi sodrga skušajo priti zopet na površje v širokem valu demokratizacije. Socialni izmečki te vrste so izvedli provo, katorske akcije v Bydgoszczu, zažgali so neko stanovanjsko hišo in skušali razbiti razne javne predmete, upirali so se organom javne varnosti, to je mestni milici.
Proti provokatorjem, drhali, proti vsem, ki hočejo kaliti javni red, se poslužujejo kriminalnih groženj in linčanja, se bomo borili odločno in brez
usmiljenja. Odgovorni Z1 godke v Bydgoszczu bodi’; jeli pravično kazen, ki j določilo sodišče. Naj 4 kriminalec ne računa na niteto.	H
Pogostoma se dogaja, d^c okviru pravilne kritike 'ib pakah preteklosti in up<tc ne zahteve za razčiščenje ji« vornosti za te napake, sp*6o v en sam sveženj vsi tisti, L v zadnjih letih zavzemanj sto v partiji, državi, goSfj stvu. Grajajo se kot #<Ta sti», d očim je ogromna T' teh aktivistov delala za F*c sko Poljsko zavedno, z '*» svojimi močmi in je dani"’1*1 tako aktivno udeležena A c resničevanju nove partijcu nije.
Taki napadi se poggiti ne usmerjajo proti biroUi'k in tistim, ki so v resnici |ir marveč proti partiji in Ubij oblasti. Ne bomo dopušča' se žalijo in klevetajo PC ljudje, ki so z vsem srce)’1 dani stvari socializma.
WLADISLAV GOMITI