TRIBUNA

ŠTUDENTSKI LIST
,,Premodri birokrati—praktiki . . . ti dedni zakupriiki političnega raz uma bodo . . . s preroško vzvišenostjo pripomnilj, da branilci svobode tiska mlatijo prazno slamo, češ da je blaga ceptfura boljša kot groba svo boda tiska. Mi pa jim bomo odvmili, kot Šjp$'rtanca Spertija in Bulis pe rzijskemu satrapu Hidarnu: ,Hidarno, s^efa, ki nam ga daješ, nisi preteh tal z obeh strani. Kajti, eno, kar nam,^vetuješ, si okusil, onega drugega pa nisi. Ti namreč veš, kaj pomenifeiti suženj; svobode pa še nikoli nisi okušal, in ne veš, ali je sladka ali ne. Kajti, če bi jo okusil, bi nam sveto val, da se zanjo borimo ne le srkopji, temveč tudt s. sekirami:! '.j,{&f Mat x: Birokratija i javnost, Beograd 1965, str. 1T8);::;;•¦ • •»:::::::•''^{Utmfi
F. Adam
(ah kaj se dogaja v Jugcslaviji)
Čej^nosem nameraval na kratko informirati o zaplembah, sodnih procesih ipd. ifzadnjem času pri nas, se vendar nisem mogel omejiti zgolj na novmarski pr jj^z": po nekakšni notranji logiki sem moral vsaj nekoliko širše analitično obdela €yes ta čas konfliktnostHj>j>r<>tislCA/ij,y_ katerem živimo.
,,Pravi migtifikatotffifčriBfttB&liiffirtmžbftnega napredka so lahko sa mo žreci ,,arcanae dominatiohis": stari inkvizitorji in moderni birokra tski cenzorji." (dr. Tadič: Poredak i sloboda, str. 227)
Uporabil sem besedo konfhktnost. Smo na področju, ki se v sociologiji imen uje teorija socialnih konfliktov (glej o tern: Tribuna št. 14 — Družbeni konflikti "). Kakšne vrste konfliktos so prisotne pri nas in kdo so njihovi akterji? To je p reobsežna tema, ki je niso do kraja preučili niti jugoslovanski sociologina poseb nem simpoziju, zato bi se omejil samo na določene aspekte in določene akterje l^jfliktnosti v našem prostoru.
'o že ,,legendarm" 21. seji predsedstva ZKJ in po 2. konferenci ZKJ je politi ČVi 9<|^BMBL$tpbjla nove dimenzije. Z eskalacijo hrvatskega nacionalizma je bila ogražefHjPjjrtJrtinost rnstituciortalnega in vrednostnega sistema jugoslovanske dr užbe^Cctflirčne (partijske) garniture so, ko je bila kriza že na višku, energično re agirale.N^roblem je bil rešen, njegovt akterji likvidirani-politično. V tem se skriva napaka ir^ir novih nasprotij. Uradno sprejeta analiza nam sploh ne razjasni (in n am tudi neNapre) bistvemh lazsežnosti tako hrvatskega nacionalizma kot drugih konfliktnih po^avov (o tem govori tudi sociolog dr. M. Popovič: Student 2/1972, str. 5)                          ...."„_
Filozofska re\^ia',tttttf^S*;ki je v tretji in četrti številki med drugim temtljit o obračunala z nacibniomom, je na ten, da jo popolnoma likvidirajo. Paradoks je le navidezen. Markststična po2icija te revije (,,brezobzirna kritika vseba obstoj ečega") je že dolgo let predmet napadov in obtoževanj s strani politokracije. Poj asnilo daje sociolog N. Popov.
,,Namreč, poskusi uporabiti dialektično metodo v analizi današnjega s ocializma naletijo na odpore tistih ideologov, ki bi vsekakor hoteli om ejiti njeno uporabo izključno v analizi kapitalizma, v upanju, da njegov eventuelni propad ne bi ogrozil temeljev njihove dominacije."
(Prolegomena za sociološko istraživanje društvenih sukoba. Praxis, Dokumenti j un — lipanj 1968). Zacelotno kronologijo Praxisaglej žepno izdajo G. Petrovič, Čemu Praxis. Tudi na 21 seji in II.  konferenci  ZKJ je bilo  ponovno  poudarje no  nezadovoljstvo  z obstojem  Korčulanske  letne  šole.  Prav  tako  že dalj č asa poslušamo   ostre  kritike    na  račun   nezadostne  socializacije  naših univerz (V. Arzenšek). To bi pomenilo, da so nekateri profesorji in študenti (preveč) kn tični do družbene stvarnosti. Ob tem bi opozoril na članek, objavljen v Student u/2 , 1972, v katerem avtorica zelo pikro govori o sovražnem odnosu Hooverja (šefa FBI) in Agnevva (podpredsednika vlade ZDA) do študentov in profesorjev v ZDA, pri tem pa hinavsko molči o situaciji v lastni držawi.             ¦ • •.. '•\'.\\'.\'\' ¦ •
A atmosferi partijske konsolidacije, iskanja razrednega &yražrrijca'*'iW>;itC>n*** trarevolucionarnih sil" je prišlo tudi do likvidacije nekaterih Wo usmerjenih rev ij (Praxis, Uj simposium, zamenjava uredništva Studenta, poskus onemogočenja TNbune) in kar je še najbolj tragično, do političnih procesov v Novem Sadu in B eogradu. Pa to vendar ni nič neobičajnega, saj je tako in podobno obračunavanj ez družbenokritičnimi časopisi, knjigami in osebnostmi že tradicija. N. Popov pravi:
,,Treba je zabeležiti vsaj kot memento, da ,od Triglava do Gjevgjelije' t akorekoč ni niti enega mladinskega in študentskega lista, ki v zadnjih t reh letih ne bi bil predmet prepovedi, sodnih preiskav in političnih pri tiskov." (prav tam)
Karakteristična je tudi izjava profesorja, ki je sodeloval v junijskih demonstr acijah 1968 v Beogradu : ,,Tudi sam sem pred vojno sodeloval pri študentskih d emonstracijah in bil v spopadih s tedanjo policijo, toda nekaj podobnega, kar se je dogajalo v Novem Beogradu, nisem nikdar doživel". (prav tam) Zaplemb in po licijskih preiskav je bilo veliko. Sodni proces proti Mijanoviču je bil v Ljubljani e
den izmed povodov za radikalizacijo študentov in za nastanek študentskega giba nja, ki. je svojo kulmunacijsko točko doseglo v apnlu in maju 1971.
Vesti, ki prihajajo iz Novega Sada in Beograda nam povedo samo eno: kritika m svobodna misel se umikata.
Novi Sad:  M. Čanadovič, sekietar pokrajinskeg.i komiteja in član predsedstva ZKJ, je v že itak moreče okolje Novega Sada in Vojvodme vnesel še dodatne mo mente takoimenovane trde roke: Da ta trda roka ne drži knžem rok, nam pričaj o sodni procesi in prepovedi. Preganjana je zlasti revija Uj Simposion (izhaja v m adžarskem jeziku). Bila je dvakrat prepovedana, toda birokracija se s tem ni zad ovoljila, šla je do konca. Na prvem procesu (21.2.1972) je bil avtor inkriminiran ega članka študent Šnador Roža obsojen natri    leta   strogega   zapora. Obtožnica ga bremeni, ,,da je negiral in diskvalificiral našo zunanjo politiko, pom oč nerazvitim in jugoslovansko mednarodno sodelovanje". (Delo, 22.2.1972) Od govorni urednik Oto Tolnaj pa je bil obsojen na  eno, pogojno na dve leti. Na dr ugem procesu je bil gradbeni tehnik in študent Miroslav Mandič obsojen na    I e t o   dni   zapora   ,,zaradi spodkopavanja ugleda države, žali^ve njenih orpano v ter predstavnikov in širjenja lažnih vesti v svojem članku o snemanju filma Sut jeska". (Delo, 24.2.1972) Bivši (? ) odgovorni in glavni urednik (že omenjem) O. T. pa je dobil zaporno kazen šest mesecev, pogojno dve leti. To še ni vse. Prepov edana je bila tudi filmska kronologija, ki jo je izdalo filmsko podjetje Neoplanta. Prav tako je prepovedan film K. Ačimoviča— Godine, Želimir Žilnik pa mora sv oj film sam cenzurirati, da bo lahko predvajan. Toda to so verjetno samo gfeM stvari, ne vemo še vsega.                                                                                   •'••
Ta birokratska idilika Novega Sada nam kaže podobo časa, za katerega so mT slili, da je že zdavnaj minil. Kako naj si razlagamo, da nekdo na neki članek, obj jvljen v neki reviji, pa naj bo ta članek kakršnekoli vsebine, dobi tri tota.anp.ra-.
Beograd                                                                             vfpjjfr;
Prav gotovo je beograjski javni tožilec rekorder v prepovedih publikacij. Zad nji izmed prepovedanih časopisov je bil Student, ko je ponatisnil iz 3. što.i"- p p repovedane Tribune članek, ki sicer ni bil sodno inkriminiran (odprto pismo 1 \ tu, ki so f);r napisali člani ZK na ,,Tribuni" in katerega je Ijubljanski javni tožile c pohvahl, da predstavlja ,,družbeno kntiko", njegov beograjski kolega pa ga je p repovedal. Naslednja underground številka ,,Studenta" je zlasti pn partijskih Ijud eh naletela na grozovit odpor in je bila kasneje vzeta iz prodaje. Uredniki, ki so t o številko sestavili (Vučelič, Ačin in Boškovič) so že v sodni preiskavi in jih vsak čas čaka proces. Seveda je prišlo do zamenjave uredništva. V 11. številki Tribune sta bila objavljena dva sestavka (uredništva in sporočilo FOSS-a FF v Beogradu), ki opozarjata na nekatere nepravilnosti in nezakonitosti pri aretaciji študentov IVt:.;; ilana Nikoliča in Pavluške Imširoviča. Naši zahtevi po javnosti kazenskega post<j;:-'--' pka in vsebinskem poročanju sta ostali neizpolnjeni (sploh ne vemo, komu na>'6.';:;;, aslovimo svoje ogorčenje in jezo).                                                                          ¦•..'.'.*:
21.2. pa se je za zapahi znašla še Jelka Klajič, diplomirani sociolog. (po 1 18"::;;•; členu KZ). Šele po enem mesecu je bila prvič zaslišana (kot smo izvedeli . . . ). .¦.*::;•
Po novicah, ki smo jih dobili,je kritično publicistično delo skoraj zamrtp^;•;•••*? Priprava zveznega zakona o onemogočanju zlorabe svobede tiska Hfrdg''.': ugih sredstev obveščanja    ^:::::::':• • ••¦'¦¦ ?T?Hi?j^»^::::SB&:::::::'::::«'•*••:
Ta zakon dovoljuje vsakemLf }avnernU'fažMcu/da"Wtbčffo"prfeyčVBtJi:fwl<S'[5tC: blikacije ne glede na to, ali je tiskana na njegovem področju ali ne. To pomeni, da lahko npr. javni tožilev v Skopju prepove Tribuno ali Komunista (aU Dolenjs ki list) in to velja za celo državo. Katere oblastniške skupine insistirajo na spre ju tega zakona, je težko ugotavljati, ker so nam ozadja političnih spletk in borb nepoznana. Da pa je to v zvezi z vlogo, ki jo opravljajo in sem jo opisal, je jasno. Na srečo pa nekateri forumi in politiki ostro nasprotujejo sprejetju tega zakona. Tako Zveza novinarjev (gl. Delo 24.11.72 in Sekcija za informiranje Zvezne konf erence SZDL (Delo 24, 25.11.72). Tudi E. Kardelj se je zelo ostro izrazil proti te mu zakonu: ..." potem pa bi partijski forumi, namesto da bi vplivali na komun iste, ki delajo v javnih občilih, začeli javnega tožilca uporabljafi kot svoje orodje za dirigiranje tisku, kar je po mojem mnenju dosti bolj nevarno." (Delo 29.11.721
Zgodovinska praksa je pokazala, da je imela R. Luxen*iburg prav, ko je Lenin a in druge sovjetske voditeljeopozarjala na to, da z zamrtjem svobode tiska, gov ora in s prepovedjo opozicije pride do vsesplošne stagnacije v deželi, ki je izvedl a socialistično revolucijo.
ZAHTEVAMO PRENEHANJE POLITIČNIH PROCESOV IN IZPUS
TITEV ZE.QgSOJENW ST.UDEIMJOV!
-^  «•«.;*.' :.:;;;;•••': '¦'•'.II:'   J?
STALISCE 10 SS LVZ 0 PROGRAMSKI USMERITVI RADIA ŠTUD ENT
1)  Radio Študent je organ SS in je v tem okviru soustvarjalec in posred ovalec študentske politike in študentskega načina življenja. Razuml jivo je,da se njegovo poročanje in uveljavljanje ne moreta prevesti v celoti na tradicionalne predstave o radijskem mediju in da bo med n jimi vedno obstajala neka razlika.
2)  10 SS LVZ se strinja s programsko usmeritvijo radia, z njegovo kriti čno angažiranostjo v politiki in v iskanju novega komunikacijskega načina. Takšno iskanje predstavlja seveda tveganje, ki se včasih tudi izjalovi. R,es je prišlo iio nekaterih oddaj, ki niso bile dovolj domišlj ene, vendar pa smo prepričani, da so bile samo manjsi spodrsljaji v c elotnem delovanju.
3)  Preveliko poudarjanje posameznih spodrsljajev ne vodi k razumevan ju globalnega koncepta radia kot študentskega medija. Vztrajanje z golj na tem bi bilo znak pregnatizma, !<i ne more kritično spremljati celotne dejavnosti radia.
4)  Odklanjamo pavšalno kritiko tistih, ki radia ne poslušajo in ga ne p oznajo, pa kljub temu o njem sodijo.
Ljubljana, 28.11.1972                                                             10 SŠ LVZ
VSEM DELOVNIM ORGANIZACUAM S PODROČJA VZGOJE IN IZOBRAŽE VANJA, ZNANOSTI, KULTURE IN TELESNE KULTURE
Seznanjamo vas z vsebino okrožnice, ki jo je v zvezi s polaganjem depozita pr i investicijskih vlaganjih poslala služba družbenega knjigovodstva, centrala za Slo venijo, vsem svojim organizacijskim enotam na območju SR Slovenije (okrožnic a št. 79 K. št. 332).
Delovne organizacije s področja izobraževanja in vzgoje, znanosti, kulture in telesne kulture (podrdčje 9 nomenklature dejavnosti) so dolžne ob nabavi strok ovnih knjig, knjižnic in raznih učil in drugih pripomočkov plačati depozit, če ta vlaganja vodijo v svojih knjigah kot osnovna sredstva.
V zvezi s tem opozarja okronžica SDK na 11. točko odredbe o delovnih pripr avah, ki se štejejo za obratna, ne pa za osnovna sredstva delovnih organizacij (Ur adni list SFRJ, št. 9/58, 8/67 in 21/69). Po tej točki zgoraj naštete delovne org anizacije s področij družbenih služb lahko stvari, ki so specifične za njihovo posl ovanje (po namenu in drugih lastnostih pa ustrezajo stvarem, ki sestavljajo kateg orijo 7 iz Nomenklature osnovnih sredstev Zveznega zavoda za gospodarsko plan iranje iz leta 1953), vodijo kot osnovna ali obratna sredstva, v skladu s svojimi p otrebami in pogoji poslovanja. Tako lahko vudijo te delovne organizacije kot ob ratna ali osnovna sredstva stvari iz skupin kategorije 7 kot so šolska učila, učni p ripomočki, učne knjige, strokovne knjige, laboratorijska oprema, merilni in kon trolni instrumenti, magnetofoni, gramofoni, športni rekviziti, gledališka gardero ba in dekor ter drugo. Ne velja pa to za stvari, ki sestavljajo poslovni inventar (ra čunski, pisalni stroji in drugi pisarniški stroji, blagajne, omare in podobne stvari, ki so poslovno pohištvo).
V zvezi s polaganjem depozita bodo organizacijske enote SDK v Sloveniji upo števale tudi navodilo o obveznih enotnih analitičnih kontih, o vsebini posamezn ih analitičnih kontov ter o zajemanju podatkov v oddelku ,,Posebni podatki za o rganizacije družbenih služb" (Uradni list SRS, št. 9—41/71) in sicer poglavje III — vsebina posameznih analitičnih kontov — za konto 008 — Druga osnovna sreds tva. Po tem navodilu predmeti kot so strokovne in druge knjigev knjižnicah, razs tavljeni predmeti v muzejih in v umetniških galerijah, arhivske in druge znamenit osti ter drugi navedeni predmeti ne predstavljajo osnovnih sredstev knjižnic, muz ejev, arhivov in galerij. Razen tega po tem navodilu samoupravni organ organizac ije družbenih služb določi v svojem splošnem aktu (pravilniku o knjigovodstvu) merila, po katerih se strokovne in druge knjige uvrščajo med osnovna sredstva (s trokovne in druge knjige) in med materialne izdatke (stroške za strokovne knjig e, priročnike, strokovne revije in časopise).
Hkrati vam sporočamo, da zvezna skupščina že obravnava predlog zakona o d opolnitvah zakona o polaganju depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negos podarske in neproizvodne investicije, po katerih bodo lahko republike predpisov ale oprostitve pri polaganju depozitov za določene negospodarske investicije iz p odročja 9 Nomenklature dejavnosti (vzgoja in izobraževanje, znanost, kultura, z dravstvena dejavnost, socialno varstvo in telesnovzgojna dejavnost). V SR Sloven iji že pripravljajo ustrezni republiški predpis.
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo
Republiški sekretar Slavko Bohanec
Tribuna — Izdaja IO SŠ LVZ — Uredništvo in uprava:
61000 Ljubljana, Trg revolucije 1/11- Telefon 21-280.
Tekoči račun: 501-8-78-1 — Rokopisov nevračamo —
Tiska DDU Ljubljana, Parmova 39 — Poštnina plačanav gotovini.
Letna naročnina 25 Ndin.
Tribuno urejajo: Franko Adam, Mladen Dolar (glavni urednik), B
oris Cizej, Milan Jesiht Marjan Pungartnik, Vladimir Simič (odgov
orni urednik), Darko Strajn, Bora Zlobec (sekretar redakcije in lek
tor), Jaša Zlobec.
Tehnični urednik: Tomo Podgornik
Fotografije: Drev Franc
Stalni sodelavci: Milan Dekleva, Jure Detela, Stanko Hočevar, Jo
že Konc, Pavel Kristan, Tomaž Kšela, Andrej Medved, Jure Mikuž,
Jemej Novak, Janez Stergar, Marko Slodnjak, Ivo Svetina, Mladen
Svarc, Cvetka Tot, Milenko Vakanjac, Peter Vodopivec, Vinko Za
lar, Pavle Zgaga, Aleksander Zorn.
OSNUTEK PREDLOGA ŠTUDENT PROREKTOR
Aktualna situacija na Ijubljanski univerzi je pokazala, da enotnosti med profesorji in študenti še vedno ni. Najlepši primer je bila zadnja ur iverzitetna skupščina, na kateri smo lahko ugotovili, da ni povezave me d delovanjem študentov in univerzitetnih delavcev. Maloštevilna udelež ba študentskih predstavnikov v organih univerze se verjetno ne da zred ucirati samo na neodgovornost in nezainteresiranost, ampak je odraz t ega, da so na svojih mestih pogostokrat samo zato, da bi zadovoljili for malrpm določilom. To ustvarja ozračje občutja nemoči — ali pa dejans ko ne morejo vplivati. Ce sprejemamo samoupravni model univerze, m orajo imeti predstavniki določeno funkcijo in normirano delo prav tak
0 trdno kot drugi univerzitetni delavci. Tega dejstva niso spremenila n'r
1  nova delovna mesta, ki jih je univerza namenila za študentske zadeve in ki so jih zasedli bivši študentje, ker so se preveč institucionirala. N\\t ovo delo se je zreduciralo na delo na univerzi in s tem izgubilo svoj prv otni namen.
Nujno.se za koordinacijo med skupnostjo študentov in univerzo pos tavlja vprašanje trajne povezave. Skupnost študentov se je navkljub pr votnim namenom, da bi zajela vsa področja dejavnosti študentov mora la zreducirati na politično dejavnost in so tudi oblike univerzitetne sarr ouprave dobile položaj sredstva v političnem delovanju. S tem so bila z apostavljena mnoga področja, ki so se aktualizirala samo v politični ak ciji, to je bila Aškerčeva cesta, univerzitetni center, univerza v Maribor u itd. Tudi čiste upravne odločitve so zrasle v take razsežnosti (vprašan je medicinske fakultete na primer), zato tudi Skupnost študentov ni m ogla nastopiti drugače. Pritiski, ki jih povzroča izločenost študentov iz možnosti odločanja,opozarjajo, da je treba vprašanje učinkovite partic ipacije študentov reševati bolj organizirano. Tega ne morejo rešiti niti skrinjice, namenjene anonimnim dobrotnikom, ki razmišljajo o proble mih študija (imajo jo na FSPN -" Tu sem — vaša sem " —, njena pred hodnica na FF pa je propadla). Najustreznejša rešitev se zdi v študents kem prorektorju.
Taka funkcija bi imela dovolj možnosti vplivanja na univerzi, študen tska skupnost pa bi prek nje lahko uresničevala in uveljavljala svoje pra jekte. Najaktualnejša naloga študentskega prorektorja bi bilo usklajevar je mnenj o študijskih programih. To je namreč edini možni način za re alizacijo študentskega koncepta reforme univerze, ki bi se začela že s t emeljnimi razpravami o študijskih problemih. Drugače bo ostala refor ma še naprej v zraku v obliki abstraktnih modelov, pri katerih je osred nji problem moralna utopija (študent kot subjekt, revolucioniranje štu dijskega procesa, proti univerzi kot proizvodnji kadrov), ne pa bistven a sprememba dejanskega stanja.
Funkcija študentskega prorektorja je toliko pomembna, da se ne bi smela izroditi v reprezentativno, kar pa je v veliki meri odvisno od nat ančne definiranosti same funkcije in od osebne sposobnosti in odgovor nosti. Kljub vsem tem nalogam prorektor ne bi smel biti nepolitičen. N asprotno. Ker bo verjetno pridobljen politično, in bo zastopal za sedaj še neizkoriščen študentski potencial, bo njegov položaj izrazito politič en.
študijska skupina pri 10 SŠ LVZ
S precejšnjo zamudo objavljamo članek Pavleta Kristana JUGOSLAVI JA - NEMČIJA - BRAZILIJA. Menimo, da kljub časovni odmaknjen osti obiska nemškega ministra članek ne bo izgubil svoje aktuatnosti.
Helga Scholl in Pavel Kristan JUGOSLAVIJA - NEMČIJA - BRAZILIJA
Čuden trikot držav, ki na prvi pomis'ek nimajo ničesar skupnega. Z a naključno povezavo je poskrbel obisk iz zahodne Nemčije. Jugoslavi ji in Braziliji je skupna njuna nerazvitost, ki ju postavlja v množico drž av tretjega sveta, minister Eppler v zahodnonemški vladi pa skrbi za po moč državam v razvoju.
Jugoslovanska stran si je od razgovorov precej obetala: od morebit ne sklenitve sporazuma o odškodnini žrtvam nacizma do pomoči za re šitev obupnega gospodarskega položaja. Vidcti je, da to, kar ni uspelo že lansko leto ob Titovi poti po zahodni Evropi, ni uspelo tudi tokrat, pač pa so bili pogovori o ,,možnosti skupnih gospodarskih akcij v drž avah v razvoju" zelo uspešni (Delo, 25. nov.). Eppler se je pogovarjal z Dolancem, članom biroja ZKJ, Ludvigerjem, članom ZIS in Vratušo, našim predstavnikom v UNCTAD.
Pravzaprav pa nobena stran od tega srečanja ni preveč pričakovala. Omenjeni problemi daleč presegajo kompetence ministra Epplerja, ki pa je lahko obisk izkoristil za ,,koristno izmenjavo mnenj".
Dr. Eppler pa je tudi vodja DED, (Deutsche Entvvicklungs Dienst) o rganizacije, ki pošilja mlade strokovnjake in volonterje v nerazvite drž ave. Že dobro leto v tej organizaciji vre in z afero ,,Cammelo" v Brazil iji se je problem še zaostril.
Povod je bil članek v glasilu nemških prostovoljcev na severovzhod u Brazilije, v katerem so bile kritično opisane razmere v Braziliji. Ne b razilska, pač pa najprej nemška vlada je v imenu ,,dobrih prijateljskih odnosov in gospodarskih interesov" ostro reagirala. Odpoklicala je pet prostovoljcev (redakcijo glasila) in jih izključila iz DED. Ostali prostov oljci so podprli uredništvo; 12 od 42 je prekinilo pogodbo z DED in sl edilo tovarišem v Nemčijo. Problem je prerasel v meddržaven, saj so pr ostovoljci s svojo odločitvijo ogrozili celoten projetk socialne pomoči naseverovzhodu Brazilije.
Načelo DED naj bi bilo: ,,Spremeniti družbeno solidamost v dejan ja in vnesti novo gibanje v okolje nerazvitih" (Spiegel, nr. 38-71), toda brez vmeševanja v notranje zadeve držav. DED pošilja mlade Ijudi v dr žave s tako različnim družbenim redom, kot so npr. Zambija in Moza mbik, država, kjer podpirajo gverilo, in njej nasprotno kol.onialna pose st, kjer iztrebljajo vsako svobodomiselno hotenje. Načela povsod ista, interesi (nemškega kapitala in prestiža) isti, le okoliščine, v katerih del ujejo mladi prostovoljci tako različne, da često očitno nasprotujejo ho tenjem prostovoljcev in celo načelom organizacije.
Minister Eppler je za ,,miroljubne revolucionarje" v DED, to je, po njegovem, za takšne prostovoljce, ki bi hoteli nekaj spremeniti v druž bi, toda le z uresničenjem konkretnih socialnih projektov, ne z agitaci jo in posegom v javno življenje dežele, v kateri delajo. A uresničitev ko nkretnega projekta ni odvisna samo od marljivosti prostovoljcev. Nič n i tako očitnega, kot ta igra interesov na hrbtih prostovoljcev.
Prostavoljci v Braziliji so spoznali, da njihovo delo le utrjuje vladaj očo oligarhijo v Braziliji, da nemška pomoč ne pomaga tistim, ki jim j e namenjena in da so državni interesi nad pripravljenostjo prostovoljce v, da pomagajo. Spoznali so, da s svojim delom ne bodo dosegli tisteg a, zaradi česar so se odločili za takšno delo. Zato so se vrnili, da prično z delom doma; da reformirajo DED in skupaj z ,,gastarbajterji", le vsak na svoj način, spremene ,,nerazvito" Nemčijo.
Epplerjevemu obisku nasproti postavljamo vprašanje Dolancu, Lud vigerju in Vratuši. Kaj konkretnega se bo po teh razgovorih spremenilo za naše ,,zdomce", v Nemčiji in pri nas doma, kakšni so politični pogo ji za kredit, ki naj bi rešil naše stabilizacijske ukrepe, kaj pomenijo nap ovedi o možnostih skupnih gospodarskih akcij v državah v razvoju? In Epplerju v poduk: njegovi ,,prostovoljci" bi v Jugoslaviji ne bili prav n ič bolj ?adovoljni, kot so drugje po svetu, kajti nezadovoljni so predvse m 7 DED in Nemčijo samo.
Naša kramljana
NatemoAKTIVIZEM
Najprej se naši stalni bravki A. T.Š. iskreno opravičujemo, ker njene ga pisma spričo pomanjkanja prostora ne moremo v celoti objaviti in j o prosimo, da se zadovolji z resumejem in poskusom odgovora na vpra šanje, ki ga zastavlja v zadnjem odstavku.
Bravka nas kara zaradi nekaterih mora/no oporečnih izrazov in for mulacij, ki včasih skrenejo, kot pravi, naše sicer kar se da bistre in zdr ave na nivo pouličnosti in nižjih slojev, karda se za študente, bodoče intelektualce, ne spodobi. Moramo pojasniti svoji zvesti bravki in vsem številnim drugim bravcem, da se zavedamo spodrsljajev in premajhne b udnosti in da se ostro distanciramo od stališč, ki propagirajo bratstvo in enakost med besedami.
Na koncu več strani obsegajočega pisma nas naša sipmatična bravk a sprašuje, kam je š/a nekdanja gorečnost njene generacije. Moramo pr iznati, da tega ne vemo. Priznati moramo tudi, da se z bravko ne more mo strinjati: gorečnost ni izpuhtela. Še, o, še živi v telesih in duhu tist ih predanih mož in žena, ki so naši vzori in opora in kažipot naši pogos to na stran zavijajoči in pešajoči energiji.
Pa plamen je višji na vrhu grmade kot pri tleh in svojo bravko prosi mo, da se še oglasi. Saj je tisk v socialistični družbi po načelu Ijudje Ij ud e m. Vsi skupaj gradimo!
Na temo KOMUNIST
Gre za časopis s tem imenom. Opozoriti moramo namreč, da si vse ga res ne moremo lastiti sami. Veliko smo se naučili in še se naučimo v sak teden kaj novega, ko prebiramo malone najbolj tehten slovenski p opularni tednik. Tako toplo, prijazno, optimističnop/sa/7/e/e dandane s že prava redkost;povsod drugod le kritiziranje in nekonstruktivnost (da ne rečemo destruktuvnost!). Lahko rečemo, da se ,,Komunist" ta korekoč edini trudi kazati našo stvarnost v tako lepi in svetli luči, kot v resnici je. Mojstri novinarskega peresa — žalili bi njihovo skromnost, ko bi našteli njihova imena — so resnično zaslužni za pravilno izobraž evanje in objektivno poročanje, njihovipolemično članki so že leta na zaj polni enakega kritičnega poleta: dobri plačnik/ in strogi sodniki. P ero kot kopje napade tam, kjer je potrebno v boj za našega delovnega človeka, opozarja, kadar je potrebno, hvali, kadar se to zasluži, graja, kadar se to zasluži.
Skrb za našega človeka je skrb, ki mora biti vodilo vsakega novinarj a in publicista, ki hoče s ponosom nositi dokumente. Zdi se, da je to d eviza hrabrih sodelavcev ,,Komunista". Pohvalno in bodrilno jim zakli čimo: VZTRAJAJTE, TOVARIŠI!
Na temo UUBEZEN NA PRVI POGLED
Študentka anglistike, ki želi ostati neimenovana, nas sprašuje, če la hko Ijubezen na prvi pogled rodi globoko in trajno vez med dvema člo vekoma različnih spolov. Odgovarjamo ji z verzom Christopherja Marl owea:
VVhoever loved that loved not at first sight?
Naj bo torej potolažena in naj . nrkar ne misli na najhujše!
Na temo PISMA IN RUBRIKA ,,NAŠA KRAMUANJA"
Prav danes smo dvema pismoma namenili nekaj pozornosti in tako dokazali, da so pisma zaželena. (Pismi sicer nista bili napisani za našo r ubriko, saj imata obe še februarski datum, ko NAŠA KRAMLJANJA široki jugoslovanski javnosti še niso bila poznanaj. Vendar bi radi v te j zvezi prosili, naj se bravci ne norčujejo iz nas; tudi naj ne psujejo kar poprek, marveč naj kdajpakdaj pomislijo tudi na tisti del krivde, ki je z a težave nas vseh nosi tudi vsak od nas.
Ponovili bi, naj se bravci ne norčujejo iz nas in naj z nami ne bodo surovi, saj smo, konec koncev, če se dobro premisli, tudi mi, navsezad nje, Ijudje. Hvala za razumevanje.
Marjan Pungartnik
RAČUNALNIŠTVO KOT OBLIKA ZDRUŽEVANJA
Računalništvo pri študiju
Z razvojem računalnikov so se večale zahteve po samostojni znanst veni panogi, hkrati pa se je večal kompleks za računalništvo potrebneg a (tako praktičnega kot teoretičnega) znanja. Narobe pa se je ta razvoj kazal kot vse večje zaposlovanje računalnikov, pri čemer so se začele k azati tudi njihove socialne posledice.
Če definiramo univerzo kot najkompleksnejši sistem obnavljanja in širjenja človekovega znanja, je povsem umevno, da mora računalništvo najti v njem poseben odraz: ne le kot servisna proizvodnja Ijudi, ki bi b ili zmožni upravljanja z računalniki, ampak tudi sistematično iskanje n ovih možnosti. Tako uvajanje terminalne mreže za vključevanje v R RC na Ijubljanski univerzi ne more biti samo pedagoško usmerjeno, a tudi ne samo znanstveno raziskovalno. Pedagoško delo je usmerjeno IZ univ erze, je njen razširjevalni element (v koncepciji univerzitetne reforme j e poimenovano kot produkcija kadrov, medtem ko je samo znanje zapr t sistem, konstitutivni element (utrjevalni) univerze. V računalništvu b i taka delitev bila videti tako: pedagoško usposabljanje (vzgoja prevzet ih kadrov, ki morajo že v srednji šoli dobiti nekaj znanja o računalništ vu) v rednih in izrednih oblikah do neke mere nasprotuje razvoju znan stveno raziskovalne ravni — kajti neprestana reprodukcija nekega znanj a sili učitelje v enak odnos do drugih (višjih) institucij. Šlej ko prej se t a veriga konča v ogromni množici konkretnih znanj, ki so odraz aktual nih potreb, pri čemer izginja globalna teorija. Ta problem je vsaj nekol iko zajet tudi v omejenosti pozitivizma, nekritične predstopnje znano sti, ki šele nastaja in eksperimentira s svojimi pojavnimi oblikami. 2
Uvajanje modnerne tehnologije je pomemena postavka vseh razvojn ih načrtov nerazvitih območij. To je samo en vidik združevalnih proce sov, ki naj bi temu območju zagotovili razvojno stabilnost. Kajti znan stveno tehnološka revolucija (tako imenovana) se je rodila v najrazvitej ših, med nerazvite pa se prenaša v razvnih oblikah socialnih revolucij. Tehnika (v pomenu operacionalizirane postavke) se pojavlja kotsocial ni model, kar najenostavneje pomeni: za razvoj te in te panoge je potre bno razviti ta in ta delovni sistem (recimo računalništvo); poleg nepos rednih udesežencev (delavci v tej panogi), je treba izobraziti še sekunda rne, treba je zagotoviti optimalno produktivnost, kar spet zahteva ustr ezne socialne posege. Po enakem principu nastaja ob združevanju proiz vodnje tudi združevanje komunikacijskih kanalov.
Mehanizem razvoja z vpeljevanjem moderne tehnologije deluje mult iplikativno: pojav novega računalnika odpira več enostavnejših funkcij nižje stopnje, na enega novega znanstvenika mora priti več Ijudi s tehni čno izobrazbo. Tako je strukturiran tudi študij na univerzi: le majhen delež študentov se usmerja v znanstveno raziskovaino delo, medtem ko jih gre več v ,,proizvodnjo". Leta 1969 je prišlo na 24.115 študentov v ZDA, ki so delali svoje diplome s področja računalniških znanosti, 430. 961 tistih, ki so se samo vzgajali za uporabo računalnikov. Pri nas se je kazala ta tendenca predvsem v tem, da so v posameznih centrih nastaja le predvsem aplikativne študijske usmeritve: na višji upravni šoli v Ljub Ijani so prirejali povsem usposabljaine tečaje, na VE KS v Mariboru so r azvijali prav aplikativno stran mehanografske in avtomatske obdelave p odatkov v informativni obliki itd.
Glede na dejstvo, da je pri razvoju računalništva potrebna zelo visok a centralizacija (in zaradi tega visoka vplivnost), je prav prek njega mo goče dokaj zanesljivo planirati. Potrebo po planiranju pri nas dostikra t izražajo v ugotovitvah, da narašča število študentov na posamičnih od delkih, kjer se predavanja iz računalništva, da so konjukturni poklici p oslovne organizacije, da so tečaji za usposabljanje zaželeni . . . Vse to s pominja na situacijo, ko se traktor uporablja za rahljanje gredic, ker ni njiv. Tudi v tem primeru lahko vidimo, kako nastajajo združevalni meh anizmi neke družbe. 3
Računalništvo je doživelo vzpon šele po drugi svetovni vojni: najpr ej v obviadovanju konstruiranja računalnikov, potem pa se je uveljavlja lo znotraj te panoge vedno več specializiranih disciplin. Vzporedno je t eklo svetovno združevanje, med katerim lahko omenimo IFIP (Inttern ational Federation for Information Processing) ter ACM CurriculiMn C ommittee on Computer Science, ki je v obdobju 1962-68 pripravljal p riporočila za akademski program računalniških znanosti; tudi v okviru dela OZN je ta <problematika vključena v programe sekcij (OZN, sekc ija za ekonomske in socialne zadeve: The Aplication of Computer Tec hnology for Development). Univerze so se z računalniškimi programi morale usmeriti navzven, saj brez celotnega gospodarstva te panoge ni mogoče razvijati. S tem je bila zrušena že tradicionalna pregrada, ki je zijala med univerzo in operativo v preteklosti in ki se je kazala v obliki tradicionalizma in pasivnosti (BU 3/71, str. 27).
V Sloveniji se ukvarjaz vzgojo računalniških kadrov nekaj institucij: komisija za računalnike in informatiko pri IS SRS, komisija za računa Inike in informatiko pri gospodarski zbornici SRS, strokovni svet za ra čunalništvo na univerzi, Zavod za šolstvo SRS. Na podlagi razprav so u
gotovili, da nam manjka predvsem strokovnjakov, ki bi znali obvladati pripravo problemov do tolikšne mere, da so ti rešljivi na računalniku, p ri čemer gre predvsem za predhodno pripravo podatkov. Na drugi stran i manjkajo kadri, ki bi iz srednje šole prinesli osnovno znanje o računa Inikih in njihovi uporabi. (BU 3/71, str. 30).
Zavod za šolstvo SRS pripravlja širši projekt, s katerim bo preizkusi I vpeljavo računalništva na srednje šole. Z jesenjo je stekel v sedmih gi mnazijah in strokovnih šolah v Sloveniji poskusni pouk računalništva z naslednjo vsebino: uvod, elementi in logične osnove računalnika, sest avni deli računalnika,  številčni sestavi, programski jeziki, priprave pro blema in podatkov ter programski jezik po izbiri. S takim osnovnim zn anjem bo morala računati v nadalje tudi univerza.
Univerza naj bi imela v računalništvu matično vlogo; dajala naj bi ka cire, ki bi bili sposobni povezovati v celoto teorijo in prakso: Hiter na piedek računalnikov nas je v marsičem prehitel, tako da nismo uspeli vzgojiti niti minimalnega števila klasičnih kadrov druge računalniške g eneracije: problemskih analitikov, informacijskih analitikov, specialisto v za operacijske raziskave in profesionalnih programerjev (BU 3, str. 28), smo pa na pragu uvajanja četrte računalniške generacije. Pripomni ti moramo, da je tretja lahko uspešna samo takrat, če se vanjo vključuj ejo: informacijski sistemski analitiki, načrtovalci informacijskih sistem ov, specialisti za organizacijo struktur podatkov, sistemski programerji ter organizatorji uporabe računalnikov. 4
21. januarja se je sestal na razširjeni seji strokovni svet za računalni štvo pri PZSU. Obravnavali so vpeljevanje smeri za računalništvo in inf ormatiko na Ijubljanski univerzi. Zaostajanje za razvojem poučevanja z računalniki in računalništva pri nas bi utegnilo povzročiti, da študentj e, ki bodo prinesli osnove računalniškega znanja že iz srednje šole, na u niverzi ne bodo mogli ustrezno napredovati, če le-ta ne bo poučevanja informatike institucionalizirala. K temu se priključuje še dejstvo, da bo začel v okviru RRC delati superračunalnik CYBER 70 in da bo imela u niverzadokaj razvejan sistem terminalov.
Za študij informatike je bila najprej predlagana nova fakulteta za ra čunalništvo in informatiko. To pa je za sedaj nemogoče, saj ne zmorem o graditi niti ,,standarcinih" disciplin, ker so preveč utesnjene. Tako so se odločili za racionalnejšo varianto: smer bo prevzela ena od fakultet, preostali denar pa naj bi raje uporabili za nabavo nove računalniške op reme, če že bo denar. O projektu so razpravljali na fakulteti za elektrot ehniko, na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in na ekonomski fak ulteti. Fakulteta za elektrotehniko naj bi pripravila predlog predmetni ka za ustrezno usmeritev, ki naj bi se začela s tretjim letnikom za štud ente vseh fakultet z ustrezno ravnijo znanja.
Smer za računalništvo in informatiko je v taki obliki bila sprejemlji va, ker to ne bi motilo, da bi druge fakultete razvijale uporabo računal ništva v skladu s potrebami svojih strok. 5
Eden pomembnih razvojnih elementov je v tem, da se bodo lahko p ovezale računalniške kapacitete sosednjih univerz v Zagrebu, Gradcu, Bologni in Trstu. Pred kratkim je bila predstavljena univerzitetnemu sv etu še problematika ,,projekta 12", s katerim bi RCU prevzel posredov anje med evropskim informacijskim centrom (EIC) in jugoslovanskim. To pa je nadaljnja stopnja vklapljanja našega računalništva v evropsko mrežo.
Mladen Švarc
Študentje in politika (I)
MEJE     NEKE      POLITIKE
Sprožen je postopek za odpoklic Toneta Remca. Kandidacijska konferenca S ZDL Ljubljana Center, ki ga je ob volitvah leta 1969 kandidirala kot poslanca, je sedaj zavzela stališče, da Tone Remc ne postopa v skladu z ,,vlogo in nalogami p oslanca, takov odnosu doSZDL kot do občanov". Podobna stališča so spiejele tudi krajevne skupnosti Poljane, Prule, Stari Vodmat in Tabor ter tamkajšnje dr užbenopolitične organizacije. Vse to seveda ob podpori hierarhično višjih organo v.
Tudi obč inska skupšč ina se je odloč ila, in pred vsemi temi občinskimi politi čnimi strukturami je, da izpeljejo, kar so sklenile — Tono Remc se je tako znašel sam proti političnemu aparatu. Vprašanje je, ali se tudi občani — volilci strinjajo s stališči izvršilnih organov SZDL, ZK, ZM .... Občani pravzaprav molčijo. In zat o je vprašljivo, ali vsi tisti forumi, ki so se doslej tako enoglasno odločali za nezau pnico, res predstavljajo mnenje občanov.
Na razpravah po krajevnih skupnostih v volilni enoti, kjer je Tone Remc bil iz voljen, so mu večkrat očitali, da je bil predvsem študentski in šele nato njihov po slanec. Ne mislim se spuščati v dolge razprave o tem vprašanju, kajti stvari so jas
Pisanje o politični dejavnosti Toneta Remca je dokaj težavna zadeva. Tone Re mc je bil eden najbolj aktivnih poslancev v slovenski skupšč ini. Izvršni odbor sku pnosti Ijubljanskih štodentov je nasprotoval postopku za odpoklic. V stališču z d ne 1 7.1.1972 je opisano delovanje Toneta Remca v skupščini in v študentski orga nizaciji. Prav tukaj pa smo pri dilemi, ali je Tone Remc bil študentski poslanec ali študent — poslanec. Politična konfrontacija v forumih se namreč kaže kot konfr ontacija stališč študentske organizacije s stališč i občinskih političnih teles. ne. Tone Remc oč itno ni bil ustrezen poslanec za politično vodstvo v občini Cen ter, pa tudi še za marsikoga drugega ne. Nasprotujejo mu in nbr.ejo ga več za pos lanca. Naziv študentski poslanec zato ni vprašanje o tem, koga je Tone Remc v sk upščini zastopal, ampak je navadna etiketa. Že itak obstoji jez, umetno ustvarjen em med študenti in ostalo mladino, med univerzo in družbo. V kampanjo za odp oklic zato vse to spretno vključujejo in izrabljajo. Razprava o tem, kaj je Tone R emc resnično naredil in rekel, je manj potrebna.
Tudi sam sem kritičen do Toneta Remca. Med študenti je Tone Remc postal sinonim za ,,gverilca v institucijah" in za neuspeh take koncepcije — pa čeprav gr e pri tem za provincializirano in pervertirano uporabo tega termina . . . Tone Re mc nima naslednikov ali istomišljenikov. Morda bo spet kdaj izvoljen kakšen štu dent za poslanca. Toda — ali bo storil iste napake, ki jih je počel Remc?   Napaka Toneta Remca je tista, ki pomeni za politika politično smrt. In v našem političn em  življenju  je povratek   skorajda  nemogoče.   Politika Toneta Rstnca je bila zel o klasična. Govoriti o kakih moralnih zmagah bi bilo deplasirano. Moralna zmag a bi pomenila nadaljevanje boja, toda kaj, ko je Tone Remc bil pragmatik in pol ovičar. 25 poslancev nikoli ne more nadomestiti SZDL, lahko ju nadomesti le bol jši, drugačni in demokratični volilni in skupščinski sistem. Akcija 25 poslancev, kjer je Tone Remc igral vlogo enega od pobudnikov, pa je ostala v varnih mejah u hojene zakonitosti. Toda ta zakonitost se je pokazala za fiktivno, kajti za formaln o zakonitostjo skupščine je skrita dejanska zakonitost našega političnega sistema. Akcija je bila dobra, razkrila je vso umazanijo, ki je tičala za volilnim postopkom, razkrila je stvarne vzvode oblasti. Toda akcija je bila enkratna in njeno nadaljeva nje je bilo politični obračun, ki je nehal biti politika. Tone Remc je izziv sprejel. Ne le taktike, tudi lastne postopke mu je diktiral nasprotnik. Politika se je začel a pretvarjati v politikanstvo, v vrtinec, ki je počasi, a gotovo začel srkati vase vse udeležence tega političnega boja. V tej krizi družbenopolitičnih organizacij so s e nekatere postavile na stran poslancev, še najbolj so jih podprli univerzitetni po litični forumi.
"   Pri vsem tem je druga politična aktivnost padla v pozabo. To-ne Remc je bil d ejaven na področju političnega sistema, šolstva, izobraževanja, financiranja šolst va, štipendijske politike . . . Podajal je zakonske predloge, amandmaje, poslanska vprašanja, sodeloval v delu skopščinskih komisij, partijskih kornisij, komisij štud entske organizacije, hodil je na zbore volilcev . . . Toda to sedaj ne pomeni ničes ar. Kajti to delo je pojmovano kot rutinsko, samo po sebi razumljivo. IO SŠ LVZ pravi v svojem stališču, da se s poudarjanjem posameznih negativnih primerov . . . zamegljujejo resnični sovražniki naše samoupiavne ureditve . . . ". Kako različna ocena od Razsodišča demokratičnih pravic pri občinski konferenci SZDL Ljublj ana Center, ki v imenu iste samoupravne ureditve ugotavlja nekaj povsem naspro tnega. Toda če začnemo za samoupravno ureditev pojmovati tisto, kar hočejo o braniti občinske politične organizacije v občini Center, potem je Tone Remc s s vojimi dejanji le-te res ogrozil. Edina stvar, s katero se pri tem ne strinjnm je to, da bi taka ,,samouprav'na ureditev" bila to, za kar se razglaša. A razglaša se za to prav z namenom, kajti ona to nikakor ni. Ko smo si s takimi osnovnimi pojmi o ideološkem zakrivanju stvarnosti najasnem, potem lahko rečemo, da Tone Rem c ni nikakršen ,,fiktivni nasprotnik". Kot tak se le kaže. In s tem dvoumnim ma nevriranjem okrog raznih pojmov se skuša zakriti zdaj en zdaj drug interes.
V tem vrtincu manipulacije se je Tone Remc znašel med kladivom in nakoval om, s podporo zdaj od tu zdaj od tam. Ko govorimo o Tonetu Remcu, govorimo tudi o njegovi č loveški usodi. Tone Remc verjame v samoupravni socializem. Tod a ne dobi službe, čeprav je zanjo prosil na več kot 40 mestih. Poslanci so danes a materji, neprofesionalci. Tone Remc kot po.slanec človeško ni mogel sarno dvigati roke v znamenje potrditve. In s tem se ta krog sklene.
Tone Remc je menil, da je treba študente pripeljati z ulice v samoupravne ins titucije. Ni razumel, da so te samoupravne institucije same sebi zadostne in da ta kega navala navdušenih samoupravljalcev sploh ne potrebujejo. Ravno narobe, sa j jih prav same potiskajo v svoji nesposobnosti razrešiti probleme, ki so pred njim i, na ulice. Delovanje Toneta Remca je bilo torej samov sebi protislovno. Medte m ko je hotel razviti, ohraniti, ubraniti ta obstoječi sistem, ga je objektivno ogro zil. Tone je bil preblizu vsakdanji politiki, kjer se politični tokovi kažejo vsi za z elo napredne, osebe se obračajo od dneva do dneva drugače. Vse se zdi relativno in v tem samoupravljalskem relativizmu pravih in fiktivnih in nedoločljjvih napr ednosti je Tonetovo delovanje samo pridobilo strašno relativen značaj.
Vprašam se — za odpoklic ali proti?   In odgovor ni lahek. Če sledimo vsem dilemam, dejavnosti in postopkom posameznika, se začnemo spraševati o tem p osamezniku. Tu se vse dileme pokažejo  enodimenzionalne. Sprašujem se, ali je pri tem možen tisti ,,ZA" ali ,,PROTI" z nekega tretjega stališča, pravzaprav s sta lišča, ki dejansko ne obstaja. Ob vseh kritičnih pripombah na Tonetov račun se ponuja možnost ,,kritične podpore". Kajti — kaj nam pa lahko obljubljajo politi čne organizacije v občini Ljubljana Center?  Osnovno nezaupanje se mi zbuja ne ob pretiranem moralizmu ali vsaj delno upravičeni kritiki nekaterih postopkov, z aradi katerih se tudi sam nisem mogel popolnoma solidarizirati s Tonetovimi stali šči. Osnovno nezaupenje vzbuja metode sama. Metoda, oblika in vsebina so tesno povezane, pa čeprav so navidez protislovne in čeprav skrivajo tudi dejanska proti slovja, skratka protislovni položaj tistega, ki je njihov nosilec.
Toda prav to razmišljanje nam vzbuja dokument Razsodišča demokratičnih p ravic. To stališče, sprejeto 13.1.1972, so podpisali člani razsodišča Henrik Kužni k, Mica Čemigoj, Jaka Rozman, Jože Janež in dr. Anton Vidic. Razsodišče je im elo 27. decembra 1971 razgovor s Tonetom Remcem, na osnovi tega razgovora i
n zbranega pismenega gradiva pa je ugotovilo, da so nekatere akcrje Toneta Remc a v času od junija do novernbra 1971 povzročile ,,v javnosti določeno vznemirje nje ter politično dezorientacijo". Zaradi česa pa je treba sprožiti ,,vprašanje oce ne njegove politične odgovornosti"?
Razsodišče je še posebej zapisalo, da je tako zahtevo postavila ,,tudi razširjen a seja izvršnega odbora OK SZDL." Tu dokument razsodišča predstavlja torej ut emeljitev podanih zahtev in je torej najpomembnejši dokument v zvezi s sprože"n im odpoklicem. Dokument je kompilacija, saj je umetelno sestavljena obtožba z aradi akcije 25 poslancev, zaradi Kristanovega pisanja v 3. številki Tribune in zar adi Tonetovega nastopav Zagrebu.
Akcija 25 poslancev, od katere se ,,tov. Tone Remc . . . ni nikoli javno distanc iral" je bila po mnenju razsodišča ,,javno ocenjena kot poskus slabitve ustavno d oločene vloge SZDL v našem družbeno političnem sistemu ter zato politično ne sprejemljiva". Greh ni torej v samem dejanju, ampak v tem, da Tone Remc ni iz rekel samokritike. SZDL si za ščit jemlje ustavno določeno vlogo. Kaj ji ta vloga omogoča, smo zvedeli po akciji. Tudi pozneje kakšen bolje izvedeni kandidacijsk i postopek zame ni sprejemljivo opravičilo — ko pa gre za samo naravo postopka, za javne razprave, v katerih lahko predložiš samo boljšo formulacijo predloženih sklepov . . .
Tone Remc je med svojimi mnogimi funkcijami imel tudi funkcijo člana svet a Tribune. Dodatna smola za politika je bila ta, da je bil vršilec dolžnosti predsed nika sveta ravno v času, ko je bila zaplenjena 3. številka Tribune zaradi odprtega pisma predsedniku Titu. Pavle Kristan je sprožil žgoče in dokaj nerodno vprašan je. Svet je soglašal z usmeritvijo članka. Tone Remc je zastavil podobno stališče kot Kristan, skratka dilemo med načelnostjo in realnostjo, med ideologijo kot s pletom ciljev, načel in vrednost nasproti pragmatizmu vsakdanje politike.
Pragmatizem se je maščeval načelnosti — Kristanovi z zaplembo Tribune, Re mčevi pa s političnimi konsekvencami za njegovo politično delovanje.Ostaja le moralni maček na eni in politična odgovornost na drugi strani ter ista lažna dile ma o ciljih in sredstvih. Remc tako nosi ,,pred javnostjo enako politično odgovo rnost kot pisec. Pri tej oceni je razsodišče še posebej upoštevalo okoliščine, da g re za republiškega poslanca in javnega političnega delavca . . . " Od njega v imen u javnosti pričakujejo zato ,,primerno stopnjo politične zrelosti in odgovornosti za svoja dejanja in izjave".
Na eni strani se tako pojavi načelnost, ki ne razmišlja o realnosti ali pa jo ima za neko nujnost, ki je nespremenljiva. Tone Remc se pokaže kot liberalec in pod pore vse, kar je napredno ali se pokaže kot tako. Na drugi strani se proti temu poj avi mnenje oblasti, ki je nekritično do same sebe, zato pa toliko bolj do drugih. P redsednik Tito je zunaj vsake kritike, nastopa kot simbol. Napad nanj je napad n a sistem v celoti. Ker ni razprav, se takrat, ko se pojavijo, pojavijo v najbolj ostri, netolerantni, napadalni obliki. Razsodnika v teh dilemah se gre lahko samo razs odišče demokratičnih pravic, kajti tu ne gre za razsodbo. Tu je potrebna analiza obupa, nezadovoljstva, nemoO;, intelektualne slepe ulice.
Zagrebški nastop Toneta Remca in politična atmosfera po 21. seji predsedstv a ZKJ pa je bila še tisto, kar je manjkalo. Skoraj 2/3 dokumenta častnega razsodi šča sta posvečeni zagrebškemu slučaju. Tone Remc se je znašel v Zagrebu kot no silec delovne skupine predsedstva Zveze študentov Jugcslavije za pripravo gradiv a o 2. fazi ustavnih sprememb. Delo v skupščini (kot poslanca občine Center) in v Zvezi študentov je Tonetovo dejavnost razcepilo, odgovornost pa podvojilo. N astop na plenumu Zveze študentov Zagreba dne 22.XI. 1971 pa je služil za vse m i >(|ore m.inipnl.irije.
Budiša je pozdravil Ronica kot dragega prijatelja, ki je izvedcl akcijo 25 posla ncev. Remc je spregovoril in v svojem govoru (glej 9. številko Tribune) sprejel sta vko za dano dejstvo. Zdaj je šlo samo še za to, ali bo stavko vodil Budiša ali pa b i morda utegnila prevladati t.im. levica. Medtem ko ta levica ni dojela pomena št rajka pod vodstvom Budiše, Čička in podobnih ter je menila, da se da nekaj še iz boriti, predvsem socialni program, je Tone Remc s svojim govorom hotel po eni strani podpreti to levico, torej realne politične sile in po drugi opozoriti Budišo na posledice. Tone Remc in drugi predstavniki slovenskih študentov so že ves ča s nasprotovali Budiši in njegovemu vodstvu in njihovim nastopom v okviru Zveze študentov Jugoslavije. Toda Tone Remc je situacijo napačno ocenil in zato je nje gov nastop bil najbolj tipičen primer političnega pragmatizma in neizdiferencira nega pristopa. Verjel je v moč argumenta, menil je, da je z Zagrebom podobno ko t z Ijubljansko skupino 4. blok. Zato je lahko govoril o ,,radikaclizaciji koncepta reforme". Namesto analize vsega dogajanja je privzel politične lermine kot skup no sprejete vrednote. Reforma je ,,propadla prvič, propadla drugič in pričakujem o, da bo zaradi kompromisarstva politične strukture tudi tretjič". Vzrok je torej kompromisarstvo; Tone Remc nikjer ne omenja vzrokov za kompromisarstvo. L e-to se kaže v obliki interesov, nastopov in raznih tolmačenj in Tone Remc je kri tičen toliko, ker bi rad vdihnil v koncept tisto radikalno misel, ki je bila osnovna za reformo. Tone Remc se bori tudi sicer za amandmaje, za zakone . . . Zato gla vnegagesla nacionalističnega gibanja ni razumel v njegovem ideološkem smislu g esla, za katerim se skrivajo drugi cilji. Izjavil je, da so ,,tudi deyize, kakor se cent ralistično odvajajo in distribuirajo . . . samo en vidik odtujevanja presežne vredn osti". Tako ponavlja še enkrat napako, ista gesla tolmači drugače in opozarja na posledice. Toda interpretacija malo pomaga takrat, ko je potrebna diferenciacija. Ima pa to tudi svoje korenine v nezmožnosti diferenciacije. Ko pa do te le pride, takrat se interpretiranje razume zelo različno.
Nastop Toneta Remca je izzvenel miroljubno. Govoril je še o ,,Jugoslaviji, za katero smo se vsi skupaj odločili, to je Jugoslavija proizvajalec-samoupravljalce v, ki po hufnanistični demokratski poti gre k osvoboditvi človeka". In čeprav go vori o centrih odpora, Tone pristaja pravzaprav na birokratsko ideologijo, govori z istim jezikom, le da z drugimi nameni. Posamezni centri odpora so bili več kot^
(nadaljevanje  na str. 6)
Darko Štrajn
KONEC ,,ČAKULANJA NA KORČULI"
Tiho in brez komentarjev (doma) je šel mimo javnosti neki najprej nerazumljiv dogodek: ukinitev Korčulanske poletne šole in kot se vse zdi tudi filozofskega časopisa Praxis.
Korčula je otok v Jadranu, pa ne samo to, več poletij do sedaj je bi la otok svobodnega mišljenja, svobodnega soočanja različnih in podob nih pogledov, svobodne diskusije med filozofi (tako marksisti kot ,,ne marksisti") pa tudi med drugimi tim. družboslovci iz celega sveta. Tod a Korčula bo v poletju 84, oprostite 72, že povsem gotovo ostala jadra nski otok, brez čudaških prišlekov, ki izza debelih očal zrejo nekam č ez gladino morja, mahajo z rokami, si mršijo brade in lase (če jih imaj o), brez radovednih študentov, ki se po svojih močeh skušajo vključiti v ta direndaj zapletenih stavkov in filozofskih kategorij, ki se vrtijo ok oli nikoli povsem razjasnjenega pojma RESNICE; pa tudi resnice tega n ašega jugoslovanskega življenja, ki je poluradno nezadržna pot napredk a, sicer z določenimi napakicami, katere pa kot izjeme potrjujejo nevp ravšnost celotnega sistema, ki temelji na načelih verjetno ,,edino prav ega" marksizma in leninizma.
In nenadoma je kot nasledek neke konfuzne politične situacije, ki b i mogla biti predvsem motiv osvežitve, da ne rečem ponovnega zagona revolucionarnosti, to iskanje resnice ukinjeno. Tako smo se naenkrat dolžni (morda še določneje, kot ob čem drugem prej vprašati, zakaj se je to moglo zgoditi, kakšne interese sta ovirala korčulanska šola in čas opis Praxis? Zakaj naša marksistična ideologija ne more prenesti odpr te visoko strokovne, prizadete, subtiine marksistične debate in iz nje i zvirajoče kritike? Zakaj se stvarnost (ki je danes na svetu še vedno pol itična^obrne proti misli, ki se o njej vprašuje?  Vsa ta vprašanja izvirajo iz dejstva, da je ukinitev korčulanske šole bila politični akt, torej akt o blasti — restrikcija svobodne internacionalne intelektualne izmenjave mnenj na našem ozemlju. Ne da bi odpiral deontoloških vprašanj, s či mer mislim na to, kaj vse NAJ bi Jugoslavija bila (oporišče revolucion arnih gibanj, zatočišče drugod preganjanih socialističnih idej, dežela o dprtih svobodnih univerz itd., s čimer bi zadostila svojemu internacion alnemu dolgu, ostajajoč na ravni, ne samo sebi zastavljenih vprašanj, s i Jahkoodgovorim,da se je upravno-političnastrukturazdobrimi namen i v pred-stavljanju ,,zainteresiranih" razredov začutila ogrožena pred ( razredno) kritiko, da obstoječa stvarnost in ideologija morda v nemoč
(nadaljevanje s str.  5)
to. Tudi tisti, ki se niso odločili za tako Jugoslavijo, kot je zapisano v ustavi in dr ugje, na to prisegajo. Tone Remc jih je hotel s te strani zgrabiti za ovratnik injih pretresti. Toda to mu v Zagrebu očitno ni uspelo. Naslednji dan je bil dan zrrvtge nacionalistov v študentski stavki. Študentje so jim izrekli nezaupnico, levici so o dvzeli mikrofon na zborovanjih. Fraza ,,vsi skupaj" je bila za strujo Dražena Bud iše realnost, debat ni bilo. Kdor ni z njim, je lahko /apustil dvorano ali govornišk i oder. Fraza ,,vsi skupaj" se je izkazala za zelo slabo rešilno bilko. Skupno delov anje v isti, v tem primeru študentski organizaciji, je kljub bistvenim nasprotjem v zbujalo iluzije. Te iluzije so bile preveč varljie, saj so bilo nestvarne.
Poročanje o zagrebškem nastopu je bilo slabo. Agencija Tanjug je objavila nje gov govor v popačeni in skrajšani obliki. Tudi Razsodišče demokratičnih pravic ugotavlja, da je javnost ,,glede na objavljeno besedilo . . . razumela omenjeni nast op tov. Remca kot njegovo načelno solidariziranje z akcijo zagrebških študentov v vseh njenih razsežnostih."S takim poročilom je bilo videti, kot da se Remc res solidarizira z zagrebškimi študenti. Tudi njegove lastne nedoločene in preveč dipl omatske izjave o radikalizaciji koncepta reforme, o pravicah vsakega gibanja, da s i izbere oblike boja ter o tem. da je treba o vsebini štrajka obvestiti druge študent ske centre, kažejo prej na dobrohotne nasvete kot na ostro kritiko. Razsodišče ta ko ne glede na Remčev zagovor o njegovih socialističnih pozicijah, trdi, da njegov nastop v Zagrebu ,,predstav!ja v konkretni situaciji izrazito javno podporo silam, ki javno ali naskrivaj nastopaj zoper našo obstoječo družbeno-politično in ustav no ureditev".
Ce ločimo boj proti birokraciji od boja proti nacionalizmu in šovmizmu, se I ahko lažje pogovarjamo. Toda birokracija je sama pripeljala do izdajstva revolucij e. Ni se bilo mogoče upreti takim tendencam, nato posameznikom, nato centrom moči, nato gibanju . . . Šele ko je prišla odločilna ura, se je končno začela naspro tna akcija. To se poskuša opravičiti z železnim zakonom politične modrosti o te m, kako dobiti politično bitko. Možno pa je bilo uproti se temu že od samega za četka, onemogočiti splnh nastajanje konrarevolucije. Tone Remc je za razliko od ostahh bil le epizoda v zagrebškem štrajku. Bil je gasilec, ki je zgorel, namesto da bi pogasil požar.
Tone Remc se je znašel zunaj etabliranih forumov SZDL. Razsodišče ugotavl ja, da kot ,,član SZDL . . . ni spoštoval njene ustavi določene vloge . . . niti sme rnic in sklepov pristojnih političnih forumov, marveč je deloval mimo njih ali cel ov nasprotju z njimi. S tem ie . . . hote ali nehote podprl pojave, ki nasprotujejo razvoju takih socialističnih iti demokratičnih družbenih odnosov v naši družbeni skupnosti, ki so formulirani in sankcionirani v naši zvezni in republiški ustavi ter v statutu in programu SZDL in ZK".
Tone Remc bo moral dokazovati volilcem in vsej javnosti, da je kljub vsemu deloval v skladu s tistim, za kar ga dolžijo, da ni. V oblakih visokih idealov se ra zpravlja o ,,objektivnih" sovražnikih, ne o dejanskih. Realnost zamenja metafizi ka, realni problemi se preslikajo v mistificirani obliki. Ta gordijski vozel nato vsi poskušajo razrešiti, toda možno bi ga bilo samo presekati. Tudi Tone Remc ga s kuša odvozl.rti, pri tem pa se vse bolj opazno sam zapleta v njem. Nazadnje lahko samo še globlje brca med vrvmi.
Kritična podpora Remcu je zato lahko samo pretveza. Remc je le še slučaj, ra zsodišče demokratičnih pravic, izvršni odbor, kandidacijska konferenca, občinsk a konferenca SZDL in vsi pridruženi forumi pa so stvamost. Razrešitev postavlje nih dilem je možna le v radikalni spremembi stvarnosti.
26.11.1971
i, da bi z radikalnimi spremembami odgovorila kritiki, raje ,,s svojimi sredstvi" odpravlja samo to kritiko, namesto same sebe. Do ukinitve j e prišlo, čeprav smo v več političnih nastopih mogli zaznati nasledke a naliz narejenih v strujanjih okoli Praxisa in korčulanske šole. Svojevrst en fenomen politične alienacije. Vednost se (tudi direktno prek svojih nosilcev) inkorporira v politiko in ko jo izpustijo roke, ki so jo oblikov ale se ta vednost — absorbirana v politiko — obrne proti sami sebi (!).
Marx ni bil južni Slovan niti Slovan nasploh. To ni bil niti Engels. N juna filozofska misel pri nas je torej svojevrstno importno blago. V tisti obliki, ki jo je naknadno dobila v bratski slovenski deželi, se je ta mise I pokazala tuja našim potrebam in hotenjem. Vendar, obnovljena v tist i obliki, ki jo ji je prvotno dal nemški Žid Marx, je pri nas padla na plo dna tla in demonstrirala svojo sposobnost za razvoj in stimuliranje inte lektualnega življenja naših narodov, postajajoč njegov integralni del. (Dajo Petrovič: ČEMU PRAXIS - Zagreb 72)
Citirana misel uglednega zagrebškega filozofa nam pravzaprav priča
0 določenem relativno svetlem obdobju jugoslovanske zgodovine, ko s e je balkanska državica odcepljala od stalinizma, tj. od neposrednega s odelovanja v sedanji svetovni strukturi. V tem procesu se je relativno a vtonomno od politike rojevalajugoslovanska (marksistična) filozofija, k
1 je pritekala skozi razpoke v zaporah postavljenih svobodnemu mišlje nju, s čimer si je neutrudno večala lastni svobodni prostor, vprašujoč po vzporedno vzbrstelih miselnih tokovih, vprašujoč o svoji lastni dru žbeni pogojenosti in o pogojenosti družbe po filozofiji, skratka vpraše vanje po njenih lastnih principih je bilo vpraševanje o bistvenih človeš kih dilemah. Z vedno pronicljivejšo kritikoje z umljivo tudi notranjo p olemičnostjo odkrivala tako svetovna kot ,,ožje" domača protislovja i n pozivala na njihovo odpravitev.
Jasno je, da se omenjeni proces destalinizacije ni zgodil v eni noči ( vprašanje je, če ta proces ni šele na začetku), saj je stalinizem v neločlj ivosti teorije in prakse (bil? ) globoko zajeden v samo zgodovinsko na stajanje sedanje SFRJ. Leto 48, ki je pomenilo politični odmik od sta linizma, ni moglo pomeniti popolne osvoboditve južno-slovanske druž be od stalinizma, ni moglo pomeniti popolne osvoboditve južno-slovan ske družbe od stalinizma, ki je v celotni družbi ostal v mnogočem not ranja metoda dela in način mišljenja, ki se je uveljavljal v sebi adekvatn i strukturi upravljanja z družbo, tj. z njeno globalno reprodukcijo, kar pa ni ostalo brez fatalnih posledic.
,,lzganjanje" stalinizma kot političnega življenjadružbe pa ni moglo potekati brez obračunavanja z njim v misli, ki je po svoji strani pravza prav najprej napol intuitivno in potem z vedno jasnejšo zavestjo spozn avala, da se obračun s stalinizmom iz nje more nadaljevati skozi njeno materializacijo po revolucionarnem subjektu — proletariatu. Le-ta se more v svoji človeški, tj. zgodovinski širini pojaviti, ko združi svojo po tencialno revolucionarno družbeno pozicijo s teorijo, ki se mu odkrije kot revolucionarna s tem, ko kritično omogoča najprej emancipacijo vsakega individua. Kakor se je ta filozofska kritika oblikovala v konfro ntaciji z ideologijo in po njej razumljeno realnostjo, tako se je tudi mo rala posvetiti kritiki, na naših univerzah etablirane znanosti, ki se prav zaprav v ničemer ne loči od katerekoli poz'tivistično zastavljene znan osti, ki je še vedno povsod po svetu malone brez lastne koncepcije svoj e družbene vloge, kar odgovarja potrebi buržoazne družbe, da z UPOR ABO znanosti utrdi svoje lastne temelje.
Ker v teh smislih orientirana misel anticipira svetovno revolucijo, k ot edini možni način ustvarjanja komunistične družbe, je obenem jasn o, da tudi v svojih konkretizacijah lahko živi samo razgovoru s svetov nim mišljenjskih in zgodovinskim procesom. Edino logično je torej bilo, da si je ta misel na lastnem ,,osvobojenem ozemlju" našla prosto rček pod poletnim soncem, da bi se verificirala v živi polemiki.
Boj se tistega, ki je prebral eno samo knjigo! (Lat'rnski izrek)
A ta filozofija - vednost - kritika je zopet vedno bolj obsojana na vp itje med (gluhimi) zidovi univerz. Naša ekonomija \e ne potrebuje, ne potrebuje je PRAKT/ICIST/IČNA politika in nemara tudi kultura ne. Če ,,hočemo", da bo delavski razred uresničeval svoje interese v harm oničnem ozračju podrejanja svojim (bodisi birokratskim bodisi tehno kratskim) zapovednikom, je takšno odprto (vase in v svet) mišljene ne samo nepotrebno, pač pa tudi nevarno. Morda je krivo za vse mnoge k onflikte po naših tovarnah, morda je krivo takoimenovanih ,,ultralevič arsko" nastrojenih študentskih ekscesov, pa morda je celo krivo nacion alističnega divjanja, ker ga je pred njegovim izbruhom kritično napad alo in mu s tem dokazovalo njegov obstoj . . . kdo ve? Težko bi se dal prepričati, da vedo tisti, ki so sprejeli modro odločitev o ukinitvi korč ulanske poletne šole!! P.S.
Pred zadnjo redakcijo pričujoče številke se je pojavila vest, da je uk initev Praxisa in kot se zdi tudi korčuianske šole (vest v tem trenutku še nisem uspel preveriti) preklicana. Vendar sem se kljub temu odločil pričujoči članek predlagati za objavo v nespremenjeni obliki, kajti sa mo dejstvo preklica še ne izpodbija problematike, katero pravzaprav o bravnava pričujoči članek.
Iz knjige Germaine Greer ,,Female Eunuch" ponatiskujemo poglavje i menovano Varnost. Besedo o pisateljici: je profesorica angleške literat ure na univerzi Warwick v Veliki Britaniji, stara 33 let, redna sodelavka podtalnih časopisov OZ, IT, in SUCK. Njena knjiga o enakosti žensk j e absolutni bestseller v ZDA in Angliji, več o knjigi in avtorici bomo po vedali v eni prihodnjih številk Tribune.
urednik
Germaine Greer: VARNOST
Sploh ni take stvari kot varnost. Nikoli je ni bilo. In vendar govorimo o varno sti kot o nečem, do česar imamo Ijudje pravico; nastanek nevroz in psihoz pripis ujemo pomanjkanju varnosti. Čeprav varnost ni v naravi stvari, smo Ijudje izumili strategije za izogibanje usodi, in jih imenujemo po glavnem božanstvu zavarovanj e, jamstvo, socialno zavarovanje. Poslužujemo se varnostnih uslug, plačujemo str ažarje za osebno varnost. I n vendarle vemo, da so v vesolju sile nepredvidene nesr eče, pred katero se ni mogoče zavarovati.Vemo, da pokojnine in načrti za penzij e niso nobena obramba pred fluktuacijo moderne valute. Vemo, da denar ne mo re poplačati izgubljene noge ali doiivljenjskih glavobolov ali izgubljene lepote, in vendarle to organiziramo. Megleno se zavedamo, da se naša ranljivost od usode p ovečuje, čim boli se poskušamo obvarovati pred nepreiividenim. Denar v banki, n aš lastni dom, investicije, vse to so podaljški področij, kjer smo lahko poškodov ani. Čim višjo pokojnino si nakopičiš, tem bolj te ogroža njena izguba. Čim več poclv/nnie država, da bi obvarovala Ijudi pred boleznijo in revščino, tem več prav ice ima, da jih žrtvuje za splošno dobro, da uniči njihovo hišo, pobije njihove živ ali, spravi njihove otroke v bolnico ali jih da v domove; na čim več državnih form ularjih je ime neke osebe, tem več je možnosti, da jo obrekujejo tisti na visokih p oložajih. John Greenway je zapadol v mitologijo socialnega skrbstva in je dovolil prividu, da ga je muč il, še preden je bil star osemnajst let.
Na počutim se varnega, in rad bi se nekega dne poročil. Verjetno zaradi varno sti.
Najprej in predvsem se moraš počutiti varnega. Ce nimaš denarja v banki, na k aterega se lahko zaneseš, ne moreš biti nikoli brez skrbi . . .
Ni zato, ker ne bi imel varnosti doma, imam dober dom. Ne morem se pa poč utiti vurnega zaradi stanja, v katerem je svet . . .
Upam si trditi, da bom, če bom imel srečo, našel varno zaposlitev, ki mi bo p rinašala zares dosti denarja, postal bom tak kot ostali. Presenetljivo je, kaj vse lah ko naredi malo denarja v banki in prijeten dom. Začneš misliti na to, kako bi ime I avto, kako bi urejal vrtiček in življenjsko zavarovanje, imel dva televizorja — in t ako nimaš več časa, da bi bil v skrbeh zaradi večjili zadev, kot na primer, koliko I judi strada v Afriki.
Varnost je lahko strup, lahko razžre tvojega duha in dušo. In vendar želim, da bi jo imel.
Verjetno je edini kraj, kjersečlovek lahko počuti zares varnega, maksimalno zavarovan zapor, razen če se bliža možnost, da boš izpuščen. Problem povračanj a bi moral pokazati mladim, kot je John Greenway, kakšen pojem je ta varnost, t oda nič ne kaže na to, da bi razumel. Varen si takrat, kadar je vse ustaljeno, kada r se ti ne more nič zgoditi; varnost je zanikanje življenja. Človeška bitja so bolje o premljena za spoprijetje z nesrečami in težavami kot z nespremenljivo varnostjo; toda vse dokler je varnost najvišja vrednota v neki skupnosti, imajo Ijudje zelo ma lo možnosti, da o tem sami odločajo. Znano je, da so se Angleži odlično znašli v vojni in da so bili bolj veseli, podjetni in prijazni pod vsakodnevno grožnjo bomb ardiranja, kot so sedaj, v ugodnem času miru, ko smo tako oddaljeni od skrbi o t em, koliko jih strada v Afriki, da lahko toleriramo politiko Britancev v N igeriji. J ohn Greenway se ni zavedal, da bodo njegove trdnjave varnosti ustvarjale samo n ove možnosti za grožnje.   Elizabetanci so imenovali ta fenomen SPREMENLJIV OST, in so objokovali odmiranje vsega, kar je bilo svetlo in trajno, z neko vrsto m elanholičnimi cvečanostmi, in so videli v heraklitskem plesu elementov božji nam en in napredek v platonično nespremenljivost, v nezemeljsko področje idej. Gree nway ne more imeti dostopa do takšnih filozofskih ločitev; niti ne rnore sprejeti fatalizma kmeta, ki se mu vedno posmehuje riBzanesljivost letnih časov. Verjame, da obstaja stvar kot varnost: da mu lahko delodajalec plačuje manj, zato pa mu garantira varno posest, da bo lahko živel in umrl v isti hiši (če jo plača), da se bo lahko navezal na ženo in družino kot zavarovanje pred tem, da bi bil nekoč zapu ščen in osamljen.
Najbolj čudna stvar pri prividu varnosti dvajsetega stoletja pa je, da je bila kalj ena v času največje cgroženosti. Pred atomskim vekom se ni nikomur niti sanjalo o tako grozečem in neukrotljivem uničenju, kot je totalna vojna. Videti je, kot d a morajo Ijudje samo odključ iti eno vrsto grožnje, preden jo nadomesti nova. Bol ezen postaja vedno bolj komplicirana; možnosti agresije in uničenja daleč preraš čajočo Pope Gregoryjeve najbolj divje sanje. Mednarodni sporazum prepoveduje uporabo plina, tako je treba razviti kemično orožje. In tako naprej. Nesigumost v človeškem življenju je konstanten faktor, in mislim, da so napori za njegovo od pravitev ravno tako konstantni.
Greenway meša varnost življenja in lastnine z emocionalno varnostjo, in tež ko si je zamisliti, kako bi lahko delal drugače. Del skrivnosti v naši uporabi te ide je je odtenek obtožev.mja v epitetu NESIGUREIM, kadar ga vežemo na osebnost iiekoga. Nadalje je nasplošno mišljeno, da se morajo zlasti ženske počutiti varne, da jim mora biti zagotovljena Ijubezen in da morajo biti obvarovane z udobjido ma. Ženske, ki se nočejo poročiti, so sojene, češ da izzivajo nesigurnost, da jim pr eti osamljena starost, revščina in degradacija. In vendar možje umirajo, penzije nis
0 ustrezne, otroci odraščajo in odhajajo, in matere postajajo tašče. Deio žena, po ročenih in neporočenih, je hlapčevsko in slabo plačano. Pravica žene do lastnine je okrnjena, še bolj, če je poročena. Kako zakon lahko davarnost?  V vsakem pri meru je mož lastnina, ki je lahko izgubljena ali ukradena, in zapuščena tridesetle tna žena z nekaj otroki je mnogo bolj zapuščena in nesigurna v svoji dolžnosti, k ot bi lahko kdajkoli bila neporočena ženska z otroki ali brez njih. Zakoni, ki otajš ujejo ločitev, povečujejo nesigurnost žene. Zasmeh emocionalne nesigurnosti je k ntika odklonitve ženske, da bi se varala, da ne more biti zapuščena; težko se je, z ares, zanesti na nesiguren odnos, ki bo postal še bolj krhek, če bo preizkušan z za htevami zagotovitve. Poročni obred obljublja varnost: za tiste, ki so religiozni, je to svcto znamenje, in varnost je varnost v nebesih, kjer bosta mož in žena eno m eso; za ženske, kl to razumejo kot neko vrsto doživljenjske pogodbe, ki jo bo upr avljal en moški, je to očitno nezadovoljiv dokument. Že v zasnutku bi morali bit
1 vpisani vanj jamstvo in odškodnina, kot je to v poslovnih pogodbah, in šele pote m bi imel ta dokument vsaj vrednost poslovnega dokumenta. Sveti z.nak nimav a teističnem času nobene vrednosti. Za vse prizadete bi bilo bolje, če bi bila njego va pogodbena narava nekoliko bolj jasna.
Če bi bila poroča pogodba z vpisanimi jamstvi in odškodninami, še vedno ne bi zagotovila emocionalne vamosti. Njena vrednost bi bila v tem, da SE NE Bl Z DELO, da jo zagotavlja, tako da ženske ne bi bile opogumljene, da se absolutno z anašajo na situacijo, ki nima zaupanja vredne trajnosti. Gospodinja je neplačan d
elavec v hiši svojega moža v zameno za varnost permanentnega uslužbenstva: njen je REDUCTIO AD ABSURDUM primera uslužbenca, ki prejema nižjo plačo v z ameno za to, da je lahko za stalno zaposlen. Toda najslabše plačani uslužbenci so lahko, in so, odpuščeni, in tako tudi žene. Nimajo prihrankov, nimajo veščin, s k aterimi bi lahko kupčevale nekje drugje in prenašati morajo rano odpustitve. Edi na alternativa za delavca in ženo je, da ne upoštevajo vabe varnosti in da odkrito kupčujejo. Da lahko to stori, mora imeti ženska drugačno vrsto varnosti, neko o sebno varnost, ki ji omogoča, da pojmuje nesigurnost kot svobodo.
Od žensk je zahtevano, da uporabljajo vrlino osebne varnosti, čeprav je nimaj
0,  kajti one naj se ne bi počutile ogrožene znotraj svojih zakonov, in naj ne bi po dvzemale postopkov,da bi obvarovale svoje interese, čeprav vse to res delajo. Sam ostojnost je teoretično potrebna v zakonu, takotorej logično ni vzroka zarspreje tje lažne varnosti, na katero se.ne sme zanesti, če se slučajno pripeti. Iskanje varn osti podvzema najšibkejši del osebnosti, se pravi strah, nepopolnost, utrujenost in napetost. Ženske nočejo tvegati niti do tiste majhne mere, do katere gredo mošk
1.  Ženske rade omejujejo podvige svojih mož, zlasti če je vmes tveganje, in kot po sledica tega so tudi možnosti za uspeh, veselje in presenečenje omejene.
Poroka — imeti dom in ženo in otroke — ima v življenju pomembno mesto. M oški brez tega ne bi bil popoln — vendar ne verjamem v to, da se navežeš, preden nisi sam nečeša naredil.
Večina Ijudi dobi najboljšo možno zaposlitev, dela za napredovanje, in ko zas luži dovolj denarja, sreča dekle in se / njo poroči. Potem je treba kupiti hišo in a vto, in tu smo — vklenjeni do konca življenja. Ko si potem enkrat petintrideset I et star, se bojiš začeti karkoli na novo, da ne bi izgubil svoje varnosti. Potem to p omeni ž-iveti z vsemi obžalovanji za stvarmi, ki si jih želel storiti.
Tako si je Mike Russel, enaindvajsetletni novinar Edinburgh Evening News, p redstavljaiporoko in varnost leta 1964. Kar je on zapazil, je bila funkcija žene, ki priklepa svojega moža na svoje mesto v komercialni mašini. Socialno skrbstvo op ravičuje svoj obstoj z obljubo varnosti in sili delavca, da se zavaruje proti lastni n emirnosii in vsaki nesreč i, ki bi ga lahko zadela, tako da plačuje prispevke za svoj a stara leta in za bolezen od svojih plač, socialno skrbstvo pa uporablja nekaj nje govega zaslužka tako, da v imenu obrambe razvija največje grožnje njegovemu mi nevajočemu obstoju. Žena je zaveznik v taki represiji. Zahteve doma, hipoteke, plačevanje obrokov, vse to podpira nepremične tendence njegove zaposlitve in se bori proti njegovim željam za svobodno izbiro zaposlitve in proti vsakemu intere su za direktno akcijo. Ce je vzdrževan pravi nivo plačila in anomalije niso preveč očitne, je poročeni moški pokoren in zanesljiv delavec. Z igro s strahovi nesigurn osti pred imigranti, in z njihovim nezadovoljstvom zaradi zamrznitve plač in pla čevanjem po učinku, lahko spreten tori spreobrne delavski razred v najbolj zvit konzervativizem.
Ce bi ženske odbile svoje vloge v tem vzorcu, in razumele nesigurnost kot svo bodo, ne bi s tem bile opazno na slabšem. Ciniki opažajo, da so neporočeni pari ekonomsko na boljšem, kar se tiče davkov in podobnega, kot poročene dvojice.
Ljubezen mora biti že po svoji naravi preh odna. Iskati skrivnost,ki bi jo naredila trajno, bi bilo tako noro iskanje kot iskanje čaše nes mrtnosti ali čudodelnega zdravila; in odkritje bi bilo enako neuporabno ali prej škodljivo z a človeštvo. Najbolj sveta vez družbe je prija teljstvo.
Mary VVollstonecraft
,,A Vindication of the Rights of VVomen", 1972, str. 56-7
Spiritualno je ženska na boljšem, če je ne jemljemo kot nekaj samoumevnega. Očitno lahko neformalna razmerja bolj zavezujejo kot formalna, če so razviti vzo rc obojestranskega izkoriščanja, in ti navadno so, toda če bi ženske obdržale spon tano asociacijo kot ideal, bi bili lahko zmanjšani poneumljujoči učinki simbioze. Situacija bi lahko ostala odprta, možen bi bil razvoj na bogatejša področja. Pre šuštvo ne bi vsebovalo nobene grožnje, če bi bile ženske sigurne, da so razmerja, v katerih so uživale, zares poplačana in da se ne ohranjujejo samo zaradi cenzure drugih možnosti. Osamljenost ni nikoli bolj okrutna kot takrat, ko jo čutimo v t esni bližini nekoga, ki je nehal komunicirati. Veliko gospodinj, ki bulji v zadnjo s tran moževega časopisa ali posluša njegovo dihanje v postelji, je bolj osamljenih k ot vsaka stara devica v najemniški sobi.   Veliko osamlienosti osamljenih izhaja iz nezaupanja in egoizma, ne pa iz tega, ker osebam ni uspelo ustvariti zakonske ure ditve. Poročna kupčija nudi tisto, kar ne more biti dano, če je mišljeno, da nudi emocionalno varnost, kajti taka varnost je dosežek posameznika. Lastniška Ijube zen, z vso svojo zapeljivostjo, uniči tisto osebno težo in pušča svoje žrtve na nov o ranljive. Tiste uboge ženske, ki krivijo moške, ki so jih ZAPUSTILI, za svojo nes rečo in osamljenost vsak dan odigrajo začetno napako žrtvovanja svoje osebne o dgovornosti do sebe. Nič bolj srečne ne bi bile, če bi ostale poročene. Ko moški osvaja žensko, se poskuša narediti tako nepogrešljivega, kot je nepogrešljiva vsak a ženska vsakemu moškemu: lahko se celo odloči, da jo oplodi, da bi zlomil njen o samozadostnost. V borbo, da bi ostala popolna oseba in da bi Ijubila iz svoje p opolnosti, namesto iz svoje nepopolnosti, je ženska lahko sojena kot hladna. Lah ko čuti, da jo njeno prejšnje prilagajanje vieče v smer vdaje, toda zapomniti bi si morala, da je bila prvotno Ijubljena zaradi sebe; morala bi obdržati sebe, ne bi si s mela dovoliti sitnarjenj«, brezmočnosti, živčnosti in ujetosti. Mogoče še nisem d ovolj stara, da bi lahkotrdila, da je samostojna ženska vedno Ijubljena, da ne mo re biti osamljena vse dotlej, dokler so Ijudje na svetu, ki potrebujejo njeno veselo st in njeno moč, toda glede na moje izkušnje, je bilo vedno tako. Ljubimci, ki la hko prosto odhajajo, kadar so nemirni, se vedno vračajo; Ijubimci, ki imajo svob odo spremembe, ostanejo zanimivi. Grenka živalskost in obscenost ločitve je nek d\ neznanega tam, kjer posameznika nista postala Siamska dvojčka. Ljubimec, ki po lastni želji pride v tvojo posteljo, bo prej prespal celo noč z rokami okoli tvoj ega telesa kot Ijubimec, ki nima nikjer drugje spati.
Dragi prijatelji,
očitno ste se obrnili na napačen naslov. Številka 3/1971 počiva v mir
u; po sklepu okrožnega sodišča Ljubtjana, ki je blagovolilo to številko
našega časopisa prepovedati, in zapleniti.
Zato je najbrž naslov Postaja milice, Rimska 24, 61001 Ljubljana prim
ernejši za vašo prošnjo.
Želimo vam veliko uspeha in ostajamo vaši vdani prijatelji.
Tribuna
Dom kulture in Zveza mladine v Vrbasu razpisujeta
NATEČAJ
za sodelovanje na četrtem festivalu jugoslovanske poezije mladih, ki b o v Vrbasu v dneh 18., 19. in 20. maja 1972 pod pokroviteljstvom in dustrijsKo-prehrambenega kombinata ,,Vrbas" iz Vrbasa. Pogoji:
—       pravico sodelovati imajo mladi do 27. leta starosti z dvema do sedaj neobjavljenima pesmima v katerem koli jezfku narodov ali narodnosti Jugoslavije
—       pesmi naj boclo podpisane s šifro
—       obenem s pesmimi naj avtor pošlje, v posebni ovojnici, ime, priimek, naslov, datum in kraj rojstva in oznako šifre
—       pesmi lahko pošljete do vključno 10. aprila 1972 v sedmih pr imerkih, napisanih na pisalnem stroju, na naslov: Dom kultur e Vrbas, M. Tita 87 (za konkurz)
—       pesmi, ki jih bo izbrala žirija, bodo objavljene v festivalskih p ublikacijah brez povračila
—       pesniki, katerih pesmi bodo izbrane, bodo obveščeni do 10. maja 1972
—       rokopisov ne bomo vračali
—       na festivalu bodo dodeljene tri nagrade strokovne žirije:
I.        nagrada:      2.000,00 dinarjev
II.       nagrada:      1.500,00 dinarjev
III.     nagrada:      1.000,00 dinarjev.
Razen rednih nagrad bo žirija dodelila še več posebnih nagrad.
To Redaction of Tribuna, Trg Revolucije 1/11, Ljubljana, Vugoslavia
International Institute of Social History Amsterdam—C. Herengracht 262-266
For our library we regularv receive...........Tr.1..".1?.^.......................
but as yet nr.......?..(?.?.?. 11................  is/are mising.
Would you be so kind to send us this/these number(s) to complete ou
r f ile?
Thanking you in anticipation,
yours truly
(podpis nečitljiv) librarian
Amsterdam, 8 February 1972
FUR FRUEHLUNG
Koledar sije in z njini letni čas. Cesta dalj-na, pomlad neskončna. Crni dnevi - ni jih. Hvala, zemlja: krožiš. Nepojmljivo, tako, vrata. kozmos vaJuje, človeka dviga, podira.
0  theos, thos-kosmos, pan-theos. Prst: odprta. Sprejema. Poljubi. Zlate zvezde. Tigri. Kaos. FRUEHLUNG.   SPRING. PRIMAVERA.
BECHA. PROLJECE. POMLAD: O, prole-
tarci vseh dežel, združite se!
Ptice,
cvetlice,
lepotice.
Dnevi drevja. Dinamika deviškosti. Seminar. Poezija. Blagor. Theos. Theos - fallos. Ritem. Životek. Hlastanje. Ihtenje. Ravbarji. Onemoglost. Jeklo. Vratovje. Acidum Žrtve. Sadje. BECHA. MOCKBA. Vitkost, lepota, alabaster, kruh. Viccžlice, prasice.
Sinja kovačija. Labod. Herz. Schmerz. Con tutta la forza della seriosita. Brizganec.
1  was never too clever.
Kozmos, kozmonavt sem. Kozmopolit. Vlakovodja.
Diham. Hvala.
Konilunkcija rešuje vaš zakon.
Divjava, draga, nora, naga.
Izzivanje, kozmos, prdeci.
Kemija zmaguje, kemija ve zase, biologijaje slučaj.
Ja, pšenica.
Dihanje. Dogme.
Veter, Vihar.
BECHA.
Tudi muhe bojo prišle. In marsikateri drek jih bo ljubeznivo nahranil. Kajti mnogo glav se bo odprlo.