Kamniški UBČAN
Št. 20
Leto XXXVI
Kamnik, 20. novembra 1997
Kako po novem do najemnega socialnega stanovanja?
Občinski svetniki so na prejšnji seji obravnavali in sprejeli osnutek odloka o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem. Sedanji pravilnik je bilo potrebno prilagoditi novim predpisom. Čeprav bodo ob obravnavi predloga možne se spremembe v obliki amandmajev, vendar glede na razpravo o osnutku, o čemer smo poročali v prejšnji številki, ni pričakovati nekih bistvenih sprememb.
Zato želimo na kratko predstaviti poglavitne značilnosti novega odloka.
Med splošnimi pogoji je treba poleg državljanstva RS omeniti tudi stalno prebivališče v občini Kamnik, da prosilec oziroma njegov ožji družinski član, s katerim stalno prebiva, ni lastnik vikenda oz. druge nepremičnine, ki bi presegala eno četrtino vre-
dnosti primernega stanovanja. Pogojev pa naj po pravilniku ne bi izpolnjeval tisti, kije v preteklih desetih letih odtujil svoje stanovanje ali pa je nezaposlen po svoji krivdi.
Pomemben je tudi skupni prihodek na družinskega člana, ki za otroke od 6. do 15. leta ne sme presegati od 29% do 42%, za odrasle pa 52% zadnje znane povprečne plače v državi.
Pravica do določene površine stanovanja je odvisna od Števila družinskih članov in se giblje od največ 24 m: za enega člana do 70 m2 za 5 družinskih članov. V primeru težjih invalidnosti, bolezni in podobno bo možna določena korektura teh površin navzgor. Med merili za dodeljevanje stanovanj bo upoštevan stano-
vanjski status (prosilec brez stanovanja ali stanuje pri sorodnikih ali v samskem domu ali kot podnajemnik, kar je ocenjeno s 150 točkami), kvaliteta bivanja (provizorij, baraka -120 točk, klet, podstrešje - 80 točk, vlažno, mračno stanovanje - 20 točk, svetniki so predlagali 40 točk), stanovanjsko povrSino na družinskega člana (do 4 m2- 120 točk, od 5 do 8m2-80 točk, od 9 do 12 m2 - 60 točk, od 13 do 16 m2 - 20 točk).
Prav tako se bo točkovala neprimernost stanovanja (npr. brez kuhinje ali brez sanitarij po 40 točk, souporaba navedenih prostorov pa po 20 točk). Stanovanje z arhitektonskimi ovirami, če gre za invalida, pa bo ocenjeno s 50 točkami.
Nadaljevanje na 3. strani.
Pevcem Ure se je za dolgoletno zvestobo slovenski glasbeni kulturi zahvalil župan Tone Smolnikar.
V. MEJAČ
Ob zaključku praznovanja 115-letnice neprekinjenega delovanja Lire
V vrtcu Marjetica še prijetnejše u *, _ amhasadorji
V Kamniku, na Ljubljanski cesti   je prijetne urice, ko so bili njihovi    spodinja, lahko rečemo kar »dobra   MlJ%>9 Hi3M/        %A'llvlr%A'&\A>\A/\JM BI
'in   in t"M»*Ifj nr\ toctrlovatih lotil, M ., , U. -u:   ......-:.■!;..!.. t,,Ai nvnlr mnmna
V Kamniku, na Ljubljanski cesti 3la, je kmalu po šestdesetih letih v takrat novem bloku pričela delovati današnja enota vrtca WZ Anto-
je prijetne urice, ko so bili njihovi starši v službi, preživljalo tudi prek 40 otrok v tjveh skupinah. Marsikdo od staršev se gotovo spominja
iW        1 i
Na slovesnosti odprtja prenovljenih prostorov vrtca Marjetica - Zapri-ce so otroci (z leve) UrSa Zore, Zala DerstvenSek, Rebeka Serbel, Ma-ruSa lebaljec in Tine Makovec ob spremljavi vzgojiteljice Silve Korbar v lepi jesenski sceni zapeli pesmico o jeseni
na Medveda MARJETICA - ZAPRl-
CE in z neprekinjenim vestnim delom pomagala »spraviti gor« mnogo generacij. V pritličnem stanovanju, velikem 60 kvadratnih metrov,
dolgoletnih skrbnih vzgojiteljic v tem vrtcu: Vere Golob (30 let vestnega dela v tej enoti), Ljudmile Dobnikar in Stanke Potokar, kije bila pomočnica vzgojiteljice in go-
Ravnateljica OŠ Frana Albrehta, s katero ima ta enota vrtca lepe medsebojne odnose, Emilija Gregorčič, načelnik oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin, ravnateljica VVZ Antona Medveda Marinka Bo-roša in pomočnica vzgojiteljice v enoti Marjetica Jasna Serini-Nožič so poleg starSt sluhnili prisrčnemu petju malčkov.
spodinja, lahko rečemo kar »dobra mama«.
Pred leti bi zaradi dotrajanosti opreme in neprimernih prostorov vrtec skoraj zaprli. Vodstvo matične enote VVE Anton Medved, kamor spada tudi enota Marjetica Zapriceje razumelo stiske staršev teh otrok in skrbnih vzgojiteljic. S pomočjo občine, občinskega sveta in oddelka za družbene dejavnosti so se začeli kazati jasnejši dnevi. Letošnjega avgusta, ko je enota po tradiciji zaprta, so pričeli z obnovo. Izvajalska dela so zaupali najugodnejšemu in najbolj solidnemu izvajalcu Mitji Grzinčiču.
Ob ogledu prenovljene enote Marjetica je na krajši slovesnosti 6. novembra v prijetnih prostorih otroke, starše, vzgojiteljice in goste pozdravila ravnateljica matične enote Marinka Boroša. Nastopajočim otrokom seje zahvalila za prisrčen programček, Se posebej toplo se je zahvalila izvajalcu obnove in predstavniku občine Antonu Kaminu, načelniku oddelka za družbene dejavnosti. Zadovoljstvo pa je na tej krajši slovesnosti izrazil tudi g. Kamin in poudaril, da je premalo otrok vključenih v vzgojno varstveno organizacijo, saj jih je žal vedno več odklonjenih. Pohvale je bil zopet deležen skrben izvajalec Mitja Grzinčič, saj so s predvidenimi 6 mio SIT za obnovo enote uspeli polepašti kar dve enoti. Vzgojiteljicam je g. Kamin zaželel uspešno in prijetno delo v novih, lepih prostorih, kamor otroci zelo radi prihajajo.
Ob tej priložnosti so otroci pripravili razstavo izdelkov iz naravnih materialov: koruze, kostanja, storžev, jabolk; z listi dreves pa so oblepili klobuke za nastop in skupaj z vzgojiteljicama okrasili obe sobi.
Tekst in foto: VERA MEJAČ
slovenske glasbene kulture
Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik je ob zaključku praznovanja 115-letnice neprekinjenega delovanja 8. no-
vembra v Srednji šoli Rudolfa Maistra pripravilo slavnostni koncert s pomenljivim naslovom Zimzelen praznuje. Program
V nedeljo, 23. novembra, se bomo zbrali na voliščih
Predsedniške volitve
V nedeljo, 23. novembra, bomo v Sloveniji volili predsednika države, ki bo našo mlado Slovenijo vodil nadaljnjih pet let. Volili bomo enega izmed osmih kandidatov, ki jih predlagajo različne politične stranke, posamezniki in skupine volivcev. Državna volilna komisija je že opravila žreb kandidatov za volilno glasovnico, kjer bodo kandidati zapisani v naslednjem vrstnem redu: Marjan Poljšak, Janez Podobnik, Bogomir Kovač, Milan Kučan, Tone Peršak, Franc Miklavčič, Marjan Cerar in Jože Bemik.
O najboljšem in vašem kandidatu pa se boste odločili sami na predsedniških volitvah v nedeljo, 23. novembra 1997. Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure. SAŠA MEJAČ
koncerta je s svojim veznim besedilom povezoval Tone Ftičar.
Zborovodja Marjan Ribič je za to priložnost v program vključil enaindvajset skladb, ki so na svoj način prikazale glasbena dogajanja skozi celotno obdobje delovanja društva. Izvajali so pesmi, ki so jih Lirini predhodniki prepevali že v začetku delovanja, pa pesmi, ki so jih skladatelji posvetili prav Liri (n. pr. Junakova svatba Emila Adamiča, ki je bil velik prijatelj Lire in jo je nekaj časa tudi vodil, posvetil pa ji je več svojih skladb). Nekatere pesmi pa so bile iz koncertnih sporedov.
Nadaljevanje na 5. strani
v pri-
SC^O
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
^    KAPE ^ v ROKAVICE
TOPLA NEPREMOČLJIVA OBUTEV
Miklavž kupuje tudi pri nas!
Naslednja, 21. Številka Kamniškega občana bo izšla v sredo, 3, decembra. Članke oddajte do srede, 26. novembra; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 1. decembra.
Pol stoletja humanega poslanstva ZUIM Kamnik
Tudi v stiski - nikoli sami
V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik so se odločili zaznamovali svojo častitljivo 50. obletnico z vrsto celoletnih dejavnosti in prireditev. Osrednjo proslavo, katere pokroviteljstvo je prevzel predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, so minulo sredo, 12. novembra, priredili v veliki sprejemni dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma, v domačih prostorih pa so to dopoldne na stežaj odprli vrata vsem obiskovalcem, kijih je zanimalo življenje, delu in ustvarjalnost - zvečine na invalidske vozičke priklenjenih gibalno oviranih gojencev zavoda.
Kljub svoji zunanji drugačnosti in posebnim potrebam, seje približno 160 gojencev zavoda na svojem dnevu odprtih vrat še kako izkazalo in obiskovalce skoraj osupnilo s svojo sproščeno življenjsko radostjo, zagnanostjo in nadvse živahno ustvarjalnostjo, kije še zlasti prekipevala iz njihovih šolskih predstavitev. Osnovnošolci na razredni stopnji so obiskovalcem med drugim pokazali,
Gojenci ZUIM-a so na dnevu odprtih vrat prikazali svoje dejavnosti
kako lahko tudi oni lično in spretno oblikujejo glino in papir oziroma slikajo na steklo. Na predmetni stopnji so učenci predstavili projekt računalniško podprtega pouka zemljepisa, se predstavili še »po angleško« in se izkazali v svoji uri
gospodinjstva in praktičnem delu pri pouku tehnične vzgoje. Srednješolci so se predstavili z učno jirmo Izum d.o.o., projektom Multimedija, projektom Govorimo nemško in angleško, uporabo računalnika pri pouku, s parkom elektrotehnike in praktičnim delom v elektrostroki.
V domu so se stanovalci izkazali s prikazom svoje samostojnosti v kuhinji, s šahovskim turnirjem, slikanjem  na svilo, oblikovanjem iz glinomoke in pravljičnim dopol-dnevom. Zanimiva in poučna je bila tudi predstavitev ambulante, dela fizioterapije in delovne terapije, dela logopedinje in nege. V sklopu športnih aktivnosti so se gojenci postavili s
Nadaljevanje na 4. strani
UGODNO:
- Seat Arosa 1.0 že od 13.945 DEM
- Seat Ibiza 1.0 že od 15.990 DEM
- OB NAKUPU VOZIL SEAT PODARIMO KOMPLET ZIMSKIH GUM
SEAT CENTER TRZIN
Ljubljanska 3a (pri gasilskem domu), Trzin tel. 716-725, 716-262
®
kOcna
V PETEK, 21. NOVEMBRA, ODPIRAMO POVSEM PRENOVLJENO SODOBNO PRODAJALNO MARKET LAZE!
®
Odprto vsak dan od 8. - 19. in v soboto od 8. - 13. ure
Na
Močno deževje zalilo kleti
Močno deževje, ki nas je doletelo v noči od 7. do 8. novembra, je povzročilo kar nekaj preglavic. Zaradi morebitnih bližajočih se naravnih nesreč
že tudi drugo pošiljko cepiva proti gripi, saj je prva že pošla, ker je je bilo premalo.« Cepivo uvozi Inštitut za varovanje zdravja, ki ga tudi distribuira po državi. Zainteresirani se lahko ce-
Po nedavnih poplavah v Mekinjah je v hišah ob Poti na Jeranovo zalilo kar nekaj kleti. Na sliki: kljub temu, da so najvišje vode, ki so prekrile dobršen del Cankarjeve ceste in Poti na Jeranovo, že odtekle, je dopoldne 8. novembra »krasilo« Špornove njive kar lepo jezero. Skrajni čas bi že bil, da se realizirajo načrti regulacije hudourniškega potoka »Osranec«, ki že nekaj časa ležijo v občinskih predalih.
Tekst infoto MIIAN W1NDSCHNURER
Odstranjevanje plazovine s ceste proti Kamniški Bistrici
je bila Civilna zaščita v pripravljenosti že zvečer in tudi ponoči. K sreči pa takšnega neurja in tudi škode kot pred nekaj leti ni bilo. Poplavilo pa je kleti v nekaterih hišah v Oševku, Nevljah in Mekinjah. Hišo v Soteski je ogrožal plaz, vendar pa so gasilci in člani Civilne zaščite plaz zaščitili, tako da večje škode ni bilo. Plaz je zasul cesti v Kamniško Bistrico in na Zagi v Črni. Plazovino so s cestišča pričeli čistiti le. v zgodnjih jutranjih urah v soboto. V treh urah so odstranili s ceste proti Kamniški Bistrici kar 500 kubičnih metrov materiala.
Kako pa zdravje?
V zadnjem času govorimo o virozah in obolenjih, ki so pogostejša kot sicer. Zato smo se pozanimali v kamniškem zdravstvenem domu, če je na pohodu kakšna epidemija. Direktor dr. Vladimir Breznik nam je povedal, da je število virusnih obolenj v naši občini povprečno in dodal: »Pogoste so viroze v dihalih in prebavilih, kar pa je v tem letnem času normalno. Dobili pa smo
pijo pri osebnem zdravniku ali na Zavodih za zdravstveno varstvo, ljetos je sicer za cepljenje že pozno, zato pa se moramo naslednje leto o tem pravočasno pozanimati pri lečečem zdravniku.
B.P.
Dr. Slavko Gaber na obisku
Na povabilo kamniškega poslanca v državnemu zboru, Maksimiljana Ixivrinca, je bil šestega novembra na obisku pri predstavnikih občinskega odbora LDS dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport. To je bil že dragi obisk ministrov, kijih je v zadnjem času organiziral kamniški poslanec. O obisku ministra Smrkolja je bila v tem časopisu informacija že objavljena.
Minister za šolstvo sije najprej ogledal potek izgradnje športne dvorane v Komendi, zatem pa se je zadržal na krajšem razgovoru, na katerem so poleg kamniškega poslanca sodelovali: Andrej Skodlar, Janez Andrejašič in predsednik kamniškega odlx>ra stranke LDS Stane Zamik.
Ob 80-letnlci preboja na soški fronti so se v Mekinjah 24. oktobra poklonili vojnim žrtvam, še posebej iz I. svetovne vojne, pokopanim na tamkajšnjem vojaškem pokopališču. Učenci OŠ Mekinje in mladi krajani Mekinj so pripravili kulturni program. Spominski nagovor z orisom dogajanj v Mekinjah med L svetovno vojno je pripravil študent zgodovine Damjan Hančič.
Tekst infoto MILAN MNDSCHNURER
Kamniški občan - Ustanovitelj Obćina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a. direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrcznik-Vukmir. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere sc plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina). tcl/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana.
Najprej smo pretresli način in možne vire financiranju športne dvorane v Komendi, za katero je minister ponovno zagotovil, da bo večji del predvidenih sredstev zagotovljen s proračunom države za leto 1998 in 1999, za kar bo s strani ministrstva izdana tudi novelirana izjava. Hkrati je investitorje opozoril na možnosti Jinanciranja iz naslova ministrstva za gospodarske dejavnosti (varčna streha), pri katerem bi se morda že v letošnjem letu našel kakšen tolar, in fondacije za šport, ki čaka na potrditev na vladi Republike Slovenije. Ob ugodnem dolgoročnem kreditu, ki bi ga po predhodnem dogovoru z občino najel investitor (Krajevna skupnost Komenda) oziroma občina (določeno bi bilo pravno nasledstvo predvidene nove občine Komende), bi izgradnjo lahko zaključili že v letu 1998. Tudi minister je potrdil že znano izjavo izvajalca, da je prekinitev gradnje bistveno dražja kot najem dolgoročnega kredita. Andrej Skodlar, dosedanji član sveta Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, je ministra seznanil s stanjem investicijskih vlaganj v ta zavod, ki ima tako vzgoj-noizobraževalni kot tudi zdravstveni smoter. Seveda je bila v ospredju investicija v bazen, kije bil predviden za izgradnjo v letih 1998 in 7999. Minister je menil, da bi moral v prihodnjem letu pričeti investicijo zavod sam, v naslednjih letih, v letu 1999 in 2000, pa bi kot sofinancerji pristopili ministrstvo za šolstvo in šport in ministrstvo za zdravstvo. Koordinacijo med zavodom in pristojnima ministrstvoma bo opravljal poslanec. Maksimiljan Lavrinc.
V tretjem delu je Janez Andrejašič, ravnatelj Osnovne šole Stranje, potar-nal zaradi mačehovskega odnosa občine do kamniških osnovnih šol in povedal, da se amortizacija ne vrača v osnovne šole, da se preliva v investicije (primer nakupa opreme za osnovno šolo Šmartno) ter da ravnatelji šol ne dobijo niti z občinskim proračunom določene amortizacije. Hkrati je omenil žgočo problematiko dvoizmenske-ga pouka na Duplici. Minister je menil, da se morajo sredstva, zagotovljena s strani države, planirati in rabiti namensko in da je potrebno preko občinskega sveta, nadzora rabe proračunskih sredstev uravnavati sredstva tako, da ne bo prišlo do propadanja šolskih objektov. Šolski tolar se bo namreč kmalu iztekel in po tem času, vsaj petnajst let, ni pričakovati podobnega vira financiranja izgradnje šol. Prav sedaj je na delu komisija ministrstva za šolske okoliše Ravnatelj OS Stranje je navedel, da imajo v njihovi šoli v prvih razredih letos vpisanih le npr. 17 učencev, v predmestju Kamnika pa se velikopotezno načrtuje nova osnovna šola.
Ob koncu razgovora je Andrej Skodlar, tudi podžupan občine, prenesel željo župana po srečanju z ministrom. Minister dr. Gaber bo župana seveda v kratkem sprejel, za termin pa se bo z ministrom dogovoril Maks Lavrinc.
STANE ZARNIK
Popravek
V prejšnji številki Kamniškega občana je pri postavljanju besedila v tiskarni nastala napaka v članku z 29. seje občinskega sveta Umaknjeno povečanje premoženjskega davka, saj je bila izpuščena vrstica besedila.
Pravilno se odstavek glasi: S strani svetnikov SDS predlaganega umika odloka o ureditvenem načrtu Arboretum Volčji Potok, ki ga je podprla tudi skupina svetnikov SKD, pa svetniki niso sprejeli. Predlagatelji umika so svoj predlog utemeljevali z domnevno neskladnostjo akta z družbenim planom občine, s predhodno »prevetritvijo« odloka o gradnji pomožnih objektov in podobno. Vendar večina svetnikov taki obrazložitvi ni potrdila. Medtem, ko so svetniki soglašali z obrazložitvijo župana Toneta Smolnikarja, ki je predlog o umiku odloka o poVečanju davka od premoženja (ta naj bi se povečal trikrat) utemeljil s tem, da bi bili učinki predvidenega .povečanja na prihodke občinskega proračuna neznatni.
Za neljubo napako se avtorju in bralcem iskreno opravičujemo.
Uredništvo
Izjemno dejanje zasenčila smrt enega najboljših alpinistov
Slovenska odprava Nuptse '97 spet doma
Skupaj s kamniško odpravo na Pumori, katere večina članov je prišla domov 29. oktobra, je bila zaradi znižanja stroškov, pa tudi člani so bili isti, v Nepalu tudi slovenska odprava na Nuptse. V njej so sodelovali Tomaž Humar (AO Kamnik) kot vodja in člani Janez Jeglič (AO Domžale), Marjan Kovač (AO Mengeš) in Carlos Car-solio (Mehika), ki pa je predčasno odšel domov.
Zaradi izredno slabega vremena so člani te odprave čakali v baznem taboru na izboljšanje, ki ga pa ni in ni hotelo biti. Ko se je vreme popravilo in je bila tudi napoved v redu, so 26. oktobra odšli pod steno, a 27. oktobra sta vstopila v zahodno steno Nuptseja samo Humar in Jeglič, ker se je Kovač zaradi zdravstvenih težav vrnil v bazo. Prvega dne sta uspela priti čez zelo težak ledenik in nato prespala noč v šotoru, ki sta ga prinesla s seboj. Nadaljevala sta čez strmi prag in se nekako izognila padajočemu ledu in snegu. Naslednjo noč sta prebivakirala v ledeniški razpoki, kjer jima je sneg zasul šotor. Nadalje-vanjeje bilo orientacijsko in tehnično zelo težko. Za naslednji bivak sta si morala zgraditi polico iz snega, da sta lahko postavila šotor. Ponoči je snežilo in močno pihalo. Sneg in veter sta jima zasula in strgala šotor. Zato sta rabila cel dan, da sta ga nekako.uredila in se tudi malo odpočila, obenem pa čakala na boljše vreme.
31. oktobra je bilo bolje in tudi vremenarji so napovedali sicer močno vetrovno, vendar stabilno vreme. Zato sta sklenila narediti zadnji poskus. Da bi bila hitrejša, sta pustila šotor in del opreme na polički in plezala nenavezana. Ker je ta dan šlo Jegliču bolje, je dosegel rob stene in tudi skrajni zahodni vrh Nuptseja (7.742 m) pred Humarjem.
Toda vreme se je slabšalo. Bila sta dogovorjena, da se čim prej vrneta, vendar je šel Jeglič vseeno še malo pogledat naprej, kakšne so možnosti za vzpon na še neosvojeni zahodni vrh Nuptseja. Pri tem je, verjetno zaradi nenadnega sun-
ka vetra, omahnil z ostrega grebena v globino in izginil v 2000 m globokem prepadu.
Humar je hitel za njim, vendar ni mogel zanj storiti ničesar, posebej še, ker se je vreme naglo slabšalo. Zato je moral začeli reševati lastno glavo. V groznem vremenu je dva dni sestopal po isti smeri, kar je zaradi padajočega ledu in plazov pomenilo izjemno dejanje z izjemno srečo, da je sploh preživel. Na pol živega so nato na vznožju stene prestregli Kovač in dva poljska alpinista, ki so mu pomagali do baze. Žal mu bo ta vzpon pustil tudi čisto konkretne posledice, saj sta mu zaradi hudega mraza zmrznila po dva prsta na obeh nogah.
Dejanje, ki sta ga opravila Humar in Jeglič -preplezana zahodna stena Nuptseja po prvenstveni smeri (V, 900/IV-V, 500, 2.500 m) je vsekakor eno najkvalitetnejših v tej sezoni na svetu. S tem je bil »rešen« eden od perečih himalajskih »problemov«, ki je že dolgo časa čakal na svojo rešitev. Vendar se mu je večina vrhunskih alpinistov izogibala predvsem zaradi velikih objektivnih nevarnosti v spodnjem in srednjem delu stene.
Do nesreče Jegliča je celotna odprava potekala kljub vremenskim težavam izredno uspešno, saj je, razen prvenstvene smeri v .IV steni Pumori-ja, ki je odpadla zaradi reševanja ponesrečenega Čeha, dosegla vse zastavljene alpinistične cilje: prvenstvena smer v vzhodni steni Lobučeja (6.119 m, Humar, Jeglič, Carsolio), vzpon čez vzhodno steno na Pumori (7.142 m, edini vzpon v tej sezoni, Ber-čič, Humar, Jeglič, Kokalj in Kovač) in prvenstveni vzpon čez zahodno steno Nuptseja. Zal je to izjemno dejanje naših alpinistov, ki bo prav gotovo še dolgo ostalo zapisano v alpinistični zgodovini, zasenčila smrt enega tudi svetovno najboljših alpinistov, ki ga je prišla iskat potem, ko so bile glavne težave in nevarnosti pri vzponu že za njim.
BOJAN POLLAK
Ustavno sodišče upošteva pobudo Mercator-Ete
Sporne takse za porabljeno vodo
Uveljavitev taks za obremenjevanje okolja in racionalno rabo naravnih dobrin je že pred tremi leti, ko so občine na ta način želele pridobiti dodaten denar za delovanje in razvoj komunalne infrastrukture, precej burile duhove. V bistvu so občine videle v tem možnost za pridobitev sredstev mimo omejitev cen vode, kanalščine, čiščenja odplak in zbiranja odpadkov, kar določajo tudi državni predpisi. Tudi v naši občini ni bilo nič drugače. Prvemu odloku o tako imenovanih ekoloških taksah v letu 1994 je na podlagi leta 1993 sprejetega zakona o varstvu okolja sledil sedanji odlok, ki ga je občinski svet sprejel leta 1995.
Zoper ta odlok je Mercator-Eta d. d. kmalu po sprejemu sprožila pred Ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti. Podobne pobude je ustavno sodišče prejelo tudi od porabnikov komunalnih storitev v drugih slovenskih občinah.
Bistvo Etine pobude je bilo v ugotovitvah, da je voda last države in da je za obremenjevanje vode že predpisana taksa. Zato naj bi občina ne smela predpisati dodatnih taks.
Temu je pritrdil tudi državni zbor v svojem mnenju ustavnemu sodišču. Voda je po zakonu o varstvu okolja (ZVO) lastnina republike. Zato naj bi lokalna skupnost ne smela predpisovati in urejati povračil za njeno izkoriščanje in rabo. Poleg tega pa so zavezanci plačevanja taks le tisti, ki okolje obremenjujejo;
Tudi po mnenju Ministrstva za okolje in prostor so z izpodbijanim odlokom uvedena povračila za vodo v nasprotju z ZVO, ker je voda last države. Vode torej ni mogoče šteti za zadevo lokalnega pomena. Prav tako zgolj sama priključitev novih uporabnikov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje ne bi mogla biti osnova za določitev taks oziroma povračil. Ministrstvo tudi meni, da občina ne bi smela predpisovati taks na obremenjevanje vode, ker vpliv tega obremenjevanja vedno presega meje lokalne skupnosti.
Po mnenju ministrstva naj bi bila taksa za ustvarjanje odpadkov v skladu z ZVO, medtem ko
taksa za ravnanje z odpadki ni zakonita. Na podlagi teh mnenj je ustavno sodišče ugotovilo, da ZVO lokalne skupnosti zavezuje k obveznemu in samostojnemu urejanju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalnih voda. Zato lahko občina predpiše tudi takso za obremenitev voda, seveda le v mejah, kolikor je voda zadeva lokalnega pomena po ZVO in drugih predpisih, seveda pa le tistim porabnikom, ki vodo v resnici onesnažujejo. Drugače pa je s predpisovanjem povračila za rabo in izkoriščanje vode. To lahko stori le država kot njen lastnik, občina pa stroške javne službe za oskrbo s pitno vodo lahko pokriva le s ceno pitne vode.
Ustavno sodišče očita občinskemu odloku tudi, da ni jasno razmejil povračil in taks. Predpisana taksa mora imeli preventivni in spodbujevalni učinek. Ne more namreč uporabnik vodovoda ali kanalizacije, ki ima svojo čistilno napravo, plačevati enake takse kot drugi, ki te naprave nima. Tudi ni mogoče predpisova-
OBČINA KAMNIK
organizira akcijo
ZBIRANJE NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV
Akcija bo potekala
v soboto. 29. novembra 1997, od 10. do 13. ure na parkirišču kina Dom.
Pri vozilu z atestiranim kontejnerjem za zbiranje nevarnih odpadkov boste lahko brezplačno oddali naslednje odpadke, ki sodijo v naslednje skupine:
• akumulatriji,
• baterije,
• pnevmatike,
• zdravila,
• barve, topila, laki, smole, lepila, kiti,
• olja, emulzije, hladilne tekočine (antifriz),
• pralna in kozmetična sredstva (ličila, pršila, čistila),
• škropiva in drugi fitoterapevtski pripravki,
• druge odpadne kemikalije (solna kislina, lužni kamen, varekina, živosrebrni termometri).
PRIČAKUJEMO VAŠE SODELOVANJE, SAJ BOMO TAKO SKUPAJ PRIPOMOGLI K LEPŠEMU IN BOLJ ZDRAVEMU OKOLJU!
ti taks za priključitev novih uporabnikov na vodovod oziroma na kanalizacijo. Zato je sodišče razveljavilo vse določbe 3. člena, ki govori o višini povračil oziroma taks, razen za čiščenje odpadne vode, kjer je taksna obremenitev sorazmerna dejanskemu onesnaženju.
Sodišče tudi ni ocenjevalo zakonitosti določb o taksah za ustvarjanje in ravnanje z odpadki, ker se pobuda na to ni nanašala.
Odločitev ustavnega sodišča bo začela učinkovati šele 1. januarja 1998, ker bi takojšnje učinkovanje pomenilo izpad pomembnega, z zakonom predvidenega vira financiranja občinskih potreb.
V tem času pa mora občinski svet uskladiti odlok z odločbo sodišča ali pa ga razveljaviti in najti J ustrezno rešitev za zagotovitev sredstev za pokrivanje stroškov komunalnih storitev.
O tem bodo občinski svetniki razpravljali in odločali na prihodnji seji občinskega sveta.
F. S.
Kamniški OBČAN
OBČINSKI SVET - ŽUPAN
20. novembra 1997 3
Svetniki sprašujejo in predlagajo
POGOVOR Z ŽUPANOM
Pripraviti ureditveni načrt za vzhodni del Grabna
Občinski svetnik Miha Prosen je predlagal, naj se čimprej pripravi ureditveni načrt za območje K.-18 Graben - vzhodni del. Svoj predlog je podkrepil z navedbo, da je občinski svet problematiko tega območja obravnaval že maja leta 1995, ko so bile pripravljene posebne strokovne podlage, vključno z urbanističnimi in arhitektonskimi rešitvami Za urejanje in umiritev prometa na Cankarjevi cesti, revitalizacijo Kamnika, Keršmančevega parka, vprašanja Komunalnega podjetja in ostalimi prostorskimi problemi na tem območju. Izdelani so bili arhitekturni idejni projekti in je bilo dogovorjeno, da se to delo nadaljuje.
Ker gre za zelo občutljiv predel ob Kamniški Bistrici, bi bilo treba izdelati ureditveni načrt in ga javno razgrniti, meni Prosen, ki je na koncu še vprašal, kje je vzrok, da izdelava tega akta še ni bila naročena.
Za nižje takse na porabo vode za živino
»Treba bo spremeniti odlok o komunalnih taksah, zlasti tisti del, ki govori o pristojbinah, ki so vezane na porabo vode in čiščenje odplak,« pravi v svoji pobudi svetnik Jože Romšak.
Po njegovem so sedaj kmetije v ceni za porabljeno vodo in kanalščino izenačene z gospodinjstvi in ostalim delom gospodarstva. Tak način pa je krivičen posebno za kmetije z velikim šte-
V sredo, 26. novembra, se bo sestal občinski svet
Predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik je za sredo, 26. novembra, sklical 30. sejo občinskega sveta. Za razliko od zadnjih nekaj sej bodo na tokratni seji po predlogu dnevnega reda svetniki obravnavali le devet zadev.
Najprej bodo obravnavali in verjetno tudi sprejeli predlog pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem (o njegovi vsebini pišemo v posebnem prispevku!). Sejo bodo nadaljevali z obravnavo osnutka odloka o razglasitvi Uršultnskega samostana v Mekinjah za kulturni spomenik. Občinska uprava je svetnikom predložila v razpravo novo verzijo osnutka pravilnika o sofinanciranju športnih dejavnosti v Občini Kamnik, ki so ga pred časom umaknili z dnevnega reda. Z osnutkom odloka o spremembi odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik župan predlaga ureditev prometa v ulicah okrog občinske hiSe in še nekaj drugih vprašanj. V skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča RS bodo svetniki odločali o razveljavitvi odloka o taksah za obremenjevanje okolja in gospodarno rabo naravnih dobrin (voda, kanalščina, čiščenje odpadne vode, odvoz odpadkov), ki gaje občinski svet sprejel julija 1995. Občinski svetniki bodo pretresli tudi poročilo župana o izvedbi drugega mednarodnega bienala akvarela v Kamniku in njegov predlog, naj bi občinski svet podprl organizacijo te prireditve z uvrstitvijo v celostno kulturno ponudbo naše občine. Ker nadaljnji odkop kalcita v okviru Rudnika kalcita zahteva tudi jasno prostorsko opredelitev, je uprava občinskemu svetu predložila v obravnavo osnutek odloka o ureditvenem načrtu R-2 za odkop kalcita tn apnenca. Poleg že omenjenega pravilnika bodo svetniki sklepali tudi o županovem predlogu za nakup socialnih stanovanj. Z obravnavo osnutka okvirnega programa dela občinskega sveta v prihodnjem letu bo občinski svet začrtal vsebino svojega dela v zadnjem letu svojega mandata. F. S.
vilom živine, zato je treba to čimprej popraviti.
Neplačniki prej do telefona kot plačniki?
Po mnenju Vojka Tonina prihaja pri izgradnji telefonskega omrežja v Tuhinjski dolini do nerazumljivega ravnanja. Nekateri naročniki, ki so že lani plačali po 100.000 SIT za priključek, telefona še vedno nimajo, drugim, ki plačujejo šele sedaj, pa telefone že priključujejo. Podobno tudi nekaterim, ki (po podatkih krajevnih skupnosti) sploh še niso plačali dogovorjenega prispevka. Tonin je opozoril tudi na zamujanje dogovorjenih rokov za izgradnjo omrežja in predlagal, da na ta vprašanja pristojni javno odgovorijo v Kamniškem občanu.
SLS zahteva jasen odgovor o lastninjenju KPK
Županu in njegovemu uradu je bilo poslanih že kar nekaj vprašanj o pravilnem ali nepravilnem lastninjenju Komunalnega podjetja Kamnik, pravi v svoji pobudi skupina svetnikov SLS. Ker župan na ta vprašanja doslej ni odgovoril, so sedaj to vprašanje ponovno naslovili na podžupana Andreja Skodlarja, ki se, kot pravijo pobudniki, spozna na komunalno dejavnost. Sprašujejo ga, če je pregledal to zadevo in če je zahteval ustrezno revizijo. Svetniki SLS želijo čimprejšen in jasen odgovor.
Tema in vandalizem v Črni
Po mnenju Vide Romšak je v Črni velik problem neurejena javna razsvetljava. Dokler niso zaprli rudnika kaolina, so bile svetilke redno vzdrževane, sedaj pa ne vedo, kdo je za to odgovoren. Sedanja tema v Črni pa je idealna za pojave vandalizma, ki ga tod ni ravno malo, kot pravi svetnica.
(fs)
Več pozornosti Kamniku z okolico!
Minister, predsednik državnega zbora in poslanec SLS v Kamniku
Tudi o razmerah v prometu
Srečanje Kamničanov s poslancema SLSJožetom Možganom in dr. Janezom Podobnikom ter ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirilom Smerkoljem je potekalo 6. no-vembvra 1997 v sejni dvorani občine Kamnik. Gostje so prišli na povabilo Podružnice SLS Kamnik. Srečanja se je udeležil tudi župan sosednje občine Mengeš Janez Per. Pomembnost tega obiska sta s svojo prisotnostjo potrdila tudi kamniški župan Tone Smolnikar in Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta. Da si takih srečanj občani želijo, je dokazala polna velika sejna dvorana na občini in prav stik poslancev vDZz volivci na pdoročju, kjer so bili Izvoljeni, je bil namen tega večera.
Vodstvo občine Kamnik je seznanilo goste s problemi, ki so rešljivi le s sodelovanjem vlade oziroma države.
Med pomembnimi zahtevami občine je sprememba odnosa države do vodnega gospodarstva. Zaradi zamrznje-
nih cen (vodarine) sredstva ne zadostujejo niti za tekoče vzdrževanje. Prepočasi poteka tudi denacionalizacija. Na
Gostje v pogovoru s KamniCani
POSLOVNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
IZOBRAŽEVANJE V DECEMBRU 1997:
Mirjana Zajnelagić, dipl. oec.: DAVKI začetek 1. 12. 1997 ob 17. uri v sejni sobi 9 (pritličje) Občine Kamnik,
informacije: tel. 817-443 ali 818-107.
Boris Vene: VEŠČINA JAVNEGA NASTOPANJA
začetek 4. 12. 1997 ob 16. uri v sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik, informacije: tel. 817-443 ali 818-107
SVETOVANJE in INFORMIRANJE za podjetnike in obrtnike poteka po ustaljenih razporedih in vsebinskih sklopih.
NOVO!
Brezplačno svetovanje s področja priprave internih aktov družbe (pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, pravilnik o plačah, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o računovodstvu), zaposlovanje in odpuščanje delavcev (pogodbe o zaposlitvi, sklepi, programi presežnih delavcev), statusno preoblikovanje in prestrukturiranje družb.
Vsak torek od 10. do 12. ure.
TRIVAL KOMPOZm d. o. o., Rudi Capuder, dipl. oec., v organizaciji z Občino Kamnik, Bakovnlk 3, Kamnik, tel. 812-076.
Kamniškem so zato prizadeti predvsem kmetje, ker jim neupravičeno odvzetih zemljišč še vedno niso vrnili.
Posledice nespretnega državnega proračuna nosi tudi občina. V Kamniku se to še posebej čuti na področju šolstva, otroškega varstva in komunalne infrastrukture, ker je država zagotovila le približno 30% finančnih sredstev za leto /997.
Poslanci so bili seznanjeni z izvajanjem ukrepov na regionalni cesti Loči-ca-Vodice zaradi gradnje avtoceste Blagovica-Vransko. Občina Kamnik vztraja pri svojih zahtevah, ker se razmere v prometu zaradi gostote slabšajo. Poslanca in minister so nam zagotovili, da se bodo v vladi in parlamentu zavzeli za rešitev problemov z izpolnitvijo obveznosti do naše občine.
Z vsem, kar se v občini zgodi, dobrega ali slabega, morajo biti seznanjeni tudi občani. 0 političnem dogajanju ne glede na stranko, ki z namenom delati dobro in koristno v prid občine, vabi k sodelovanju poslance in ministre, bi morali biti občani še posebej obveščeni. Da temu ni tako, je dokaz.
ANTON HOČEVAR, predsednik SLS podružnice Kamnik
S čim se v zadnjem času najbolj intenzivno ukvarjate?
Težko je reči, kaj je najbolj pomembno, saj se veliko dogaja, zlasti na odprtih gradbiščih. Tako so bila opravljena zadnja dela na cesti Buč-Laze, čeprav malo pozneje, kot je bilo načrtovano, saj smo morali najti dodatna sredstva za položitev cevi. Potekajo pa tudi trda pogajanja z Darsom in ministrstvom za promet za usposobitev ceste Moste-Vransko. Najbolj kritična točka je obvoznica Motnik, vendar pa je minister obljubil obvoznico do konca septembra. Mnogi v zadnjem času
sprašujejo, zakaj se ni na cesti v Mostah nič naredilo. Tu smo namreč naleteli na lastniške probleme, saj lastniki zemljišč ob cesti ne soglašajo s prodajo. Rondo je na tem mestu strokovno utemeljen, semaforizirano križišče bi tukaj namreč težje izvedli. Za moščan-ski most pa se bojim, da se bo sesul. Podgorski rondo pa mnogi pozitivno ocenjujejo, saj se je izkazal kot ustrezna rešitv za nekdaj kritično prometno točko. Menim, da se je na tem področju marsikaj premaknilo in da moramo nadaljevati v tem tempu, saj se trojanski del avtoceste ne uresničuje po načrtu.
Poleg tega bo 24. 11. po končani seji sveta odprtje l.fazeprvih deset kilometrov plinifikacije.
V ospredju je najbrž tudi priprava proračuna.
V zvezi s tem se trudimo, da bi realizirali čimveč izvirnih prihodkov. Z
davčno upravo bomo izvedli tudi močne izterjave. Pojavljajo se problemi z nekaterimi podjetji, ki so močno zadolžena. Ta sredstva je treba od njih dobiti, vendar pa ne tako, da bi njihove delavce spravili na cesto. Tako je Stol za nadomestilo stavbnih zemljišč dolžan 16 milijonov SIT, Titan 13 milijonov, Al-prem 12 milijonov. Skupaj so podjetja dolžna 60 milijonov SIT. Za vodo in čistilno napravo so dolžni nekaj deset milijonov. Ravno na komunalnem področju pa smo pritisnjeni ob zid, saj je ustavno sodišče odločilo, da ne moremo zaračunavati komunalne takse za obremenjevanje okolja. Tako je pri nas cena za kubični meter vode 16 SIT, v občini Šentjur pa npr. 150 S/T, na Obali celo 350 SIT. Z ministrstvom za ekonomske odnose in za okolje se intenzivno dogovarjamo, da bi spet uveljavili ekološko takso in nujno večjo ceno vode. Ostro se pogajamo tudi s Pu-biicusom, ki sproti ne nakazuje ekoloških taks. Dokler ne bodo poravnali vseh obveznosti - tudi iz lanskega leta, sem se odločil, da ne bomo razpisali koncesije, čeprav je bil odlok o zbiranju odpadkov že sprejet. Gre za zneske okoli 20 milijonov.
Zmanjkalo nam je že denarja za javno razsvetljavo, v decembru pa ga bo zmanjkalo za otroško varstvo in oskrbo v domovih. Za to bomo račune poslali kar državi, kajti tudi zagotovljeni denar ne priteka. Seveda je težava tudi v nesprejetju državnega proračuna. Zaradi tega ne moremo narediti niti rebalansa.
Kakšno je vaSe stališče do nove občine Komenda?
Sedanji način Jinanciranja manjšim občinam omogoča večji dotok sredstev in hitrejše uresničevanje zastavljenih ciljev. Vtem smislu razumem njihova prizadevanja. Vendar pa se ne strinjam z nekaterimi ocenami, ki prihajajo iz teh treh krajevnih skupnosti, namreč da dobijo premalo denarja iz proračuna. Na to je treba gledati celovito: denar gre tudi v šolstvo, ceste, javno razsvetljavo...
Drugo pa je, kako bo potem, ko bo državni zbor sprejel nov način financiranja, namreč kolikšen del pogače si
bo lahko odrezala nova občina. Preden pa bo končan postopek za novo občino, bomo morali doreči tudi obveznosti teh treh KS do občine Kamnik.
Sicer pa je to območje geografska celota in mislim, da državnega zbora ne bi smelo motiti, da ni izpolnjen kriterij glede na število prebivalcev.
Bo v letošnjem letu končno prišlo do obnove kulturnega doma?
V teh dneh sem imenoval gradbeni odbor, ki ga bomo dopolnili še s posameznimi strokovnjaki. Tudi projektna skupina intenzivno dela, saj mora že naslednji mesec oddati osnovne projekte. Na osnovi projekta bo znana prva investicijska vrednost, vendar pa bo to zalogaj za tri leta. Sodim, da je pravilno, da smo se odločili za to obnovo. Smo velika občina, vendar pa brez takšnega objekta. Na ministrstvu za kulturo b.omo skušali dobiti še dodatna sredstva, nekaj pa smo jih že dobili za projekt. V naslednjem letu bomo sploh več pozornosti namenili Kamniku z okolico, saj je tu največ davkoplačevalcev. V samem mestu je še več objektov, ki niso ravno v ponos. Ravnokar smo sklenili pogodbo za obnovo mostu pri Utoku, kar bo zneslo 3 milijone. Rok izgradnje bo 1 mesec, garancijski rok pa deset let. Ker je to zelo frekventen most, smo denar poiskali iz proračunske rezerve.
Kateri kamniški časopis berete?
A je to provokacija? Saj bom povedal! Stranjskih novic ne berem, vendar pa me kolegi opozorijo, če urednik ni zadovoljen z mano. Kamniške novice sem slučajno dobil na bencinski črpalki in sem jih prelistal. Občana preberem, vendar pa ne nadrobno, ker nimam dovolj časa. Berem lahko samo ponoči. Kar me zanima, pa spravim v arhiv.
Kaj bo novega za novo leto?
Za novo leto iščemo gostinca, ki bi bil na Glavnem trgu pripravljen narediti zabavo. Želimo si, da bi ta zabava postala tradicionalna. Če se Kamniča-nom zdijo rezervacije za novoletne zabave predrage, lahko pridejo praznovat kar na Glavni trg!
B.P.
Bienale: da ali ne?
Pred nedavnim je Marjeta Humar, članica občinskega sveta, ki je tudi predsednica odbora za družbene dejavnosti, na seji občinskega sveta v imenu skupine svemlkov SKD predlagala, naj se takoj preveri smiselnost nadaljnjega organiziranja mednarodnega bienala akvarela v Kamniku.
Kot odgovor na to pobudo je župan Smolnikar za naslednjo sejo občinskega sveta pripravil poročilo o izvedbi drugega mednarodnega bienala akvarela (MBA) v Kamniku. Razprava o njem naj bi bila tudi podlaga za odločitev, kakšna naj bi bila usoda te prireditve.
Najprej je treba omeniti, da je bil letos sočasno organiziran tudi otroški bienale akvarela, ki naj bi se počasi razširil in zajel vso Slovenijo. Okvirni program MBA ki je bil poslan tudi na razpis Ministrstva za kulturo, je predvideval 12,4 milijona SIT stroškov. Z ministrstvom je bila podpisana pogodba za sofinanciranje v višini
4,5 milijona SIT, v osnutku občinskega proračuna pa je bilo za ta namen predvidenih 3,5 milijona SIT. Manjkajoča sredstva pa naj bi dobili s pomočjo sponzorjev in donatorjev.
Organizatorji pričakujejo, da bodo s skrajno gospodarnostjo uspeli s predvidenimi proračunskimi sredstvi pokriti vse stroške in pristavljajo, da so doslej porabili 6,699.545 SIT, vendar še niso pokriti vsi stroški. Na voljo pa imajo samo še sto tisočakov.
Letos je bilo precej več pozornosti namenjene oglaševanju in promociji te prireditve (prepo-znavnejši emblem MBA, novi transparenti, zastave, panoji, oglaševanje na TVS, dve tiskovni konferenci itd.) Prireditev je po mnenju udeležencev dobro uspela, je še zapisano v poročilu. Obiskalo jo je skupaj z udeleženci otvoritve okrog 2000 ljudi, kar je sicer nekoliko manj kot na prvem bienalu. Vendar je treba
Kako po novem do najemnega socialnega stanovanja?
Nadaljevanje s 1. strani.
Čas bivanja prosilca v občini Kamnik se bo ocenjeval začenši od 5 let dalje (45 točk) pa do nad 20 let (165 točk).
Upoštevalo se bo tudi število mladoletnih otrok (en otrok 30 točk, dva ali več otrok 60 točk) - svetniki predlagajo večje število točk v družinah z več kot dvema otrokoma. Za družinskega člana nad 65 let starosti pa osnutek predvideva 30 točk.
Ločeno življenje staršev in "mladoletnih otrok zaradi neprimernega stanovanja nuj bi prineslo 60 točk, samohrunilcu(ki) bi pripadalo 40 točk, družini z nezaposljivim družinskim članom pa 30 točk.
Trajna obolenja mladoletnih otrok zaradi slabega stanovanja so ocenjena z HO točkami, trajnu obolenja drugih oseb iz istih razlogov pa 60 točk. Mlade družine, v katerih roditelja nista starejša od 30 let, bodo ocenjene s 60 točkami, enako tudi družine s težje prizadetim otrokom. Invalidnost, zaradi ka-
tere prosilec ali družinski član ni sposoben za samostojno življenje, bo upoštevana s 50 točkami.
Oceno stanovanjskih razmer bo opravila tričlanska komisija, ki jo bo imenoval župan, občinska uprava pa bo v dveh mesecih po izteku javnega razpisa določila prednosmo listo za dodelitev socialnega stanovanja in jo javno objavila. Zoper uvrstitev na prednostno listo bo možnost ugovora pri županu v roku 8 dni od njene objave. Mnenja so, da bi bilo treba ta rok podaljšati.
Seveda socialno stanovanje ne bo oddano v najem za nedoločen čas, pač pa bo pravicu do uporabe časovno vezana na izpolnjevanje pogojev, o katerih smo govorili. Upravičenost do najema bo upravni organ preverjal vsaki dve leti.
Podrobnejše pogoje, kijih morajo upravičenci izpolnjevati, in okvirno število socialnih stanovanj, ki bodo na voljo, bo vseboval razpis, ki ga bo občina po sprejemu pravilnika objavila v Kamniškem občanu. F. S.
upoštevati, da je bila razstava v času Evropskega meseca kulture v Ljubljani in v času dopustov (julij, avgust). Zato bi kazalo razmišljati, da bi jo prestavili na pomladanski čas, s čimer bi zagotovili tudi večji obisk šolske mladine.
Seveda so tudi organizatorji želeli dobiti mnenje o smiselnosti nadaljnjega organiziranja te razstave v Kamniku. Zato so med kulturnimi animatorji v naši občini in občinskimi svetniki razdelili pisno anketo.
Večina kulturnikov je bila mnenja, naj bi ta prireditev ostala tudi v prihodnje, če ne bi bila predraga. Po njihovem mnenju bo prispevala tudi k postopnemu povečanju obiskov turistov v Kamniku. Zato je MBA treba obdržati in mu dati čas, da pokaže pričakovane rezultate, vendar je treba stroške zanj zmanjšati na sprejemljivo mero.
Podobnega mnenja je bila tudi večina od 21 svetnikov, ki so odgovorili na anketo. Ti so se zavzeli tudi za to, da bi čimveč stroškov pokrili s sponzorskimi in donatorskimi sredstvi. Zato bi bilo MBA po njihovem mnenju smiselno vtkati v dolgoročno celostno kulturno ponudbo v naši občini.
Na koncu še dvoje zanimivih mnenj o tej prireditvi: Najboljša je Urška (nagrajenka otroškega akvarela) - čestitamo. In drugo: Težko je že pri detetu napovedati, v kaj bo zra-. slo. Postavimo prireditev v prostor in čas, negujmo jo in ji dajmo možnost, da pokate svoje prave vrednosti.
Res je, ne bi se smeli prenaglo odločati in morda izpustiti redke priložnosti, da bi Kamnik kot kulturno zgodovinsko mesto obogatili tudi s sodobnim dogajanjem v svetovni umetnosti in kulturi nasploh. Seveda pa bomo morali vsi skupaj za to, da bi se ta mednarodna prireditev bolj vrasla v kamniški kulturni utrip, še marsikaj storiti in jo res sprejeti za svojo.
F. S.
20. novembra 1997
LJUDJE IN DOGODKILVOLITVE
KamniSki ObČAN i
J
Tudi v stiski - nikoli sami
Nadaljevanje s 1. strani
hokejsko tekmo na vozičkih in pa seveda jahanjem, saj so v sklopu praznovanja letošnjega polstoletnega jubileja poleti dobili svojo jahalnico. Zdaj z največjim veseljem skrbijo za svoje štiri dolgonoge štirinožne prijatelje in se še raje razgibavajo na njihovih krotkih in tako voljnih hrbtih.
Delo knjižnice je pri njih precej podobno delu drugih knjižnic, zato pa je delo mobilne službe še toliko bolj nevsakdanje. Mobilna služba zavoda namreč poleg gojencev zavoda obravnava in skrbi za še približno 90 otrok s posebnimi potrebami iz vse Sloveni-
Osnovnošolci so se izkazali kot spretni oblikovalci gline.
je, ki so med obravnavo vključeni v domače okolje. Mobilna služba pomaga in svetuje tako njim kot njihovim staršem in strokovnim delavcem iz njihovega okolja, saj je njihova osnovna naloga omogočiti ustrezne razmere za obravnavo telesno oviranih otrok v okolju, kjer živijo in obiskujejo šolo. Zato je delo mobilne službe vselej Umsko in interdisciplinarno.
Mobilna služba - za vse telesno prizadete otroke
Obiskovalci dneva odprtih vrat so si lahko ogledali tudi razstavo »Naših 50 let - prispevek k zgodovini ZUIM Kamnik«. Razstava je obiskovalce slikovito popeljala skozi vso bogato in pestro zgodovino zavoda. Se bolj pa so lahko obiskovalci uživali v izvirnosti in prisrčnosti slavnostne ureditve - z nadihom jeseni polepšanih prostorov zavoda. Na vseh hodnikih je s sten na obiskovalce padalo barvito jesensko listje, izza drevja so na obiskovalce povsod prežale prijazne gozdne živali...
Tako se je za gojence in številne obiskovalce, tudi malčki Iz sosednjega vrtca in ugledni gostje iz Kamnika in širšega slovenskega prostora so se pomešali med njimi, dopoldne odprtih vrat vse prekmalu izteklo. A se je
moralo, saj jih je ob tretji uri popoldne čakala osrednja slovesnost v Cankarjevem domu, kjer so v kulturnem programu nastopili tudi znani slovenski dramski igralci in pevci, ki so se seveda honorarjem odpovedali, saj jim jih javni zavod sicer ne bi mogel odšteti. Čeprav si priznanje zaslužijo prav vsi sodelujoči v programu, naj vendar omenimo le nekaj najbolj znanih imen nastopajočih: Domžalski komorni zbor, Zoran Predin in Saša Otenjuk, Aleš Valič, v opernem recitalu pa so sodelovali Svetlana Čursina, JakiJurgec in Olga Pečenij. Dodajmo še, da je proslavo režiral Tone Partljič, slavnostni nagovor pa je imet Milan Kučan, predsednik republike Slovenije, ki je prevzel tudi pokroviteljstvo prireditve. V svojem prijaznem nagovoru se je še zlasti zahvalil za humano poslanstvo vsem zaposlenim v zavodu, saj prav zaradi njih gojenci zavoda v nobeni stiski niso sami -kot tudi sicer nikoli ne bi nihče smel biti. Zahvalil se jim je za toplino, skrb in požrtvovalnost, s katero spodbujajo in pomagajo v neenakopravni tekmi z življenjem loviti dostojno mesto pod soncem tudi drugačnim, tistim, ki jim je to najbolj potrebno.
V zavodu se je usposabljalo že prek 1800 otrok
Vsevprek prepleten z zahvalo je bil tudi nagovor Teje Valenčič z ministrstva za šolstvo in šport, veliko bolj konkreten in prežet s številnimi pomembnimi dogodki iz polstoletne zgodovine zavoda pa nagovor Isabelle Bera, v.d. direktorice ZUlM-a. Povedala je, da danes obravnavajo v zavodu letno okrog 160 učencev in dijakov, ki prihajajo iz vse Slovenije. Učenci se izobražujejo v osnovni šoli, dijaki v nižjih in srednjih poklicnih programih s področja elektro stroke ter upravno poslovne dejavnosti, v neposredni bližini zavoda, v srednješolskem centru Rudolfa Maistra v zahtevnejših programih gimnazije in ekonomske srednje šole. Mnogi med njimi se po končanem šolanju vpišejo na fakultete in visoke strokovne šole.
V orisu zgodovine zavoda je kajpak začela pri ustanovitvenem letu 1947, ko je bil zavod z odlokom ministrstva za socialno skrbstvo Ljudske republike Slovenije ustanovljen kot Dom invalidne mladine v Kamniku.
Izjava za javnost
Na zadnji seji OO SND Kamnik se nismo strinjali z izjavo Saša Lapa glede podpore predsedniškemu kandidatu. Tako dajemo našim somišljenikom v presojo, da se odločajo med kandidati. Naša stranka ne podpira Milana Kučana, Bogomira Kovača, Toneta Peršaka in Franca Miklavčiča.
Obenem vas naprošamo, da se volitev udeležite. Le tako se lahko začnejo spremembe.
OO SND Kamnik vseskozi spremlja konflikt med Slovenci in prišleki v KS Črna. Ker tudi policija neustrezno ukrepa glede zaščite domačinov, bomo v nadaljnjih konfliktih prisiljeni ščititi Slovence v Črni.
naročnik: OO SND Kamnik
Stališče Društva upokojencev Kamnik do predsedniških volitev
Upravni odbor je na svoji seji razpravljal tudi o predsedniških volitvah v Sloveniji.
Ugotovil je, da je dosedanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan pokazal do upokojencev izredno naklonjenost in se vseskozi zavzemal za ohranjanje z delom pridobljenih pravic.
Zaradi tega uživa polno zaupanje slovenskih in kamniških upokojencev, zato predlagamo, da mu to zaupanje izkažemo na volitvah 23. novembra 1997.
Naročnik: Društvo upokojencev Kamnik
Temeljna naloga doma je bila izobraževanje in usposabljanje za delo ter medicinska oskrba in rehabilitacija težje gibalno oviranih otrok in mladostnikov. To poslanstvo je zavod ohranil v vseh letih svojega delovanja. Svoje delo je začel s 93 učenci in dijaki in 14 zaposlenimi. Zaradi vse večjega števila obravnavanih otrok in čedalje obsežnejših programov izobraževanja in usposabljanja je bilo treba sredi 50-tih let najprej dozidati stavbo na Cankarjevi ulici in čez desetletje zgraditi nov Zavod v Novem trgu.
Isabelle Bera je nadaljevala, da je prostorsko širitev spremljal tudi vsebinski razvoj, tako z uvajanjem različnih zdravstvenih programov kot širitvijo vzgojno izobraževalnega dela. Tako je v zavodu stekla popolna osnovna šola, vajeniška se je preimenovala v poklicno, v zadnjih letih pa so primaknili še zahtevnejše programe. Do danes je bilo v zavodu na izobraževanju in usposablja-
nju preko 1800 učencev in dijakov in preko 600 zaposlenih. Svojo pripoved o zavodu pa je v.d direktorice Isabelle Bera sklenila z mislijo, da bo zavod, kljub spremenjenim družbenim razmeram in novim pogledom na obravnavo težje gibalno oviranih otrok in mladostnikov, še dolgo vrsto let ohranil svoje poslanstvo in da bo pomagal izobraževati še številne generacije tistih otrok in mladostnikov, ki se zaradi različnih vzrokov ne bodo mogli vključiti v redne vzgojno izobraževalne ustanove. Ob zahvali za neprecenljiv prispevek je ob koncu slovesnosti najbolj zaslužnim delavcem in sodelavcem zavoda, ki so s svojim dolgoletnim delom pomagali ustvarjati pogoje za prijazno bivanje učencev, izročila še posebna priznanja. Prejeli so jih: Marija Banda Muhič, Ana Fi-dler, Jože Muhvič, Helena Smole, Saša Markovič, Brigita Ahčin, Dragica Friedl, Irena Keršič, Cirila Burja, Brigita Kamer, Andrej Kuhar, profesor dr. FedorPečak, Davorin Dominkuš.
Tu. zmeraj vaš frend
Mi zares prijetni slovesnosti v Cankarjevem domu so udeleženci veliko ploskali, tudi vsem prijaznim nagovorom. Največji aplavz pa sije kljub temu za svoje besede prislužil Zoran Predin, kije opisat svojo izkušnjo z invalidskim vozičkom na posebni dobrodelni akciji. Na njem je sedel le eno uro in se poskušal z njim prebiti le od ljubljanskega tromostovja do Name - pa je kljub kratki poti na njem doživel toliko tesnobe in tegob, »da sem od takrat za zmeraj vaš frend«. Nadaljeval je, da je včasih kot vsak človek tudi on v težavah in v stiski. Po izkitšnji z invalidskim vozičkom pa se vselej spomni na otroke, ki so vse življenje v njem - in v trenutku se njegove težave razblinijo kot meglica, saj so v primerjavi s težavami invalidnih otrok v resnici le meglica. Zato je priporočilo prav vsem Slovenkam in Slovencem, da vsaj za trenutek enkrat tudi sami sedejo v invalidski voziček. Bučne aplavze so si kaj-
pak prislužili tudi nastopajoči gojenci zavoda, še zlasti Adrijana, Špela in Emir, ki so se tudi na deskah Cankarjevega doma odrezali kot skoraj pravi dozoreli umetniki.
Med drugimi celoletnimi prireditvami, s katerimi so v zavodu zaznamovali pomembno obletnico, naštejmo le najbolj izstopajoče: prvi evropski festival v sedeči odbojki, otvoritev jahal-niče, teden etno glasbe, likovni natečaj in razstava na temo drugačnosti, srečanje bivših oskrbovancev in delavcev zavoda in bilten ob 50-letnici. Med načrti za prihodnost pa še zlasti izstopajo prizadevanja za uveljavljanje zavoda zunaj domačih meja in sicer v ustanavljanju stanovanjskih skupnosti za telesno prizadete, informacijskem centru, dnevnem usposabljanju, popestritvi šolskih programov (zunanjih učencev), uvedbi alternativnih metod dela, organizaciji različnih tečajev, srečanj in seminarjev telesno prizadetih in še marsikaj podobnega.
A. P.
Stane Zamik kot svetnik, predsednik »kamniške« LDS in predvsem kot krajan Komende
O posameznih aktivnostih na področju Komende, Most in Križa je bilo v Kamniškem občanu že precej zapisanega. Tokrat pa je o tem in o delu v stranki ter občinskem svetu spregovoril predsednik OO LDS in kamniški svetnik Stane Zamik, kije hkrati tudi krajan Komende.
• Verjetno je bilo letošnje leto za vas precej naporno, saj ste kot svetnik in še posebej domačin tesno povezani z vsemi projekti, ki se trenutno izvajajo!
Vsekakor to drži, saj sem praktično povsod tako ali drugače sodeloval. Poleg tega pa seveda opravljam tudi delo tržnega inšpektorja na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, sodelujem v vladni komisiji za »politične zapornike«, ki zaseda vsak četrtek, predsedujem NK Komenda ter ŠZ Kamnik in še marsikaj bi se našlo.
• Pa začniva pri zelo aktualni temi, formiranju nove občine na področju sedanjih KS Komenda, Moste in Krit'
Na zborih krajevnih skupnosti v oktobru so se krajani večinsko opredelili za novo občino, kar je seveda pomemben korak naprej. O mnenju k predlogu za ustanovitev nove občine pa smo ponovno razpravljali tudi svetniki, kajti vlada prvotnemu predlogu Komendčanov ni pritrdila. Njeno stališče je namreč takšno, da ne podpira nastanka novih občin, če te ne izpolnjujejo zahtev zakona o ustanovitvi novih občin. Ta predvideva, da mora imeti nova občina vsaj 5000 prebivalcev, česar Komenda ne izpolnjuje. Ker pa menimo, da je to biografsko, gospodarsko in zgodovinsko gledano neka celota, lahko vlada naredi izjemo. Omenil bi, da smo svetniki glede tega enotni, nesoglasja so se pojavila le v zvezi s tem, kdo je vložil amandma k predlogu vlade za ustanovitev nove občine. Pripravljala gradiva namreč niso hoteli potrditi, da je to prvi storil Maks Lavrinc. V času, ko nekaj dni ni opravljal delo poslanca (nadomeščal je namreč Talerja), pa je njegov amandma prevzel Franc Čebulj, poslanec iz Cerkelj. Kasneje pa je predlog ponovno vložil poslanec Pavel Rupar iz Tržiča.
Naslednji korak pri ustanovitvi nove občine je razprava v državnem zboru, ki naj bi nato predvidoma v začetku prihodnjega leta razpisal referendum. Menim, da bi bilo do naslednjega poletja že lahko znano, ali nova občina bo ali ne.
'Kaj bo pravzaprav prinesla nova občina krajanom Komende, Most in Križa?
Preprosto povedano imamo glede na povprečno zagotovljeno porabo na prebivalca v samostojni občini možnost dobiti več denarja. Delo, ki ga že sedaj opravljamo številni prostovoljci v popoldanskem času, bi po novem opravljali profesionalno. Prednosti nove občine bi se pokazale predvsem na komunalnem področju. To lepo kažejo nekatere po številu prebivalcev nam podobne občine, kot sta Cerklje in Vodice Urejenost in nove ceste na območjih obeh občin so zgled, ki kaže, da kljub majhnosti uspevata. Sicer pa smo že predvideli sedež nove občine, ki bi bil v Komendi, v prostorih zgodovinskega arhiva v stavbi nasproti Glavarjeve knjižnice
• Usti, katere pot občasno vodi mimo šole v Komendi, lahko vidijo, kako napreduje gradnja telovadnice. Kdaj bo predvidoma končana in kakšno je sicer mnenje o tem, kje naj bi bila devetletka, ali v Mostah ali Komendi?
Morda bi odgovoril najprej na vprašanje v zvezi s šolo. Mnenje je takšno, da naj bi se devetletka razvijala tam, kjer je več otrok. Trenutno so podatki v prid Komendi. Zavzemamo pa se tudi za to, da bi v prehodnem obdobju do uvedbe devet-letke odpravili dvoizmenski pouk v Mostah. V zvezi s telovadnico pa lahko povem, da dela potekajo v skladu s postavljenimi roki. Trenutno se dograjuje streha.
Rad bi omenil še to, da je našo stranko LDS na pobudo Maksa Lavrinca pred dnevi obiskal minister za šolstvo in šport Slavko Gaber. Med drugim sije ogledal tudi gradnjo omenjene telovadnice in potrdil, da smo kandidati za »šolski« tolar v letu 98199. Z dolgoročnim kreditom bi tako lahko že v prihodnjem letu telovadnico predali namenu. Seveda, če bo tudi župan stvari uspel postavili na prave tire.
• Tudi na področju telefonije in kabelske televizije se stvari sedaj odvijajo zadovoljivo!
Telefonija je v glavnem zaključena, omrežje pa položeno v zemljo. Na terenu je delalo 10 ekip, ki so dnevno izvedle od 6 do 10 priključkov. Telekom je prvotno želel 85% omrežja napeljati po zraku, vendar pa so krajani vztrajali, da gre omrežje v zemljo. Stroški so bili tako nekoliko večji Krajani so prispevali okrog 11 milijonov, Sklad stavbnih zemljišč 10,7 milijona in Telekom 10 milijonov SIT.
Pri projektu kabelske TV smo stroškovno nekje na polovici. Omrežje je, kot sem že omenil, položeno v zemljo. Sledil bo razpis za ostala dela. Trenutno pa je v ustanavljanju zavod za kabelski sistem, ki ga bodo sestavljale fizične osebe - na-rpčniki. Ta bo projekt nato pripeljal do
konca. Predvidoma bodo stvari zaključene do začetka leta 1998. Strošek na gospodinjstvo pa znaša 800 DEM.
• Tudi okrog prometoe ureditve je bilo kar nekaj govora. Kamničani smo se sedaj že navadili na rondo v Podgorju, kako pa je z ureditvijo križišča v Mostah?
Za obnovo križišča v Podgorju in predvidoma v Mostah gre velika zasluga predvsem poslancu Maksu Lavrincu, kije uspel pridobiti državna proračunska sredstva. Tudi v Mostah bi bila najboljša rešitev izgradnja rondoja, vendar pa so se stvari zataknile pri lastnikih zemljišč, ki mejijo na križišče Če ne bomo našli skupnega jezika, potem bo lahko storjena velika škoda. Sedaj je namreč priložnost za izgradnjo rondoja, ki bi prinesla veliko koristi tudi za naprej. Če bomo izpustili to priložnost, je vprašanje kdaj se bo zopet ponudila. Prepričan sem, da bi se občina lahko dogovorila s prizadetimi lastniki zemljišč, če bi le vztrajala na tem. le samo to, da praktično ni človeka na občini, ki bi delal na premoženjsko pravnih zadevah, ne kaže vzpodbudne slike.
• Morda bi se dotaknila še dela v občinskem svetu in v vaši stranki Do konca letošnjega leta sta na sporedu še dve seji sveta. Na zadnji ste med drugim razpravljali tudi o ureditvenem načrtu Arboretuma in povečanju davka od premoženja. Slednji je bil umaknjen z dnevnega reda. Zakaj?
Kot veste se bližajo lokalne volitve. Seveda telijo vsi v tem času kazati čim lepši obraz in si tako nabirati volilne glasove. Takšne odloke, ki kakorkoli obremenjujejo dižavljane, je s lega stališča bolj smiselno sprejemati na začetku mandatov, ne pa na koncu, kot bi se to
zgodilo v tem primeru. Naša stranka pa je bila zelo vztrajna pri te omenjenem odloku o ureditvenem načrtu Arboretuma, kije bil tako končno obravnavan na seji.
• Kakšen pa je odnos vaše stranke z županom?
Kar se tiče dela v občinskem svetu, bi rekel, da je podoben kot pri ostalih strankah. Sicer pa tupan trdi, da je nestrankarski kandidat. Ker pa v goste vabi večinoma ministre iz SLS, logično sklepamo, da mu je bližja omenjena stranka. Poudariti pa moram, da se to na sejah sveta ne pozna, saj mu prav svetniki iz SLS velikokrat nasprotujejo.
• Čisto za konec pa še nekaj o OO LDS S čim ste trenutno najbolj zaposleni?
Ker bo te v začetku naslednjega leta kongres stranke, se sedaj seveda pospešeno pripravljamo nanj. Obenem pa skozi celo leto delujemo tudi na »terenu«, med ljudmi v vseh predelih Kamnika. Stik z volivci poskušamo ohranjali ves čas in ne samo ob volitvah. Nenehno smo tudi v stiku s poslancem Maksom Lavrincem in tako prej kot ostali izvemo marsikaj zanimivega, kar seveda še kako koristi pri orientaciji občinskega sveta. Prav tako pa so naše misli te usmerjene k volitvam za novega tupana. Za to mesto bomo ponovno kandidirali Maksa Lavrinca, kije že od rojstva navezan na Kamnik, pozna problematiko občine, ljudi, delo v občinskem svetu...
Sicer pa skrbimo tudi za družabno življenje v stranki. Vsako leto organiziramo družinski piknik vseh simpatizerjev stranke, konec poletja se pomerimo na teniškem turnirju, prav tako pa se srečamo tudi v prednovoletnem času.
NATAŠA JAZBINŠEK
Zaupamo predsedniškemu kandidatu Janezu Podobniku, dr. med.
Kol človek in kot politik se zavedam, da je za skupno doseganje ciljev potrebno predvsem dobro vzdušje v drulbl, ki vzpodbuja upanje, voljo in pripravljenost ljudi, da skupaj poprimemo in se lotimo razreševanja pravili, vsakdanjih problemov in tetav. Potrebno je veliko skupne energije in povezanosti za varen korak v prihodnost. Čutim se doltnega in soodgovornega, da pokatemo globoko spoštovanje do temeljnega principa demokracije, to je odgovornost do slovenskih ljudi. SLS deluje od ustanovitve trdno in povezano. Vsi za enega, eden za vse ■ korajta velja! Skupaj bomo zmogli dokončati začeto delo. Čas je, da Slovenija dobi neobremenjenega predsednika. Nova osebnost na čelu samostojne, suverene in demokratične Slovenije - brez obremenjenosti s preteklostjo - bo tudi najbolj učinkovito sporočilo Evropi in svetu, da Slovenija s svojo zastavljeno potjo v prihodnost misli resno. Za drugačno, bolj uspešno in bolj evropsko Slovenijo potrebujemo novo - bolj slovensko in bolj evropsko - miselnost. Ljudje, ki so dolgo vztrajali v oklepu starih načinov, svojo miselnosl spreminjajo mnogo prepočasi. To za vse nas postaja resna ovira za hitrejše korake. Nastopil je čas, da Slovenija to nekoliko zatohlo situacijo preseka.
Predsednik driave je samo eden. Samostojno predstavlja našo drtavo v mednarodnem prostom tudi z osebnim zgledom in ključno vpliva na oblikovanje splošnega razpoloie-nja v drutbi.
Ocenjujem, da je potrebno tudi na tem polotaju naredili rez in pogumno stopiti naprej. Želimo naprej, ne telimo več stopicanja na istem mestu. Dovolj je, da se zavedamo, da je prišel čas, ko je potrebno, da vsi skupaj naredimo korak naprej. Podprl bom prizadevanja za vzpostavitev konkurenčnih pogojev za razvoj gospodarstva in kmetijstva. Zavzemal se bom za odločen obračun z različnimi oblikami organiziranega kriminala in korupcije. Enakomeren regionalni razvoj pojmujem kot predpogoj za dolgoročno uspešen razvoj Slovenije,
Zavzemal se bom za tako vključevanje Slovenije v EZ in druge gospodarske, politične in varnostne integracije, da bodo zaščiteni vitalni nacionalni interesi, kulturna in sploh nacionalna identiteta. •
Poseben pomen dajem prenovi izobratevalnega sistema v smislu večjega poudarka na vzgoji mlade generacije, razbremenitvi otrok, učiteljev in staršev.
Vztrajal bom na vzpostavitvi pravne driave, brez česar ne bomo mogli zagotavljali zdravega demokratičnega razvoja. Del pravne driave je tudi dosledno izvajanje zakona o denacionalizaciji in skrajšanje nenormalno dolgih rokov na sodiščih.
Zavzel se bom za ustrezno realno zaščito delavcev in socialno ogrotenega dela upokojencev, nezaposlenih.
Moj pogled je usmerjen naprej, v prihodnost. Ta pogled pa je lahko jasen in samozavesten le če imaš jasen odnos do sedanjosti in preteklosti. Skladno s tem si prizadevam tudi za narodno spravo, kije za slovenski narod nuja, saj notranje razklani nimamo motnosti za pretivetje v svetu.
Kot relativno mlad nosilec pomembne drtavne funkcije na prvo mesto postavljam odnos do mlade generacije. V njej vidim ključ do resnično uspešne Slovenije na vseh področjih. Če bodo mladi videli perspektivo, bosta imela perspektivo tudi srednja in starejša generacija. Verjamem, da smo sposobni odpreti vrata idejam, telji po dokazovanju mladih, njihovi energiji in prek tega si bodo sami izborili svojo perspektivo v samostojni in neodvisni Sloveniji, optimizem, pogum, strpnost in spoštovanje med ljudmi Smo usmerjeni naprej, ne nazaj. Prinašamo sodelovanje, ne razkol. Naročnik: slovenska iludska stranka
v
Kamniški OBČAN
LJUDJE IN DOGODKI, VOLITVE
20. novembra 1997
Liraši - ambasadorji slovenske glasbene kulture
Nadaljevanje s 1. strani
Slavnostni koncert je 32 pevcev pod vodstvom Marjana Ribiča pričelo s pesmijo Jacobusa Gallusa IN NOMINE JESU, ki spada v železni repertoar Lire. Zbor jo je že leta 1965 zapel pod vodstvom prof. Sama Vremšaka pred mednarodno žirijo v Arezu v Italiji in za izvedbo prejel srebrno odličje.
Za ta praznični koncert so se Pevci zbirali na vajah štirikrat tedensko in njihov trud je obrodil bogate sadove. O tem priča polna dvorana navdušenih ljubiteljev glasbenega življenja Lire in slovenske glasbene kulture nasploh. Prav lepa udeležba poslušalcev in vzpodbudno aplav-diranje je pevcem edina, vendar hkrati neprecenljiva nagrada za njihovo delo. Pevce Lire pogosto imenujejo tudi kot odlične ambasadorje našega mesta in mlade države Slovenije. Poleg Številnih koncertov po Sloveniji nastopajo tudi v tujini. Leta 1994 so na mednarodnem tekmovanju v Riva del Garda v Italiji prejeli srebrno odličje. Letošnjo pomlad pa so zelo uspešno nastopili na petih koncertih v Nemčiji in na Nizozemskem.
Jubilejni koncert je po zami-
sli Matica Romšaka s samostojnim nastopom in mladostno svežino obogatila trinajstčlanska skupina mlajših članov Lire. Pod vodstvo Janeza Krta ml. so zapeli pet skladb, za kar so bili nagrajeni z navdušenim aplavzom. Umetniški vodja koncerta Marjan Ribič jim je pri sestavljanju in izvedbi tega dela programa prepustil popolnoma proste roke, ne samo pri izbiri pesmi, tudi peti so se jih naučili sami. Pri tem sta se še posebej trudila brata Janez in Primož Krt. Zanimivo je, da so že leta 1914 v Prvem slovenskem pevskem društvu delovale tudi manjše pevske zasedbe od okteta do celo kvarteta. Pred dobrimi sto leti je Lira prepevala tudi v mešani zasedbi, sicer pa Liro poznamo le po moških glasovih. S še posebno bučnim ploskanjem so poslušalci nagradili soliste in korepetitorje Janeza ml. in Primoža Krta ter Roka Rakarja in druge soliste: Toneta Rakarja, Toneta Rakarja ml. in Petra Repanška. Za navdušeno spremljanje koncertnega večera, v katerem smo občudovali lepe glasove naših pevcev, so Liraši v zahvalo zapeli še dodatno pesem Vasilija Mirka Kolo. Marjan Novak, ki je dolžno-
sti predsednika Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik prevzel ob njihovi stoletnici od dolgoletnega predhodnika prof. dr. Alberta Čebulja, je v slavnostnem govoru povedal, da je bilo društvo ustanovljeno 4. novembra 1882 s po cesarsko kraljevih postavah potrjenimi
mnil 100-lctnice Lire, pa tudi 110-letnice, ko je z zelo uspešnim tridesetletnim vodenjem zbora prenehal dirigirati prof. Samo Vremšak, zamenjal pa ga je dolgoletni Lirin pevec in član Marjan Ribič. V imenu zbora se je zahvalil za nove društvene prostore v kinu Dom Kamnik, ki so
Skupina mlajših LiraSev pod vodstvom Janeza Krta je te tako lep program Se dodatno obogatila.
o& Za slovensko pomlad
dr. Jože Bernik
kandidat za predsednika Republike Slovenije
S poletom mladih ter modrostjo starejših!
Slovenska pomlad ni prazna beseda.
Je upanje.
Je dana beseda.
Je zgodovinska obveza in program slovenske prihodnosti.
Za prihodnost, v kateri bo priložnost za vsakogar, ne le za nekatere!
Za večji ugled Slovenije v svetu!
Janez Krt, brata Avgust in Jože Ogrinec prepevajo v Liri te polnih petdeset let, za kar se jim je predsednik Prvega slovenskega pevskega društva Lira Marjan Novak zahvalil s šopki. Čestitkam so se z aplavzom pridružili vsi pevci in zborovodja Marjan Ribič (na skrajni levi).
jih pevci prevzeli novembra lani in s tem lepim darilom stopili v jubilejno leto. Za to se je Se posebej zahvalil občini Kamnik in županu Tonetu Smolnikarju za vso skrb in pomoč. Za organizacijo koncertov doma in v tujini so bili pevci Lire deležni pomoči številnih sponzorjev, katerim se je predsednik Marjan Novak ob tej priložnosti toplo zahvalil, še posebej glavnemu sponzorju Novi Ljubljanski banki d. d. Podružnica Kamnik in njim naklonjenemu direktorju Ivu Pireu. S šopkom se je zahvalil in čestital trem pevcem in članom Lire, bratoma Jožetu in Avgustu Ogrincu in Janezu Krtu za več kot petdesetletno prepevanje v Liri. Čestital je vsem jubilantom, prejemnikom Gallusovih značk, ki sta jih dobitnikom izročila samostojni svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturnih društev Slovenije Vladimir Brlek in predsednik ZKO Kamnik Božo Matičič. Zveza kulturnih društev Slovenije, Slovenska pevska zveza in ZKO Kamnik so po pravilniku o podeljevanju Gallusovih priznanj podelili bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke
pravili društva. Prvič so se Liraši zbrali 12. novembra 1882 pod hruško na Krautovem vrtu na Šutni, ki še danes ponosno stoji. Med govorom o bogatem delovanju Lire se je posebej spo-
Odgovori iz SKD
Kaj meni SKD o lustraciji?
Zakon o lustraciji ali o očiščevanju sta predlagali v sprejem državnemu zboru naša SKD stranka in Janševa SDS. Podobne zakone so sprejeli skoraj že v vseh bivših komunističnih državah, tako na Češkem, Poljskem, Madžarskem in pred kratkim celo v Romuniji. Ti zakoni ne pomenijo čistke, kakršne so se večkrat dogajale v bivših komunističnih režimih. Namen tega zakona je prekinitev posedovanja več najvažnejših političnih pa tudi gospodarsko-političnih mest v naši družbi po bivših visokih komunističnih funkcionarjev. Ta mesta so si namreč ti ljudje prisvojili na nedemokratičen način že v prejšnjem enoumju in so jih morda le v malo preoblikovani obliki obdržali vse do danes.
S tem dejanjem bo mogoče pri nas uspešno prekiniti s starim in začeti znova na enakopravnih osnovah, tokrat demokratično. Res je, da smo s tem med zadnjimi v Evropi, vendar je nujno, da to storimo čim prej, saj nas v mednarodnem ugledu začenja prehitevati celo Romunija.
Če tega zakona ne bo sprejel naš državni zbor, v njem imajo namreč, kot vemo, stare sile po Puckovem prestopu en glas večine, bomo morali to Slovenci uresničiti na drug način. Če res želimo to očiščenje, bomo morali to izraziti na morebitnem referendumu oz. še bolje na prihodnjih volitvah, na katerih bodo volili ljudi, ki se zavzemajo za lust racijo.
Zakon o lustraciji ni namenjen vsem nekdanjim komunistom in njihovim sopotnikom. Veljal naj bi le za tiste na najvišjih mestih, ki so se čez vse mere na ta ali oni način okoriščali s svojimi položaji.
Iz OO SKD Kamnik
tistim Lirašem, ki v pevskih vrstah vztrajajo več let. Zlato odličje za več kot 25-letno kulturno udejstvovanje so prejeli Ione Lipovsek, Ivo Sare in Ludvik Gomiršek. Srebrno odličje za več kot 15-letno zvestobo so prejeli Drago Homsak, Franc Plahuta in Matic Romsak. Bronasto značko za več kot 5-letno pevsko aktivnost pa Tone Rakar ml., Rok Rakar, Marjan Plemeniti in Bojan Klemene.
Župan Tone Smolnikar, ki je letos aprila Liro spremljal na turneji v pobratenem Goendrin-genu na Nizozemskem, je v svojem slavnostnem govoru pevcem Lire zaželel še naprej tako ponosno prepevanje in življenje, kot še vedno ponosno
stoji hruška na Krautovem vrtu, kjer se je rodilo Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik. Izrazil je željo, da bi pevci Lire pomagali tudi pri odprtju prepotrebnega kulturnega doma v Kamniku čez približno leto in pol. To bo dodatno darilo za njihovo vztrajnost in nove možnosti na pevskem in kulturnem področju. Zahvalil se jim je za obsežen koncertni program, jim čestital ob jubileju, še posebej vsem prejemnikom Gallusovih priznanj. Čestitkam so se pridružili predsednik ZKO Kamnik Božo Matičič in predstavniki drugih pevskih zborov iz naše občine.
Tekst in fotografije: VERA MEJAČ
rER f
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23
1240 KAMNIK TEL: 06V831-470, FAKS: 061/831-176 E-mall: lnfocenter.kamnlk-1@slol.net
KOLEDAR PRIREDITEV
STALNA RAZSTAVA UPOGNJENEGA POHIŠTVA NA SLOVENSKEM Informacije: Kulturni center Kamnik, tel.: 817-647, 817-662
IZBOR AVTOPORTRETOV MIHA MALEŠA
Razstava ob 10. obletnici sllkarjeve smrti v Maleševl galeriji.
Informacije: Kulturni center Kamnik - Maleševa galerija, tel.: 831-616, 817-647, 817-662
Petek, 21. 11., ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik
KONCERT samospevov ob 200-letnici rojstva skladatelja Franca Shuberja
Izvajalca: Samo Vremšak, bariton,
Sanda Vremšak, klavir Vstopnina: 300 SIT
Sobota, 26 11, ob 19. url Razstavišče Veronika, Kamnik
Otvoritev razstave jaslic z naslovom: »SKRINJA ZAVESE« Program ob otvoritvi: Nina Veršnik, kitara,
Mitja Mihelič, recitacije Razstava bo odprta do 7. decembra 1997, vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne.
Četrtek, 27. 1t 1997, ob 19. url Dvorana Glasbene šole Kamnik
SVEČANA AKADEMIJA OB 40-LETNICI ŠOLE
Sobota, 29. november 1997, ob 19.30 Frančiškanska cerkev, Kamnik
KONCERT
Ženski pevski zbor Rozka Usenik, Ljubljana Šentvid in Moški pevski Komorni zbor Lek. Zborovodja: Adrijana Batič, Milivoj šurbek. Povezovalec programa: Robert Kocjan Vstop s prostovoljnimi prispevki!
PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK
Vsak torek ob 18. uri
PRAVLJIČNE URE z Jano Verlinšek
Vsako sredo ob 13.30
V VILI ČIRA-ČARA, umetniško-ročna delavnica. Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk
Vsako sredo od 19. do 20. ure
DELAVNICA OSEBNE RASTI. Vodi Vera Prelovšek.
Torek, 25. tt, ob 19. uri Matična knjižnica Kamnik VEČER ZA MIR
Sodelujejo: s predstavitvijo knjig Miha Jensterle, s slikami Nada Jensterle in kantavtor Zdene Vodopivec.
Ponedeljek, 1. 12., ob 19. uri Matična knjižnica Kamnik KAMNIŠKI VEČERI
Novinarka Mojca Drčar-Murko bo predstavila avtorja in njuni knjigi:
Paolo G. Parovel: Velika prevara na slovenski zahodni meji Dr. Božidar Jezernik: Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno Torek, 2. 12., ob 19. uri Matična knjižnica Kamnik KAMNIŠKI VEČERI
Predstavitev knjige Stanislave Završnik
DOKLER ŽIVIMO, NAŠI SPOMINI NE MOREJO UMRETI
Informacije: MK Kamnik, Ljubljanska c. 1, Kamnik, tel.: 812-
597
PRIREDITVE V ŠPORTNI DVORANI V KAMNIKU Sobota, 22. n, ob 19. uri
ČETRTKOV VEČER, tradicionalna zabavna prireditev v sodelovanju z RTV Ljubljana.
Organizator: NK FLOK, Komenda. Informacije: Silvo Šink, tel.: 737-240
Sobota, 6. 12. in nedelja, 7. 12. 1997 TURNIR V MALEM NOGOMETU
Organizator: NK Kamnik
Informacije: g. Brane Modrijan, tel.: 847-141
0& Za slovensko pomlad /SO ^
® dr. JOŽE BERNIK
SDS
narotnik OO SKD in OO SDS Kamnik
Dvodnevna mednarodna slikarska delavnica Limbuš 97
iz OŠ. F. Albrehta
Že ob peti uri zjutraj smo se v četrtek, 16. oktobra, dva učenca O. Š. Frana Albrehta: Matevž Sterle, Matevž Magajna in njuna likovna pedagoginja napotili v Ljubljano, od koder nas je zeleni vlak popeljal proti Mariboru. Na obronkih Pohorja v Limbušu smo se pridružili mnogim učencem in njihovim likovnim pedagogom. Čakala sta nas dva dneva likovnega ustvarjanja v mednarodni slikarski delavnici - Limbuš 97. Zbirno mesto je bilo na O. Š Rada Robiča, kjer smo po kratkem kulturnem programu in pozdravu organizatorjev dobili malico in likovni material: tempera barve, papirje večjih formatov in trde lepenke za podlago.
po potrebah in željah pa tudi pastelne barve, kolaž papir in lepilo.
Tako oboroženi smo se odpravili na iskanje motivov. Nekateri so ostali kar v učilnici, drugi so se razkropili po Limbušu in okolici. Kamniški gostje smo bili deležni posebne gostoljubnosti domačinov, zapeljali so nas namreč do reke Drave, kjer smo se razgledovali po čolnarnah, nato skozi Limbuš. poln starih znamenitih hiš, pa vse do obnovljenega dvorca Meranovo na štiri kilometre oddaljenem hribčku, kjer sta se fanta odločila, da ostanemo. Pritegnila nas je stara, napol podrta domačija, okrog katere je bilo raztresene na kupe ropoti-
Sedem na mah
Slikanje na steklo
Slikanje na steklo, ki ga je vodila Rosana Kleindienst Premk, je potekalo v MaleSevi galeriji. Delavnice smo se udeležili otroci od 5. do 14. leta. Vsak četrtek ob 17. uri smo s čopiči v roki in z izbranimi barvami v posodici čakali na njena navodila. Z mentorico, ki smo jo klicali kar Rosana, smo prvi dan preizkušali, kako po steklu teče barva, se preliva in kako po gladkem steklu drsi kontura. Na vsakem naslednjem srečanju je bilo delo vse bolj zapleteno. Domov smo prinašali izdelke vseh vrst: kozarce, steklenice, ogledala, slike in razne predmete, poslikane z vsemogočimi barvami in motivi. Raznovrstne barve so se nam iskrile v očeh: od radožive rumene do umirjene temnorjave. Izbirali smo debele in tanke čopiče. Konture so počivale v škatli, a ne za dolgo. Segali smo po zlati, srebrni, črni, modri, zeleni in kdo ve po kateri še. Zadnje dni smo barvali z barvo, v kateri se lesketajo drobci gra-
nita - granitna barva. Izdelki, pobarvani s to barvo, so še posebno lepi. Včasih so ideje kar deževale, drugič pa je nastopila suša. Sušo pa nam je pomagala odgnati Rosana. Ko smo ob koncu izlili barve iz posodic v korito, se je prikazala prelepa marvica, ki se je bleščala v svetlobi.
Razstava naših izdelkov je v izložbi opuščene trgovine Kočna Elita, Glavni trg 3, Kamnik.
Toda pozor!
Slikanje na steklo je samo ena od umetniških dejavnosti, ki bodo potekale ado leto vsak četrtek od 17. do 19. ure v Maleševi galeriji Ukvarjali se bomo še s: slikanjem na porcelan, slikanjem na svilo, ustvarjanjem iz nepredene volne, ustvarjanjem iz svilenega papirja, izdelovanjem jaslic, šivanjem dojenčka ali preproste punčke iz blaga.
LUKA REPANSEK, 4. r.
je. Zelo slikovit motiv, zanimiv tudi za risanje. Matevž Magajna se je odločil za risbo s črnim pastelnim svinčnikom, Matevž Sterle pa se je dela raje lotil z barvami. Nekaj časa sem hodila od enega do drugega in poskušala dajati nasvete, a sem kmalu ugotovila, da ni dobro prekinjati ustvarjalnega procesa in ju nisem več motila. Raje sem še sama prijela za kredo in skicirko. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, a smo kljub oblačnemu vremenu in mrazu vztrajno delali do kosila. Jesenske barve, razlite po gozdovih in vinorodnih gričih, so se nam pregloboko vtisnile v dušo, da bi mogli prej odnehati.
Po napornem dopoldnevu nam je prijalo obilno kosilo v topli šolski jedilnici, kjer smo si pogreli premrle ude, nato pa smo ob ognju, na katerem so se pekli kostanji, spletali nova poznanstva. Naša fanta sta se v učilnici lotila novih likovnih del, ki pa so morala počakati na naslednji dan, saj je napočil čas odhoda.
Pozno popoldne so nam predstavniki mariborske ZKO razka-zali mesto Maribor in nas odpeljali v dijaški dom, kjer smo prenočili, naslednje jutro pa zopet v Limbuš, na delo. Zaradi oblačnosti in mraza, ki se nam je prejšnji dan zajedal v kosti, smo sprva raje ustvarjali kar v šoli, šele ob enajstih, ko so bila včeraj začeta dela dokončana, smo se sprehodili še do Drave. Voda, zelenje in labodi so bili naše veselje in nastale so nove umetnije.
Domov smo se vrnili utrujeni, a zadovoljni, obogateni z doživetji dveh čudovitih, ustvarjalnosti polnih dni, kakršnih si želimo še več.
TATJENA LUZNIK -ŠKUFCA,
profesorica likovne pedagogike
Miklavž prihaja
Tudi letos bo Miklavž po celi občini obiskal naše pridne otroke.
Že v sredo, 3. decembra, bo ob 16. uri obdaril otroke v OŠ na Vranji Peči. V četrtek, 4. decembra, bo ob 18. uri Miklavže-
vo obdarovanje v dvorani OŠ v Mostah.
V petek, 5. decembra, na sam Miklavžev večer, pa bo Miklavž najprej ob 15. uri obdaroval otroke na občini in na upravni enoti Kamnik. Prav tako v petek, 5. 12., ob 15. uri bo mi-klavževanje tudi v dvorani v Špitaliču ter tudi ob 15. uri v Motniku v kulturnem domu.
V petek, 5. 12., ob 16. uri se bo Miklavž, v spremstvu angelov in parkljev sprehodil po Kamniku od Metalke do parka sv. Barbare pred smodnišnico.
5. decembra ob 16.30 bo Miklavž obiskal predšolske otroke pri občinski Karitas v župni-šču na Šutni in isti dan otroke ob 16.30 na tradicionalnem miklavževanju pred kapelo v Stranjah.
V petek, 5. decembra, bo veliko miklavževanje za otroke iz KS Mekinje in KS Nevlje v me-kinjskem domu (informacije 831-717 in za darila 831-487).
Seveda bo tudi letos miklav-
ževanje v Marijinem domu na Selih (inf.: 832-488), pripraviti pa ga nameravajo tudi v Šmar-ci. V petek, 5. decembra, bo veliko miklavževanje z lepim programom ob 19. uri v tunjiški cerkvi.
V soboto, 6. decembra, ob 18. uri bo zelo lepo miklavževanje v kulturni dvorani v Šmart-nem. V nedeljo, 7. decembra, pa bo ob 10. uri Miklavževo obdarovanje otrok v cerkvi v Zg. Tuhinju. Prosimo, bodite pozorni še na podrobnejša lokalna obvestila. Splošne informacije lahko dobite po telefonu 831-716 od 27. novembra dalje.
MIKLAVŽEVE IZLOŽBE -
tudi letos imamo namen javno pohvaliti in nagraditi najlepše po Miklavževo aranžirane izložbe. Za ogled, še posebno izven Kamnika, prosimo, opozorite ocenjevalno komisijo do 3. decembra na tel. 831-716.
Komisija za oživljanje starih običajev pri OO SKD Kamnik
URŽKA
(več kot plesna šola) S 064/415-000
V KAMNIKU
V DVORANI OSNOVNE ŠOLE FRANA ALBREHTA
ZAČETNI TEČAJI ob torkih
ob 1700 - PREDŠOLSKI OTROCI
ob 1800 - OSNOVNOŠOLCI - 1. do 4. razred
ob 1900 - OSNOVNOŠOLCI - 5. do 8. razred
ob 1930 - MLADINA IN ODRASLI
NADALJEVALNI TEČAJI ob četrtkih
ob 1630 - PREDŠOLSKI OTROCI
ob 1730 - OSNOVNOŠOLCI - 1. do 4. razred
ob 1830 - OSNOVNOŠOLCI - 5. do 8. razred
ob 1930 - MLADINA IN ODRASLI
ZAČETEK TEČAJEV V TEM IN NASLEDNJEM TEDNU.
VPIS IN PRIJAVE: Pol ure pred pricetkom posameznega tečaja v Osnovni šoli Frana Albrehta.
Mladim geologom tudi letos zlato priznanje
Raziskovalna dejavnost na področju geologije ima na naši šoli že tradicijo. Organizirana je v okviru geološkega krožka, delo pa poteka večinoma na terenu. V letih 1993 in 1994 smo pod naslovom Kamnita tehnična dediščina v domačem kraju narisali, poslikali in popisali nekaj najlepših portalov kamniških hiš in značilne kamnite vodnjake v naši okolici. Naslednje leto je nastala v sodelovanju z biološkim krožkom geološka zbirka, ki jo še sedaj hranimo oz. uporabljamo pri pouku in nosi naslov Mala geološka zbirka kamnin in fosilov občine Kamnik.
Raziskovalne teme so sicer vsako leto enotne za vse šole, vendar pa jih člani vsakega geološkega krožka prilagodijo svojemu okolju.
V preteklem šolskem letu je bila predlagana tema z naslovom Uporaba kamnin in rud mojega kraja. Za člane našega krožka je bila to pobuda, da smo pobrskali po knjigah, povprašali pri domačinih o nastanku, razvoju in zaprtju rudnika kaolina v Črni pri Kamniku. Hkrati pa smo se še natančneje seznanili z rudo kaolin. V drugi nalogi pa smo popisali apnenice na Kamniškem.
Obe dejavnosti, tako pridobivanje kaolina v Črni kot žganje apna pod kamniškimi planinami, toneta v pozabo. Zato
smo še posebej hvaležni vsem, ki so nam pri zbiranju podatkov pomagali. Z zanimanjem smo prisluhnili nekdanjim rudarjem, apneničarjem in ostalim pripovedovalcem, ki so nam povedali veliko zanimivega iz svojega življenja v rudniškem okolju.
Vedeli smo, da sta obe nalogi skrbno izdelani, pa vendar nam je bilo kar malo tesno pri srcu, ko smo v petek, 3. oktobra, odhajali na dvodnevno srečanje mladih geologov v Maribor. Vse dosedanje naloge naših geologov so bile nagrajene z zlatim priznanjem. V domu M. Zi-danška se je zbralo 18 skupin iz slovenskih šol in vsaka je predstavila svojo skrbno izdelano nalogo. Mlade geologe iz O. Š. F. Albrehta sta zastopala Matic Sterle in Peter Konda pod vodstvom mentorice Angelce Ber-lec.
Oddahnili smo se, ko so na večerni slovesnosti razglasili, da je tudi tokratno naše delo oce-
njeno za zelo kakovostno in nam je bilo dodeljeno zlato priznanje.
Po tej spodbudi smo naslednje jutro še z večjim navdušenjem zakoračili v čudovit jesenski dan. Od Areha do Slovenske
Pohod smo pričeli na Arehu na Pohorju.
Bistrice smo pod vodstvom prof. dr. Stanka Buserja občudovali razgibano pohorsko pokrajino.
Zadovoljni smo, da smo podrobneje spoznali košček domačega kraja, nekaj iz življenja naših dedov pa smo iztrgali pozabi.
Člani geološkega krožka O. S. Frana Albrehta
Seminar na Osnovni šoli Frana Albrehta
23. septembra letos je 29 delavcev Oš Frana Albrehta prisluhnilo sklepni fazi tridnevnega seminarja Uvajanje sprememb za večjo učinkovitost šole - predstavitvam plakatov, ki so jih v skupinah oblikovali sami na osnovi D.I.O. N. metodologije (odkrivanje individualnih in organizacijskih potreb). Seminar se je sicer pod vodstvom mag. Silve Roncelli Vaupot začel že 20. avgusta. Takrat so udeleženci poslušali uvodna predavanja Učinkovita
šola. Trije pristopi k učinkovitosti in Formula organizacijske učinkovitosti. Po vsakem predavanju je sledilo delo v delavnicah, kjer so skupine kolegov, izbranih po različnih metodah, iskalo svoje komentarje, rešitve, oblikovalo poglede. Po dveh dneh je sledil enomesečni »odmor«, tiho delo
Zbrano smo prisluhnili predstavitvam kolegov
»Spričevala« so podeljena
skupin, izdelava plakatov. Seveda je bil zaključek razveseljiv predvsem za udeležence - prejeli so »spričevala«, potrdila, da so seminar uspešno zaključili. Če bodo uspešni pri uvajanju sprememb, učinkoviti pri svojem delu, boste presodili tekom šolskega leta tudi starši učencev, ki obiskujejo eno največjih kamniških šol.
I.U.
Pozdravljeni
}
Številka ŽIRO RAČUNA: 50140-603-57343
Sem dedek Mraz in tudi letos bom obdaril učence na Osnovni šoli s prilagojenim programom 27. julij v Kamniku. Na žalost še nimam dovolj denarja in praktičnih daril za vseh 71 učencev, kolikor jih je v šoli. Na Vas se obrnem vsako leto in prepričan sem, da mi boste tudi letos pomagali.
Na šoli so otroci s posebnimi potrebami, ki se me vsako leto na poseben način razveselijo.
Imam tudi navado, da prinesem darila tudi v njihove učilnice. Vesel bom, če mi boste finančno pomagali ali pa prispevali kakršnakoli praktična darila. Na šoli je ob zaključku leta zelo lepo. V svojem imenu, predvsem pa v imenu vseh učencev, sveta staršev in učiteljev Vas vabim, da se nam pridružite v torek, 23. 12. 1997, ob 10. uri v jedilnici šole. Ne bo vam žal.
Hvala lepa in lep pozdrav.
dedek Mraz skupaj s svetom staršev in učiteljskim zborom
Za kulturo jezika
Kako pisati: občina ali Občina?
Beseda v naslovu je le ena izmed tistih, ki povzročajo težave. Kdor piše uradovalna in poslovna besedila, pogosto razmišlja, kako zapisati: Občinski/občinski svet, Drtavnildrtavni zbor, Upravna/upravna enota, Županltu-pan, Županatliupanat, Občinalobči-na Kamnik
Nesporno je, da se beseda župan, kadar ni na začetku povedi (po starem bi rekli stavka), piše samo z malo. ker je to poimenovanje za vrsto funkcije in ni lastno ime. Župan se piše z veliko samo takrat, kadar je beseda na začetku povedi. Z veliko se npr. piše:
v glavah dopisov, če je prva beseda povedi: Župan občine Kamnik Glavni trg 24 Kamnik
ali na koncu dopisa: Župan občine Mengeš Janez Per Župan
Tone Smolnikar in z malo, če ta beseda ni na začetku_povedi: Občina Kamnik Urad župana
Vi sprašujete, župan odgovarja
Enako velja za vsa poimenovanja ljudi glede na funkcijo, izobrazbo, čast ipd.: predsednik upravnega odbora, predsednik države, predsednik občinskega svela, opat, dekan, inženir, doktor, zdravnik; gospa, gospodična, gospod. Tovrstna poimenovanja se pišejo z veliko samo na začetku povedi.
Pri poimenovanjih upravnih enot, različnih komisij, odborov.
svetov ipd. so pravopisne težave veliko večje. Kar poglejte gradiva za seje, zapisnike, vabila ipd. Za primerjavo navajamo nekaj primerov: dva iz Kamniškega občana, po enega iz predloga dnevnega reda za sejo kamniškega občinskega sveta in iz zapisnika seje kolegija občinskega sveta. Vendar ne mislite, da je problematika samo kamniška. Podobne pravopisne nedoslednosti so vidne v Uradnem listu, v listinah vlade, ministrstev in drugod. Najbrž je k temu veliko pripomogel tudi Slovenski pravopis, ki je kar preveč učeno napisan.
Predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik je v sredo, 24. septembra, sklical sejo občinskega sveta. /../ Ker se bližajo volitve za člane Državnega sveta, bodo svetniki najprej obravnavali predlog sklepa o izvolitvi kandidata za člana Državnega sveta in o volitvah predstavnikov občine Kamnik v volilno telo. (Kamniški občan 25. septembra 1997)
Na opozorilo Krajevne skupnosti Moste kakor tudi krajanov Zej /_/ podaja župan Občine Kamnik naslednji odgovor:
/../ v ta namen občina ocenjuje, da so bili krajani od vsega začetka ustrezno seznanjeni /../
(Kamniški občan 25. septembra 1997)
Na podlagi 137. člena poslovnika Občinskega sveta Občine Kamnik občinska uprava predlaga kolegiju predsednika občinskega sveta naslednji dnevni red:
1. Predlog pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v Občini Kamnik
1. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Občine Kamnik
2. Kolegij je določil naslednji predlog dnevnega reda:
- Ugotovitev sklepčnosti
- Potrditev zapisnika 28. seje Občinskega sveta občine Kamnik z dne 24. 9. /997
1. Mnenje občinskega sveta k Predlogu za izločitev dela občine Kamnik in za ustanovitev nove občine Komenda
Kako se pišejo poimenovanja različnih organov, komisij ipd., npr.: državni zbor, občinski svet, državni svet, komisija za volitve in imenovanja, upravni odbor, županat, občina (v pomenu upravni organ določene upravne enote), ali upravnih enot, kot sta občina ali krajevna skupnost? Z veliko ali z malo začetnico? Z veliko takrat, kadar gre za uradno lastno ime organa in kadar želimo to posebej poudariti. Z malo takrat, kadar ne gre za uradno ime ali če želimo poudariti vrsto organa, upravne enote. Tako se lahko piše občinski svet občine Kamnik ali Občinski svet Občine Kamnik. Nikoli pa ne pišemo z veliko, če ne gre za konkretni organ, ampak samo za vrsto: v pravilnikih, poslovnikih ipd.
Začetnice v besedilih, navedenih za vzorec, so narobe zato, ker se pisci niso odločili, ali so to lastna ali vrstna imena in v istem besedilu pišejo isto ime enkrat z veliko, drugič z malo.
Dodatni zaplet povzroča pravopisno načelo, da se z veliko začetnico pišejo tudi okrajšana lastna imena. Kar pomeni: če je ime enkrat zapisano kot lastno, z veliko začetnico, je treba pisati z veliko tudi okrajšano ime, če gre za isti organ (občinski svet) ali isto upravno enoto (občina). Če si to ogledamo na dru-
gem besedilu, bi bilo pravilno pisati občinski svet obakrat z veliko, ker gre za uradno ime in okrajšano ime.
Na podlagi 137. člena poslovnika Občinskega sveta Občine Kamnik občinska uprava predlaga kolegiju predsednika Občinskega sveta /../
S takim pisanjem postane besedilo na pogled precej podobno nemškemu, kjer se pišejo z veliko vsi samostalniki.
Prevelikemu razmišljanju, kaj pisati z veliko in kaj ne, se lahko izognemo, če ta imena vzamemo kot vrstna in jih pišemo z malo. Tako so se odločili pri večini javnih glasil, kjer pišejo: ministrstvo za znanost in tehnologijo, državni zbor, državni svet, urad za standardizacijo in meroslovje, krajevna skupnost Zgornji Kašelj. Smiselno bi bilo, da tem zgledom sledi tudi Kamniški občan. Besedila, ki smo jih vzeli za vzorec, bi bila prav tako pravilna, če bi vse pisali z malo, pa še manj napak bi bilo:
Na podlagi 137. člena poslovnika občinskega sveta občine Kamnik občinska uprava predlaga kolegiju predsednika občinskega sveta naslednji dnevni red:
1. Predlog pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v občini Kamnik
1. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik
Preden začnemo pisati, se moramo odločiti, kako bomo pisali imena, ki so lahko lastna ali vrstna. Vse enake in podobne primere moramo pisati na enak način. Prednost naj ima pisava z malo. Listna imena, ki ne morejo postati vrstna, seveda pišemo samo z veliko začetnico: Kočna, Menina, Kamnik, Lira, Kamniški občan, Slovenec ipd.
MARJETA HUMAR
Kamničani
v Ennigerlohu
Letošnji razstavi jaslic na pot
Letošnja razstava jaslic je že četrta po vrsti. Z veseljem ugotavljamo da je vse več ljudi, ki želijo dejavno sodelovati pri razstavi. Letošnja razstava bo po svoji predstavitveni obliki in tematski zasnovi dru-ugačna od prejšnjih. Oblikovalci se zavedamo, da je drugačnost vedno tudi tveganje, zato končno oceno in razsodbo prepuščamo obiskovalcem.
Na letošnji razstavi jaslic se bosta predstavila dva izdelovalca -ga. Nataša Prestor (roj. Juteršck) in g. Milan Lenarčič.
Z gospo Natašo Prestor sva se srečala konec avgusta v gradu Snežnik ob odprtju njene razstave »Grad med spomini, pravljič-nostjo in resničnostjo«. Z razumevanjem je sprejela povabiilo, da svoje jaslične stvaritve pokaže na razstavi jaslic v Kamniku.
Gospa Nataša, Vi ste Kamni-čanka, živite in delate pa v vasici Laze na robu Planinskega polja.
Tako pač v življenju nanese. V Lazah živim z družino na kmetiji in v enem od gospodarskih prostorov sem si uredila delavnico. Posvetila sem se keramiki in kiparstvu. Še vedno pa se moje misli sramežljivo vračajo v Kamnik. Ne vem. ali bo moja želja kdaj uresničena, toda nekako prijetno
mi je pri srcu, ko pomislim na to, da bi v eni od hiš na Šutni imela svojo delavnico in galerijo.
Vi ste priznana in uveljavljena umetnica in tudi mojstrica, ki v svojem delu ohranjate slovensko izročilo.
K temu je veliko prispeval moj študij etnologije. Lahko pa rečem, da se še vedno učim in iščem motive, ki so še ohranjeni v preteklosti, ali pa so živi pri ljudeh, ki obrt obvladujejo in so si v življenju pridobili veliko izkušenj. Eden takih je bil lončar Franc Pogorelec iz Dolenje vasi pri Ribnici. Spoznala ga je pravzaprav moja mama, ki je nekatere njegove plastike tudi odkupila. Njegova osnovna dejavnost je bila lončarstvo, ljubiteljsko pa se je preizkusil tudi v mali plastiki.
Pri iskanju motivov mi je veliko pomagal tudi oče. On je urejal zapuščino- Mihe Maleša in med fotografskim gradivom sem v svoji radovednosti videla stvari, ki so me kot keramičarko zanimale.
Izdelovanje jaslic je eno od področij vaše ustvarjalnosti. Kako se je začelo?
Jaslice so etnološko zanimive, pa tudi blizu ljudskemu čutenju.
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike reklamnih napisnih tabel, transparentov, zastav in oglasnih panojev za dejavnost, ki jo opravljajo, da so bili dolžni do 28. februarja za tekoče leto sporočiti Davčni upravi RS, Izpostava Kamnik, koliko jih posedujejo, velikost in lokacijo, kjer se nahajajo, za odmero taksne obveznosti.
Predlagamo jim, da na podlagi Odloka o komunalnih taksah (Uradni list RS, št. 30/96 in 45/97) svojo obveznost opravijo najkasneje do 30. novembra. Po tem roku bo pristojna služba za nadzor nad izvajanjem odloka sama podala prijavo za odmero taksne obveznosti, poleg tega pa bo tudi podala predlog sodniku za prekrške.
Za neizpolnjevanje taksnih obveznosti je za odgovorno osebo pravne osebe in posameznika zagrožena denarna kazen najmanj 30.000,00 SIT, za pravno osebo ali posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, pa od 55.000,00 do 150.000,00 SIT.
Pripominjamo še, da bo v primerih, ko bo pristojna služba podala predlog za odmero taksne obveznosti, ta odmerjena v dvakratnem znesku, poleg kazni, ki jo bo izrekel sodnik za prekrške. OBČINA KAMNIK
Končno smo vsi bili otroci in vsak od nas nosi v sebi izkušnjo in podobo svoje družine.
Prvo večje naročilo je prišlo od gospoda Ovsenika iz Kranja. Zanj sem naredila velik komplet jaslic, ki jih vsako leto razstavi v prodajnem salonu svojega podjet-
Otvoritcv letošnje razstave jaslic bo v razstavišču Veronika v sredo, 26. novembra 1997, ob 19. uri. Razstava nosi naslov »SKRINJA ZAVEZE« in bo odprta do vključno nedelje, 7. decembra. Razstavo si bo mogoče ogledati vsak dan med 10. in 12. uro dopoldne ter med 17. in 19. uro popoldne. Razstava bo odprta tudi obe nedelji, ko bo organiziran voden ogled. Za voden ogled ob drugem času je treba poklicati prof. Danijela Bezka po tel.; ^812-208 ali 815-317.
ja. Letos ste prišli vi in tako mi dela ne zmanjka.
Prijetno je kramljati z gospo Natašo, saj začutiš, da je umetnica po srcu, ki je svoje talente krepko podvojila in s tistim, kar naredi, razveseljuje ljudi doma v Sloveniji in tudi v tujini.
Gospoda Milana Lenarčiča sem
našel pri delu, ko je ravno končeval kompleta jaslic za letošnjo razstavo. Na otvoritvi lanske razstave jaslic mi je skromno zaupal željo, da bi tudi on pokazal svoje stvaritve javnosti. Sicer pa o sebi pravi takole: »Rojen sem v Kamniku. Družina je stanovala na Grabnu. Moj praded je bil J. Holcer - polbrat R. Schnabla. Oba sta bila znana keramičarja in začetnika kamniške majolke. Nekaj tega veselja sem dobil tudi jaz.«
Kdaj ste se lotili izdelovanja jaslic?
Pred kakšnimi dvanajstimi leti sem naredil prve jaslice iz gipsa. Moj vzor so bile takrat domače družinske jaslice. Potem pa sem prešel na glino. Veliko spodbud sem takrat dobil od kamniškega župnika D. Markuša. Kakšnih posebnih vzorov nimam. Izdelovanje jaslic je postalo zame notranja nuja, ki mi prinaša veselje in notranjo pomiritev.' Ni dovolj besed, s katerimi bi se dalo opisati razpoloženje, ki te prežema med delom in ustvarjanjem jaslic. Uspešnost pri delu in zadovoljstvo ljudi so mi spodbuda za nadaljnje delo. Nisem pa s svojim delom nikoli dokončno zadovoljen. Že takrat, ko delam ene jaslice, dobivam ideje za nove. To je veriga, ki nima nikoli konca.
Pregovor pravi: dober glas seže v deveto vas. Tudi gospoda Milana pozna že prenekateri ljubitelj jaslic, saj rad pomaga vsem tistim, ki prihajajo k njemu s posebnimi željami glede jaslic in njihove postavitve.
Pogovarjal se je Danijel Bezck
V torek, na sejemski dan, se je kljub jutranji oblačnosti v mesto zgrinjalo ogromno ljudi. Vsi gostje smo bili povabljeni na skupni zajtrk v mestno hišo in od tod, tak je običaj, župan popelje gostujoče na sejem klobas.
V mestni hiši so bili prisotni tudi tradicionalni sejemski predstavniki - Kiepcnkerli, zaščitni znak Miinsterlanda, možaki, govoreči narečno nemščino, oblečeni v modre pelerine z obvezno rdečo ruto okrog vratu, črno kapo, obuti v cokle, s pipo v ustih, na hrbtu pa so nosili pletene koše, polne tipičnih klobas. Običajno ponujajo tudi značilno koruzno žganje. Francoska avtobusa sta odpeljala (vsi gostje so bili nameščeni pri nemških družinah), Kamničani pa smo se tudi že pripravljali na odhod.
Še zadnje slovo od slikarskega društva ARTING Creativ (katerega člani so glavni »krivci« za slo-vensko-nemško sodelovanje) v gostišču Munsterland, še zadnje prisrčne besede in zahvale predstavnikov ZKO Kamnik in kulturnega drštva mesta Ennigerloha (ge. Christe, ge. Gisele, ge. Roside, gospoda Hahnela, g. Matičiča in g. Kolarja). V imenu občine En-nigerloh se je prišel poslovit tudi g. Lammers in bivši župan g. Becker in številni naši gostitelji, pri katerih smo bili nameščeni Kamničani.
Čakala nas je dolga pot proti Kamniku. Ostali so prijetni spomini na skupno druženje ob pe-
smih, plesih (s folkloro se je na slovenski večer predstavilo mesto Ennigerloh) in čudovito razstavo, ki jo bomo od 22. oktobra dalje imeli priložnost videti tudi v razstavišču Veronika.
Ob koncu naše poti bi želeli nanizati še nekaj podatkov, ki govorijo o začetnih stikih med Kamnikom in Ennigerlohom. Pred osmimi leti se je prvič porodila ideja o razstavi nemških amaterskih umetnikih društva ARTING Creativ (le-ti v Nemčiji vsako leto pripravijo svojo razstavo v sami mestni hiši v Ennigerlohu) v razstavišču Veronika. Pobudnika razstave sta bila g. Helmut Hah-nel in njegova simpatična žena Rezika, po rodu Slovenka. Razstavi v Veroniki je sledila pot v Nemčijo in sicer razstava kamniških likovnikov z naslovom Kamniški likovni trenutek v mestni hiši leta 1992. Kamničani smo bili že tedaj deležni prijaznega sprejema in gostoljubja z namestitvijo pri nemških družinah.
Za ljudi te pokrajine velja pregovor, da če si želiš pridobiti njihovo naklonjenost in prijateljstvo, moraš skupaj z njimi jesti sol. Nam tega ni bilo treba, saj sta naša pesem, beseda in slike utrle pot v njihova srca. Teden dni smo bili njihovi gostje in v tem času so nam razkazali svojo lepo pokrajino, ki se ponaša z vodnimi gradovi.
(Nadaljevanje prihodnjič)
MARTA JANEŽ1Č
tovarni! tilca d.d.
mm* m ********* Slovenska 40
FILC M€NG€S i234mengeš
telefon 737-222
Zaposlimo delavce s poklicno ali tehnično šolo elektro ali strojne smeri za dela v proizvodnji.
Delo je v štirih izmenah.
Vse informacije dobite na telefonski številki 737-222. Prijave sprejemamo 8 dni od objave v časopisu.
Mi
Jaslice ga. Nataše Prestor
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI
Domžale, Kolodvorska 6
RAZPISUJE
* SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- poslovodska šola (V. st.)
- trgovska šola (IV. st.) Jesenski semester 1997/98
- usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program
- ekonomsko komercialna šola
- gostinska šola (kuhar, natakar)
- agroživllska šola (pek, slaščičar, mesar)
* PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, VVord fot Windows, Excel...
* USPOSABLJANJE ZA DELO
EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav
(osnovni in obnovitveni tečaj)
seminar: računovodstvo malih podjetij
seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
varstvo pri delu in požarno varstvo
seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
tečaj strojepisja
tečaj skladiščnega poslovanja
tečaj za voznike viličarjev
tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
* TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
* PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7 do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 In (061) 712-278
i
KRAJEVNE ZNAČILNOSTI VZGOJE
Koraki uspešnega učenja (3)
Vpliv socialne vloge
Živimo v določeni slojevitosti, pripadamo različnim izobraževalnim, kulturnim, ekonomskim, socialnim... slojem. Nekatere družine ohranjajo prvotno slojevitost; način življenja In prvotno raven kulture, po izobrazbi ponavadi ne napredujejo, edino na ekonomskem področju rade iščejo prodor med bogatejše sloje. Prav taka družinska drža na izobrazbeni in kulturni ravni je včasih negativna za šolajočo se mlado generacip. Mladi prevzemajo socialno vlogo poklicnega in družbenega položaja staršev, postanejo pasivni, ni jim za naporno izobraževanje, v izobrazbi ne. vidijo prave vrednosti, so samozadostni... Prevzemanje takšne socialne vloge je lahko velika ovira pri izbiri šole, ovira za uspešno učenje; družinski vpliv je v tem odločilen, kajti otrok, mladostnik, vsrkava vase vzorec družinskega življenja v aktivnostih in vrednotah ali pasivnostih tn nevre-dnotali. Tam, kjer je znanje ozaveščeno kol vrednota, so tudi močna prizadevanja in medsebojna podpora za to dobrino in vrednoto. Če v družini veliko berejo študijska gradiva, tudi mladi radi segajo po zahtevnejši knjigi.
Trema
Kadar se moramo izkazati s svojim znanjem, nas skoraj vedno prevzame trema. Nekoliko treme je celo dober uvod v pravo koncentracijo, v močno zbranost, ki premaga strah, ker se človek osredotoči na vprašanja, na učno snov, na lo, kar pripoveduje ali piše. Trema je nevrovegelativna reakcija: žile na čelu se napnejo, v obraz udari vročina, pojavi se zardevanje, potenje, celo tremor (trepetanje)..., težko prikličemo že poznana, naučena dejstva...; potrebno je vedeli, da takšna začetna neprijetna reakcija »prečisti možgane« in že v naslednjih trenutkih laže prikličemo naučeno oziroma ustvarjalno ter logično (bistro) odgovarjamo. Ne zaustavljajmo pa se ob tem doživljanju oziroma ne
pobegnitno v razpoloženje strahu: kako bo učitelj ocenjeval, kako nekaj ne vemo, kako se nam glas trese, kako zarde-vamo, kako se nečesa ne bomo mogli spomniti, kako nam grozi slaba ocena...
Da bi premagali miselne blokade in nemoč, se moramo vedno »osrediniti«, koncentrirati in biti pozorni, oprti na vprašanje, ki terja odgovor. Dobesedno ne smemo premišljevati: »ali bom znal ali ne«, »joj, kaj če bom vprašan tisto, česar še ne znam«, »alt bo ocena pozitivna ali ne«, »ali mi bo kdo prišepnil ali ne«, »ali me učitelj spodbuja ali zavrača«, »da bi že bil konec tega spraševanja«... Povejmo, napišimo vse, kar vemo, povejmo tako, kot znamo. Razlagamo znanje in ne izkazujemo neznanja!
Ko poslušamo vprašanje, »živo sodelujmo«, pogumno gledamo v učitelja in ne v tla ali strop.
Ko se pripravljamo na odgovor, zaobjemimo ves prostor, z dobrohotnostjo tudi učitelja, zavedajmo se, da bo naš glas napolnil prostor in vzpostavil interakcijo (medsebojni vpliv).
Predno začnemo odgovarjati - »prebijemo zvočni zid«, »sprostimo glas«, zamrmramo aha, mhm, ja; ali globoko vdihnimo in izdihnimo. To je dragocen čas za oblikovanje prve misli, prvega »temeljnega stavka«. Ko odgovarjamo, nas ne sme zmotiti nobena misel, »nič, ne obst aja, razen moj odgovor«.
Ko začnemo odgovarjati, reševati naloge, »ne Maštajmo« (ne hitimo preveč), ne odgovarjajmo (zapisujmo) z vso možno hitrostjo (včasih tudi z ihto). Učenci in dijaki, ki hlastajo, so največkrat površni (delajo napake pri zelo enostavnih in logičnih problemih, kijih v resnici dobro obvladajo). Odgovarjanje (reševanje testa) naj bo vedno umirjeno, prilagojeno osebnemu bioritmu in premišljeno (ne pa samo, da nekaj odgovorim). Kadar nismo prepričani v naučeno, je lasten logični premislek lahko odlična rešilna bilka.
DR. ANGELCA ŽEROVNIK^
MAU GRAD - MOJ SONČNI SOSED
Stanovanja v novem predelu kamniškega starega mestnega jedra
Novo tisočletje bo Kamnik dočakal s povsem prenovljenim starim mestnim jedrom. Namesto preživele ali pa za mestno središče neprimerne industrije bo na prostoru med Malim gradom in Bistrico zrastlo naselje z več sto stanovanji in ustreznim številom poslovnih prostorov, lokalov in podzemnih parkirnih mest.
Najprej je na vrsti zemljišče nekdanjega UTOK-a, kjer se bodo pripravljalna dela pričela že ob koncu letošnjega leta Investitor - ljubljansko podjetje Zil Inženiring, d.d., ki se s sanacijo mestnega jedra ukvarja v prestolnico že 30 let, zato poziva vse interesente za nakup stanovanja, trgovskega ali gostinskega lokala oz. poslovnih prostorov v novem sproščenem predelu kamniškega mestnega jedra med Malim gradom in obalo Bistrice, da se oglasijo s svojimi željami in potrebami in s tem omogočijo dokončanje zahtevam trga primernih projektov, skladno z že sprejetim zazidalnim načrtom.
Gradnja novega kompleksa se bo začela spomladi prihodnje leto, tako da lahko zanesljivo pričakujemo prve stanovalce, obiskovalce in goste v začetku leta 1999.
Cena stanovanj v novem delu kamniškega mestnega jedra bo konkurenčna ostalim ponudbam na slovenskem stanovanjskem trgu, enako velja tudi za lokale in poslovne prostore. Investitor se dogovarja z bankami tudi o možnosti najemanja čim ugodnejših dolgoročnih posojil za nakup naštetih nepremičnin.
Informativne prijave za nakup stanovanja, lokala aH poslovnih prostorov v kamniškem središču lahko posredujete po telefonu (061 133-50-40 aH 061 133-84-39), telefaxu (061 318-689), aH po pošti na naslov Zli Inženiring d.d. Ljubljana, Kersnikova 10.
Za vse, ki jim je že danes jasna prednost komfortnega stanovanja v urejenem mestnem središču, kjer je za ugodnejšo ceno zagotovljena privlačna ponudba bivalnih vrednot, je možno poleg informativne prijave že zdaj oddati tudi rezervacijo.
EMK
s škampovimi repki
G. Marijan Zlobec je v Delu, v glosi z gornjim naslovom poročal, da so se na gala pojedini, ll. oktobra 1997, v Grand hotelu Union (jaz sem sicer prejel vabilo za hotel Holiday Inn!?) ob zaključku Evropskega meseca kulture (ali se ni ta končal s koncertom Luciana Pava-rottija 4. julija?) zbrali, poleg peščice umetnikov, predvsem mestni birokrati in »drugi«. Še najmanj naj bi bilo aktivnih udeležencev EMK. Pisec je zapisal, da je EMK fantastično uspel, saj so goste postregli s kar 30 (trideset) različnimi izbranimi kulinaričnimi speciali-tetami, številnimi izbranimi sladicami in vse skupaj zalili s prvovrstnimi vini. Do tukaj vse lepo in prav, saj vemo, da umetniki, še bolj pa birokrati in oblastniki prav radi dajo kaj dobrega in okusnega pod in na zob. Jedcem in pivcem tudi nisem niti najmanj nevoščljiv, saj sem bil kol aktivni udeleženec EMK povabljen na slavnostno večerjo, vendar se je iz takšnih in drugačnih vzrokov in razlogov nisem udeležil. Verjetno mi takšne elitne požrtije nekako preveč ne ležijo, pa tudi predmestne krčme in brhke točajke v njih so mi nekako ljubše.
Pri vsem tem me moti nekaj drugega. Kot udeleženec EMK sem imel samostojno slikarsko razstavo v galeriji Commerce. Ker sem hotel ob odprtju razstave predstaviti tudi del kamniške in slovenske vrhunske glasbene umetnosti, sem v otvoritveni program povabil mlado pianistko Evo Bohte, ki je prišla nastopit iz Švice, kjer je na podiplomskem študiju. Bohtetova je z odliko diplomirala pri svetovno znani pianistki prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak na GA v Ljubljani, prejela pa je že tudi več mednarodnih nagrad in priznanj in je ena izmed naših najbolj perspektivnih mladih glasbenic. Žal sem moral plačati stroške nastopa in izposojo koncertnega klavirja (okrog 150 000 SIT) sam s pomočjo sponzorjev. Galerija, ki je bila izbrana s strani organizatorjev EMK, takšnega stroška ni zmogla, drugih dotacij ni bilo, še pri papirju in tisku vabila je bilo treba varčevati. Prejel tudi nisem nobene raz-stavnine, ki naj bi mi po zakonih pripadala. Torej na eni strani razsipavanje denarja davkoplačevalcev na razkošnih banketih, drugje varčevanje pri izvorni umetnosti in kulturi.
Na vabilu na banket je dobesedno pisalo: povabilo na zadnjo večerjo! Pa menda ne na zadnjo večerjo slovenske umetnosti in kulture?
DUŠAN LIPOVEC akademski slikar
Urejeni strešni žlebovi na sv. Primožu.
Kot kaže, je opozorilo Marjete Humar na občinskem svetu konec septembra le zaleglo. Dober mesec kasneje (posnetek je nastal 2. novembra) odžagani strešni žlebovi ne zamakajo več cerkvenih zidov. Kranjski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa te dni opravlja zahtevna dela pri restavriranju oken (/s)
krnit.
Lučani vredni posnemanja. Lepo oblikovane sporočilne table s panoramskim pogledom na Zgornjo Savinjsko dolino bi bile našim turističnim ljudem lahko za zgled. Z njimi se nekaj naših skromnih tablic na viharni-ku na Kranjskem raku ob poti na Veliko planino res ne more primerjati.
Dovolj obljub. Tu je dokaz. Tak napis že nekaj časa visi na »toplarju« sredi Šmartno. Zlobneži trdijo, da se gornji del napisa nanaša na toliko opevani program CRPOV ali po domače na sklad za razvoj podeželja, spodnji del pa na (donosne?) reklame, ki v zadnjem času preplavljajo tudi Tuhinjsko dolino.
Pisma -mnenja-odmevi • Pisma-mnenja - dmevU Pisma - mnenja - odmevi • Pisma -
Odpadke vozimo tja kamor spadajo - tokrat v drugačni luči
Pa ta luč ni svetla, ni brlivka, podobna je le slabo goreči sveči napredka. Avtorju g. ivu Gašperiču se je v Občanu 9. oktobra 1.1, zapisalo: »...da pa zadeva vzorno junkcionira že nekaj let, gre nedvomno zasluga firmi S-lhiblicus d. o. o.«
Vse lepo in prav, če ne bi bila resnica nekoliko drugačna. Krajani Križa smo doživeli srečni trenutek rednega odvoza bioloških odpadkov sredi avgusta, nato pa nazadnje 6. oktobra /997. Vmes pa so biološki odpadki pri vseh, ki nimamo lastnega gnojišča, na razpolago podjetju Publicus v javnih smetnjakih ob cesti.
Priznavam, da je bil odvoz v začektu vzoren, približno po letu dni pa so se na Križu začeli križi in težave: najprej odvoz na 14 dni (i teden biološki, I teden nerazgradljivi odpadki), v letošnjem letu pa je še. to postalo nepredvidljivo.
Vem, kakšne so bile težave ob uvajanju obveznega odvoza smeti pred več leti, tudi ločevanja odpadkov smo se (vsaj nekateri) težko navadili. Menim, da se je ločevanje »prijelo«, odpadel pa je odvoz. Po pisni pritožbi štirih družin na občino Kamnik je župan podjetju Publicus naslovil pritožbo 10. oktobra 1.1. Odgovora še nt.
Če sem pravilno obveščen, bo v kratkem potekla pogodba med občino in dosedanjim izvajalcem odvoza komunalnih odpadkov. Potrebno bo poiskati novega. Prepričan sem, da občinski svetniki dobro vedo vse o »kvaliteti« dosedanjega izvajalca in da jim tudi pritožbe občanov niso tuje. Če je občinski svet sprejel resnično napreden odlok o ravnanju z odpadki v naši občini, naj poskrbi tudi za njegovo izvajanje. Če pogodbene obveznosti nekdo noče, ne zna ali ne zmore izpolnjevati, mu je to pač treba povedati. Župan mu je povedal, na vrsti je občinski svet. Priporočam, da pri svoji odločitvi ne upošteva samo članka g. Gašperiča, ampak tudi križe in težave Kri-žanov in verjetno tudi drugih krajev.
Ob pisanju tega razmišljanja se mije nehote porodila neko-
liko zlobna misel: Pa ne da je članek Odpadke vozimo tja, kamor spadajo napisan v predizbimem času novega izvajalca?
TONE OGOREVC KRIŽ
Plut v Kamniku - kdo bo plačal
Po odločbi občine Kamnik se prične prostovoljno z izvedbo uvajanje plina na območju Duplice in Bakovnika.
Na tem delu občine živimo različni ljudje. Tudi takšni, ki se s sedanjim stanjem ne strinjamo. V kompleksu blokov je veliko upokojencev, tudi ljudi brez dela. Sedaj pa naj plačujemo neko modernizacijo, ki nam ne prinaša nobenih koristi. Koristi imajo samo podpisniki sporazuma, to je občina. Ne vem, če je ogrevanje na olje okolju škodljivo, vem pa, da bo ogrevanje na plin dražje, kajti primerjave so pokazale, da je temu tako. Vemo, da nobenega občana ne morete prisiliti, da se priključi na plinsko omrežje. Škode, ki ste jo s kopanjem jarkov na Duplici povzročili, ne bo pokril nihče. Z odlokom, da se mora vsaj polovica prebivalcev v stanovanjskih blokih odločiti za tovrstno ogrevanje, ste prekoračili svoja pooblastila. Če se ti večinsko odločijo za nekaj, kar za manjšino zaradi nezmožnosti plačevanja stroškov ni mogoče, ste prejudicirali svoja dejanja. V nobenem primeru nisem dolžan nositi stroškov, ki bodo nastali s tem stoletnim podvigom v Kamniku. Tako, kot se je nekoč gradila industrija v Kamniku, se sedaj gradj po občinski zakonodaji nov način ogrevanja. Vse bo propadlo. To vam zagotavljam. V primeru, da nam pošlje podjetje, ki gradi plinovod na Duplici, račune, pri katerih nismo bili nikdar in nikjer soudeleženi, naj si to samo pripiše posledice Jaz jih ne mislim plačevati.
JANEZ GRILJ
Občina Komenda ali občina K-M-K
Predsednik KS Komenda nam je na prvem letošnjem zboru krajanov v Komendi zatrdil, da ne bo žrtvoval devetletne šole v Komendi za to, da bo v novo občino pridobil tudi Mošča-
ne. Vendar je storil prav to in zato sem prisiljen napisati nekaj stvari, ki me pri objavljenem sporazumu in ostalih stvareh v zvezi z novo občino motijo.
V obljube, da se nam bosta cedila med in mleko, ko bomo enkrat svoja občina, nisem popolnoma prepričan. Primerjava z občino Cerklje, kije zelo uspešna, ni najbolje izbrana, saj imajo Cerkljani letališče in smučišča na Krvavcu, ki bosta ali pa že prispevata kak tolar k uspešnejšemu delovanju občine. Mi stvari, ki bi dodatno kaj prinesla k boljšemu poslovanju občine nimamo, razen pokopališča v Komendi in jame za sortiranje odpadkov v Mostah. Kot vemo, pa to pokopališče trenutno zaradi nerazumljivo drage širitve, ki povrhu ni niti dolgoročna, potrebuje ogromno denarja, prav tako so smeti prej breme kot korist.
Zato se mi zdi povsem nerazumljivo, da bežimo iz občine Kamnik prav v trenutku, ko je prišel čas, da pridemo na vrsto za izgradnjo devetletne osnovne šole, ki po vseh strokovnih ocenah sodi v Komendo. Drugi večji projekt je izgradnja kanalizacije in oskrba s kvalitetno pitno vodo. Upam, da ste odgovorni za odcepitev stvari dobro pretehtali in boste v prvih vrstah tudi, če se stvari ne zasučejo v želeno smer. Posledice pogojev ali sporazuma, kot ga imenujete, so lahko dolgosežne in v marsičem za Komendčane neugodne Moščanska občinska svetnika sta nam z nasprotovanjem izgradnji devetletne osnovne šole v Komendi, naredila približno enako škodo kot tisti, ki so v Komendi med vojno šolo požgali, le da so to storili v nenormalnih okoliščinah in jim ne gre zameriti. Nepopravljiva škoda, ki sta jo gospoda napravila na račun šole v Komendi, jima ni dovolj in sedaj hočeta z novo občino imeti še koristi na račun Komendčanov.
Sporazum o nastanku nove občine je napisan tako, da sta gospoda, ki bi se raje priključila Mengšu kot Komendi, dosegla vse, kar sta si želela.
Velika neumnost in v škodo Komende je razdelitev občin-
skih svetnikov. Komenda z okolico ima 55% prebivalcev, občinskih svetnikov bo imela le polovico. Odpovedati se enemu glasu v pogojih, kjer je skoraj vedno potrebna dvotretjinska večina, kaže na (nesposobnost pogajalcev Iz Komende. Iz točke sporazuma je razvidno, da bomo morali telovadnico kot začeto investicijo zgraditi Komendčani sami, uporabljali pa jo bodo tako kot vse ostale športne objekte v Komendi tudi Mo-ščani. Komendčani naj bi povrhu letos podprli dograditev Se štirih učilnic in telovadnice v Mostah. Telovadnico vsekakor že dolgo potrebujejo in je nujno, da se čimprej zgradi, prav tako je šolo nujno obnoviti in modernizirati ter zagotoviti najboljše možne pogoje za učenje. Devetletna šola je po planu, narejenem na osnovi strokovnih ocen, predvidena v Komendi, vendar se pogajalcem iz Komende to ne zdi pomembno in bodo podprli investicije v Mostah, da bodo ti prišli do boljših pogajalskih pozicij kar se devetletke tiče V Mostah je že šest oddelkov, kolikor naj bi jih tam za dve trijadi devetletke zaenkrat bilo, deset že zgrajenih učilnic povsem dovolj.
V 14. točki sporazuma piše, da so vsi sklepi obvezujoči za novonastalo občino, če bodo izglasovani tudi na zboru krajanov v Mostah. Sprašujem vas, pogajalce iz Komende, ki ste se sami izbrali za pogajanja, ali si ne upate pred zbor krajanov ter vprašati, če se z vsem, kar je napisano v sporazumu, strinjamo tudi Komendčani? Sam sem za novo občino, vendar ne za vsako ceno in pod slabimi pogoji, kakršne ste sprejeli. Vem, da se marsikdo z menoj ne bo strinjal, vendar menim, da ste s sporazumom stvari postavili na glavo. Zaradi izsiljevanja dveh Moščanov ste se pogajali in sklepali sporazume o stvareh, o katerih bi moral odločati občinski svet nove občine, vendar ste jim že na startu podstavili nogo.
Iz sporazuma je razvidno, da se niti o normalnem imenu občine niste mogli dogovoriti. K imenu, kakršnega ste izbrali, bi mimo lahko dodali še imena drugih vasi, morda tudi ulic, da ja ne bo kdo užaljen. Kako se bo dogovorilo parno
Iz torbe Krištofovega Pepeta II
Dovji možje v Preskarjevi bajti
Jara kača, stekli použ, poulma gora dovjih mož, so nekoč prepevali velikoplaninski pastirji. Menda pa tam izza Šomaške griče Se danes prihajajo na planino ti »dovji možje« in ponavadi prespijo kar v stari Preskarjevi bajti, ki jo odprejo na silo, če je ne dobijo slučajno že odprte. Za spomin na obisk pa verjetno odnesejo s seboj tudi kako malenkost... Pa ta bajta ni navadna bajta, pač pa edina, ki še kolikor toliko izvirno priča o nekdanjem pastirskem življenju na naši planini in ki so jo kamniški občinski možje pred nekaj desetletji uspeli zavarovati z razglasitvijo Velike planine za narodni park. Danes pa je ta bajta brez pravega nadzora. Bati se je, da bo od nje kaj malo ostalo, če se spomeniško varstvene, muzejske in druge ustanove ne bodo hitro dogovorile, čigava last je bajta in kdo jo bo čuval ter vzdrževal...
Naše planine so postale že pravi raj zd potepuške pse pa tudi za tiste, kijih turisti pripeljejo s seboj in jih spustijo s povodca, da nato veselo preganjajo živino in divjad po planini. Zgodilo seje, da se je poleti prestrašena telička, ki se je prvič pasla na planini, pred takim psom zatekla kar nazaj v domači hlev na kmetijo pod planino. Ko pa povprašaš gospo, ki v nedeljskem dopoldnevu speši proti Sv. Primožu, če je pes, ki se je precej pred njo zapodil po gmajni proti Kisovcu, njen, ti odvrne, da je od gospe, ki pride za njo. Ko pri-
de izza ovinka druga gospa, tudi ona o kakem psu nič ne ve in tako dalje, vse do doline... Če pa bi ga slučajno, bognedaj, kak ihtavi in »zagnani« lovec na drugi strani hriba položil na dlako, ne da bi prej opozoril lastnika, bi nastal vik in krik...
Verjetno ne bo treba dolgo čakali, da bo marsikateri star »jager« rekel: »Ne grem se več!« in vrgel puško v koruzo. Že več kot pol desetletja namreč lovci čakajo na lovski zakon, starega, ki še velja, pa jim nihče več ne prizna. Denimo, pravijo, da morajo lovci za gozdarje preštevati srnjake, gozdarji pa jim potem po svoje »splanirajo« uplen. Jagerska je težka, pa donosna, pravijo...
Pred dnevi narodnih noš smo lahko prebrali: eden ga bo zagotovo dobil, avto KIA Pride namreč, na kamniški turistični loteriji. Vendar ga v skoraj dveh mesecih srečni dobitnik še ni dobil, ali bolje ga še ni prišel iskat. Najbolje bo, da ga prireditelji prihranijo za prihodnjo tombolo in da podražijo karte, da jih ljudje ne bodo metali stran, v turistični mošnjiček pa bi kanilo vsaj toliko, kolikor je jekleni konjiček vreden...
»Dva jurja sem plačal, da lahko stojim v temle blatu,« mije potožil rdečelični Stajerc, kije na marlino-vo pod goro peska na kamniškem »sejmišču« ob Nevljici ponujal svoje pujske. Le kdaj se bodo pristojni zganili in ugotovili, da tako »sejmišče« Kamniku kot staremu sejemskemu in turističnemu mestu res ne more biti v ponos. Mislim, da nas
bo nova sosednja občina Komenda glede urejenosti sejemskega prostora krepko prekašala...
No, pa to ni nič čudnega, zadnjič je bilo celo na občinski seji slišati, da smo Kamničani ob Koreno-vi cesti do nedavnega zastonj pretakali vodo v domžalsko omrežje, ki so jo res pili tudi Križani in Ko-mendčani, vendar so jo domžalskim vodovodarjem morali plačevati precej dražje, kot bi jo, če bi jim »uradno« pritekla iz kamniških pip. Kot je dejal podžupan in direktor KPK, nihče ne ve, koliko časa se je to dogajalo. Pa se je spet pokazalo, da ne teče samo Bistrica proti Domžalam...
»Vgostilni pri Nebeškem očetu v Poštni ulici so takrat kaj radi posedali kamniški mogočniki,« je pred sedemdesetimi leti zapisal Krištofov Pepček. Ali se bo zgodovina sedaj ponovila, saj je rudniški Janez z Glavnega trga neznano kam odpeljal enim tako priljubljeni, za druge pa sporni Napajalnik, kije nekaj let buril mestne duhove...
Ker se bliža Miklavževo, bi bilo prav, če bi tudi naše županstvo pripravilo kak velik pehar za darove (najbolje v tolarjih, pa tudi marke bi prišle prav). Ker se naši občinski možje raje gredo Miklavže kot pa dacarje, bodo brez »miklavževne« prihodnje leto z napolprazno občinsko vrečo bolj tenko piskali...
Krištofov Pepe II.
-DROBTINICE
• Vsak moški ima možnost, da si sam izbere oblike vladavine: čr-
• no, rdečo, rjavo ali blond.
• O. mide •
• Nobena stvar me ne prevzame tako kot delo: cele ure ga lahko opa-
zujem.
J. Klupka Jerome
, Ko bodo ljudje sprevideli svoje napake, jih bodo nehali iskati drugje
. Gandhi •
• Pametni se učijo na tujih napakah, bedaki pa na lastnih.
• angleški pregovor
Na napakah se učimo. Zato jih kar naprej ponavljam.
Mici
• Ali si predstavljate tišino, če bi vsak govoril samo tisto, kar ve? * , Francelj a
• •
• Ce molčiš zato, ker si neumen, ravnaš pametno. Ce pa si pameten •
• in zato molčiš, ravnaš modro. • ^ Teokrit J
In memoriam
Franci Kimeswenger
Letos 11. oktobra je Bog poklical v večnost Kanmičana Francija Kimeswengerja. Gospod Franci je bil rojen 22. novembra 1906. leta v Kamniku kot drugi najmlajši med 13-imi otroki. Njegova starša sta prišla v Kamnik iz Tirolske. OCe je bil kopališki mojster v takratnem zdravilišču Kurhaus. Odraščanje v tako številni družini v spodnjih Mekinjah »pri Kovaču« je malega Francija zaznamovalo za celo življenje.
Vsakdan v veliki skromnosti, še bolj tudi zaradi I. svetovne vojne, ga je utrdil in ga navajal k delavnosti, podjetnosti in poštenosti.
Zgodaj je moral z doma - v uk za trgovskega vajenca v Savinjsko dolino. Čimprej je bilo potrebno kaj zaslužiti in tako pomagati tudi svojim staršem. S skupnimi močmi so si nato v Podgorju ustvarili svoj lastni, skupni dom. Ze s 25. leti se je uspel osamosvojiti in odpreti na Šutni, poleg Stergar-jeve trgovine, trgovino z žele-znino in barvami. Z veliko pridnosti in zavzetosti mu je posel dobro uspeval.
Med 2. svetovno vojno je moral g. Franci, kot toliko drugih naših fantov, obleči nemško vojaško suknjo. Strahote te vojne je nato prestajal na vzhodni fronti.
Kot sin nemških staršev je med vojno, saj je bil do leta 1943 še v Kamniku, pri oku-
pacijskih silah rad posredoval pri reševanju naših ljudi. Ob tem se je še posebej pokazala njegova pri-slovična srčna dobrota, ljubezen do bližnjega.
18. julija 1942 so na Viru pri
Ncvljah partizani napadli nemško vojaško kolono. Pri tem so padli trije Nemci, sedem je bilo ranjenih. V znak maščevanja je Gestapo takoj pozaprl na Viru in v okolici tamkajšnje domačine, sicer popolnoma nevpletene. Vsem 30 talcem je bila namenjena smrt. Na prošnje prijateljev zaprtih se je g Franci takoj odzval in po velikih naporih pri Nemcih dosegel njihovo izpustitev. 30 življenj je bilo rešenih!
1945 se je vrnil iz ujetništva domov v Kamnik. Zal ne za dolgo. Ze decembra 1945 ga je nova ko-
munistična oblast skupaj s 84-letno materjo in dvema sestrama izselila v Avstrijo. Vsa medvojna dobra dela, priporočila domačinov - Kamničanov niso nič zalegla. Franci in njegovi so se morali posloviti od Kamnika - kraja, na katerega je bil Franci, tudi kot navdušen planinec, smučar in ribič, še posebej navezan. Vse njihovo premoženje je bilo zaseženo - nacionalizirano.
Z njemu lastno odločno voljo, trdim delom in neomajno vero v Boga je premagoval tegobe izgnanca. Z leti si je ustvaril novi dom ob Vrbskem jezeru in se leta 1957 poročil s Kamničanko Lidijo, ki mu je rodila Petra in Andreja.
Skoraj 91 let je dočakal g. Franci. Od tega je moral čez 50 let živeti stran od tako ljubljenega Kamnika. Kadar je le mogel, se je vračal na obisk k svojim številnim prijateljem in znancem, na obisk v rodni kraj, še posebej v Mekinje. Za vsakega izmed nas je imel vedno prijazno besedo. Še več, če je le mogel, je bil pripravljen pomagati, ustreči vsakomur. V imenu vseh listih, ki smo bili teh Vaših ljubeznivosti deležni, g. Franci, najlepša hvala.
28. oktobra smo ga pospremili na njegovo zadnjo pot na kamniške Žale. Končno je, na . njegovo veliko željo, zopet doma, ob vznožju kamniških planin - naj se spočije v Gospodu!
MILAN WINDSCHNURER
Iskrice
Direktor opreme kotlarne ali zakaj šolstvu primanjkuje denarja
V zadnji številki Kamniškega občana smo v članku Sporna cena toplote ali naložba brez kritja? lahko prebrali tu: di tole:
»Ko je bila lani predvidena zamenjava direktorja opreme kotlovnic v OS
Toma Brejca in OS Frana Albrehta, se je pokazalo, da bi bilo smotrneje obe šoli priključiti na toplovodno omrežje.«
Čeprav članek govori o zagatah s kamniško toplijikacijo, mimogrede zvemo za Se en vzrok, zakaj šolstvu vedno primanjkuje denarja. Kako ga ne bi, če imajo v osnovnih šolah tudi direktorje opreme kotlovnic. Plače direktorjev pa niso majhne. B. N.
Nova občina tudi v Tuhinjski dolini
Nekateri iz kamniških krajevnih skupnosti pravijo, da bi bilo za Kamnik bolje, ko bi se za novo občino odločili Tu-hinjci, ker da gre v tisti konec zelo veliko denarja. Vendar pa župan pravi, da so »Tuhinjci z nami!« Ja, menijo drugi,
dokler ne bo asfaltirana vsaka vas in vsako dvorišče.
Pšata - prvič
Na zboru krajanov v Mostah, kjer so prvič razpravljali o novi občini, so bili nekateri Moščani kar precej razgreti. Pa so najbrž zaradi tega pomislili na njihovo Pšalo, ko je eden od razgretežev rekel občinskemu možu: »A ti veš, kolk je dons Pšata mrzla?« Pa de oni z občine ki se mu je zasvitalo, kaj pomeni ta namig: »Ne vem točno. Pa bo menda danes res kar precej hladna.« A Moščan naprej: »Sej boš probu, pa boš vidu, kako je mrzla, k le bomo kr not zabrisal!«
Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da grožnja vendarle - zaenkrat - ni bila uresničena.
Pšata - drugič
V Kamniku ni sposobnih managerjev! Tako pravi direktor enega od kamniških podjetij in dodaja, da jih zato »uvaža« v kamniško podjetje od drugod. Večinoma iz domžalske občine.
Podrejeni pravijo tem uvoženim in zalo toliko bolj sposobnim managerjem: »Aha, ta je tudi z drugega brega Pšate!«
B.P.
OBVESTILO O URADNIH URAH
Krajane KS Duplica obveščamo, da je svetovalnica ADRIAPLIN 10. 11. 1997 prenehala z delom.
V prostorih Kulturnega doma Duplica imamo odslej uradne ure v
PONEDELJEK: 10h - 12h SREDO: 17" - 19"
PETEK: 10h - 12"
Vaše (pisne) predloge in pobude o krajevni problematiki lahko oddate osebno v pisarni ali na naš naslov: KS Duplica, Jakopičeva 11, 1241 Kamnik. SVET KS DUPLICA
nudimo vsem obrtnikom in podjetjem za vse dejavnosti po konkurenčnih cenah računovodske storitve:glavm knjiga> s*aldakontj5
obračun plač, obračun proizvodnje, osnovna sredstva, vse evidence in bilance ter poročila iz naslova deviznega poslovanja itd^
svetovanje s področja davčne zakonodaje:
zakon o davčnem postopku, zakon o dohodnini; informacijske rešitve z vso programsko opremo in šolanjem kadra.
Tel. 041-668-907, 061-811-817, 061-140-21-20
odmevi • Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja -
število svetnikov o bolj pomembnih stvareh, kjer bo vsakdo vlekel na svoj konec, pa mije bolj ali manj jasno. Morda se tudi molim, saj se v Komendi vedno najde kdo, ki raje vidi, da napreduje in se razvija kak drug kraj, samo Komenda ne. Hvala Bogu, da smo tega vajeni, saj se to dogaja že precej let. Volimo ljudi, ki so na škodo Komende sposobni ddovati, se pravi, da smo za vse skupaj krivi sami in nihče drug.
MARKO LAH
Odmev na Odmev Marije Reba pod naslovom Non omne quod licet, homestur est (Kamniški občan, 6. november 1997)
Obračunavanja med enimi, drugimi, tretjimi in ne vem katerimi še Zelenimi me ne zanimajo, zato se nočem opredeljevati za nobeno stran. Močno pa me je vznemiril del zapisa g. Marije Reba, v katerem se sklicuje na sicer odličen televizijski prispevek Marjete Keršič-Svetel o nepalskem pogorju Anapum, iz katerega povzame le določene podatke in naredi povsem neumestno primerjavo z razmerami na Veliki planini. 2600 km1 veliko ozemlje tamkajšnjega rezervata letno obišče 30.000 ljudi, mnogo manjšo Veliko planino pa kar 240.000. Takšna primerjava je povsem neustrezna, saj bi sicer lahko tudi za New York z dobrimi sedmimi milijoni prebivalcev sklepali, da ima površino tri in polkrat večjo od Slovenije (kot Irska), če ga primerjamo s številom ljudi v naši državi.
Povedati moram, da sem imel priložnost prikazano himalajsko območje obiskati leta 1990 in se mije, kljub že tedaj poudarjeno izraženim okoljskim težavam, zaradi nepopisnih lepot močno vtisnilo v spomin in me navdalo s čudovitimi spoznanji o raznolikih prilagoditvah človeka naravnim okoliščinam na različnih koncih sveta (to sem spoznaval še na drugih popotovanjih). Naj pojasnim, čemu je primerjava zgrešena in kaže s strani pomembne občinske funkcionarke ene izmed Zelenih »frakcij« na popolno nepoznavanje problema-
tike. Tudi sicer se avtorica izraža v množinski obliki, kar je še bolj zaskrbljujoče! Na drugi strani nestrokovnost posredno ludi prizna, saj se ji je prostodušno zapisalo, da jim je oči odprl šele omenjeni televizijski prispevek.
Pogorje Anapurne je čezmerno obremenjeno le ob približno 360 km dolgi poti, ki vrhove obkroži, ter ob dobrih 50 km dolgi poti, ki z južne strani vodi v tako imenovano Svetišče (Annapuma Sanctuary) pod poledenelimi ostenji najvišjih vr-šacev. Tdrejse vsi obiskovalci zgostijo na razmeroma majhnem prostoru, kar pa ni tudi glavni problem, saj so še mnogo večje zgostitve in obremenitve marsikje na indijski podcelini in ludi drugod po svetu. Ena od težav je v tem, da popotniki okrog Anapum v povprečju za pot porabijo 20 dni, kar pravzaprav pomeni, da število nočitev znaša dobrih pol milijona na leto, torej precej več kot na Veliki planini, kjer prevladujejo enodnevni obiskovalci, ki tam ne prenočijo. Pa to še ni najhuje. Tudi problem »kakanja« je obroben, saj je samočistilna sposobnost tamkajšnjih zelo vodnatih ledeniških rek zadostna, da se nepalske reke v zgornjih tokovih ne spremenijo v kloake, Njihova voda ni pitna zaradi v vseh tamkajšnjih vodotokih prisotnih mikroorganizmov (v povezavi z živinorejo), zato jo je potrebno razkužiti s čistilnimi tabletkami. Prav tako niso osrednja težava smeti, kijih zavržejo ne-osveščeni obiskovalci, saj jih velika večina nosi s seboj le najbolj nujne stvari; nosače si privoščijo samo najbolj premožni in najbolj »komot«. Zato količina »neposrednih turističnih« odpadkov ni velika. Huje je, da je potrebno vse obiskovalce oskrbeti s hrano in pijačo. Ker je glavnina poti nad 2000 in celo nad 3500 m visoko, količina pridelane hrane komaj zadostuje za potrebe domačega prebivalstva, zato se tudi popotnikom največkrat prikaže v krožnikih riž, čudežno pripravljen z vrsto dodatkov: s koprivami ali brez, krompirjem ali brez, z jajcem ali brez pa še s čim ali brez ter z medsebojnimi kombinacijami različnih primesi. Zaradi borne količine
in bolj bogate ponudbe hrane je potrebno del živeža prinesti iz bolj rodovitnih ravninskih predelov. Močni nosači marsikje več kot teden hoda daleč prenašajo tudi pivo in coca co-lo, vendar steklenic nihče ne zavrže, temveč jih skrbno odnesejo nazaj v dolino; ne toliko zaradi okoljske ozaveščenosti kot zaradi gospodarnosti. Priznam, tudi kakšna konzerva tunine in v celofan zaviti piškoti se znajdejo na sicer skromno založenih stojnicah trgovinic v obpotnih vasicah
V goratem svetu Nepala ni, razen redkih izjem, ne elektrike ne cest. Večji del energije dobijo z uporabo lesa, glavnino tovorov pa prenesejo na hrbtih nosačev in le ponekod, kjer so boljše poti, na plečih tovornih živali: v nižjih legah oslov in mul ter v višjih jakov; tudi vzdrževanje tovornih živali je v surovih naravnih razmerah energetsko zahtevno. Glavna nepalska problema sta s turizmom povezana posredno in bi jima na Veliki planini težko potegnili vzporednico. Prvi, najbolj opazen, je pomanjkanje kurjave. Ker je na navedenih nadmorskih višinah hladno, hkrati pa je s povečanim obiskom naraslo število lačnih ust, ki jim je potrebno pripraviti hrano (mimogrede, po tradiciji hrano za vsakega gosta skuhajo posebej), se je z naraščanjem prebivalstva že pred turistično dobo začelo pretirano izsekavanje sicer skromnega gozdnega bogastva, tako da je v padavinski senci potekajoč severni del krožne poti v bližini naselij že skoraj povsem brez drevja, tako rekoč razgaljen. Dosti bolje ni niti na južni strani, kjer uspevajo slikoviti rododendronovi gozdovi. Še huje je, da se zaradi ogolelosti pobočij pogosteje prožijo plazovi in že tako z velikim naporom narejene poti so marsikje neprehodne zalo morajo nadelati vedno nove prehode. Prav problemom ogozdo-vanja in oskrbe z alternativnimi energetskimi viri je namenjena glavna skrb nepalske vlade in kar številnih mednarodnih projektov. Drug problem je bolj zagoneten in zaenkrat še ne dovolj razkril. Gre za tako imenovano socialno onesnaževanje, saj se s turizmom med domačine Sirijo nove vrednote in
novi pogledi na svet, katerih vzor je zahodnjaška potrošniška miselnost. Marsikateri domačin ima zaradi teženj po bogastvu bolj nemirno glavo, kot bi jo imel, če bi o sodobnem svetovnem utripu manj vedel. Pomislimo, da si ljudje tudi v Nepalu želijo avtomobile! Kaj to pomeni za gorato deželo, kjer je za zdaj od vzhoda proti zahodu speljana ena sama prometna žila, ki bi ji po naših merilih lahko rekli cesta, pa še ta ne teče po celotni dolžini države, sije težko predstavljati. Kolikšna poraba energije in na neuspeh obsojen spopad z naravo čakala morebitne snovalce projekta cesta v vsako nepalsko vas? Morda pa se bodo iz vseh nedostopnih vasi ljudje postopoma izselili in še bolj obremenili že tako prenaseljene hribovite in nižinske dele srednjega in južnega dela Nepala. Ne pozabimo, da je naravni prirastek ene najmanj razvitih svetovnih držav kar 25% na leto in se zaradi izboljševanja zdravstvene oskrbe ter z njo povezane manjše umrljivosti še povečuje!
Naj bo dovolj. Predsednici Zelenih želim Se več dobrih oddaj, ki bi njej in njenim neukim podanikom počasi odpirali oči. Tudi v knjižnjicah se pod gesloma okolje oziroma ekologija skriva marsikaj poučnega. Sicer pa lako in tako sklepam, da gre bolj kot za resne okoljske skrbi za brezobzirna politična obračunavanja. Če želi, naj tako počne a naj v prihodnje ne zlorablja in izkrivlja dejstev, ki so ji tuja. Tudi neplodna poraba časopisnih vrstic je onesnaževanje; kar pomislimo na surovine za papir ter na očiščevalno in varovalno vlogo gozdov. Sicer pa je na isti sirani Kamniškega občana objavljen tudi Bojčev pogled na razmere na Veliki planini, kije povsem iz drugega testa, oplemeniten s primernim razmerjem negativizmov in pozitivizmov. Poznam tudi strokovnjake, ki se okoljskih problemov na Veliki planini lotevajo na strokoven, poglobljen način, tudi z analizami vodnih vzorcev na vznožju planote...
DRAGO KLADNIK
Drugi mekinjski planinski pohod
Organizatorji pri društvu Partizan Mekinje so za cilj drugega letošnjega planinskega pohoda izbrali 1929 m visok vrh Govca, slemenaste gore OlSeve na Koroškem. Tako kot z izbranim ciljem smo imeli udeleženci, v soboto, 27. septembra, sreCo tudi z vremenom. Kristalno čisto ozračje, neskončno vidljivost je 54 zbranim pohodni-kom Se pred odhodom iz Mekinj obetala čudovit dan.
Z avtomobili smo se izpred mekinjskega doma odpeljali proti Črnivcu, preko Kranjskega Raka do Luč in Solčave kjer smo zavili proti vasici sv. Duh, kjer so nad visino 1200 m Se vedno ugodne naravne razmere za preživetje nekaj samotnih kmetij. Izhodišče pohoda je bilo na planoti pod cerkvijo sv. Duha.
Pred začetkom hoje so vodenje in skrb za varnost udeležencev prevzeli v svoje roke planinski vodniki Miro Vršič, Zdravko MarkuS, Jože Klene ter gorski reševalec Jernej Koritnik.
Po pridobitvi prve orientacije, pri čemer smo tudi ugotovili, da Kamniških Alp ne gledamo z južne strani, kakršen je pogled od doma, temveč s severne, smo se podali navkreber. Kljub hoji skozi iglasti gozd je postajalo vse topleje Po dobri uri hoda smo prispeli pred vhod jame Potočke zijalke, kije pomembno svetovno znano arheološko in paleonloloSko najdiSče. ljeta 1928 je bilo v njej najdeno starokamenodobno bivališče izpred pribl. 35 ti-^soč let. Večina se je povzpela proti končnemu cilju, tisti,
ki se na vrh OlSeve niso podali, pa so lahko veliko več sliSali o znamenitostih jame Naključno so takrat bili tam člani Prirodoslovnega društva iz Ljubljane, ki so bogato znanje o Potočki zijalki radi posredovali prisotnim.
Proti najvišjemu vrhu OlSeve smo lahko opazovali jugozahodno obzorje, kjer se je ta dan videl tudi Triglav, za njim pa Stol, Storžič, Kamniško sedlo z alpskimi vrhovi na obeh straneh, pod planinami pa z gozdovi poraščene doline. S slemena OlSeve se je obzorje razširilo na severno - avstrijsko stran ter na vzhodna vrhova Karavank Peco in Raduho.
Da v treh, Štirih urah nismo naredili ravno kratke poti, nam je dokazal pogled na naše izhodišče v vasi Sv. Duh, kamor smo se nato vrnili. V vasi smo obiskali Se planinsko kočo pod OlSevo, kjer smo dobro voljo dokazali z ubranim petjem. Nekateri smo si v tem kraju ogledali Se notranjost cerkve, kije znana po reliefu sv. Trojice iz leta 1425.
Med vračanjem po panoramski cesti smo se ustavili Se pri Železni vodi, kje je manjši mineralni izvir kisle vode s kovinskim okusom, nato pa smo si v dolini ogledali še stalno razstavo izkopanin iz Potočke zijalke.
Namesto zaključka naj bo zahvala organizatorjem in vodjem pohoda z željo, da bi podobne pohode že organizirali. Predvsem pa vabimo tiste ki so tokrat ostali doma, da se nam pridružijo na naslednjem izletu. BS
Tolsta gora (734 m) L
Ta je od vseh kamniških vzhodnih sosedov nekako najbolj od rok in zato tudi najmanj obiskana Včasih je bila Čeznjo celo speljana steza, ki pa se je povsem zarastla, tako da je za prečenje potrebno že nekaj »stezosledstva«. Kolovozi oziroma gozdne ceste, ki so jih nadelali v zadnjih letih, pa služijo predvsem spravilu lesa in se zato običajno končajo sredi gozda.
Tudi na Tolsto goro je možnih več dostopov, čeprav bistveno manj kot na Špico ali Stari grad.
Z juga
Ker stare poti, ki je nekdaj povezovala Palovče in Kamnik mimo Kordina in Babjega trebuha (Straže), praktično ni več (vseeno je opisana kot dostop na Veliko špico »Iz Novega trga«), je morda najbolje, da za začetek obiska
Tolste gore uporabimo katero od poti, ki vodijo na Špico, npr. tisto, ki vodi iz Novega trga oziroma Kamnika najprej po južnem pobočju Starega gradu in nato preči jugozahodno in južno pobočje Spice, da pride na cesto Ka-mnik-Stari grad na mestu, kjer cesta zapušča pobočja Špice. Tu gremo okoli 100 m po cesti v smeri Kamnika. Kjer cesta prečka jarek, ki se nato nadaljuje še na levi strani ceste, vodi v levo kolovoz. (Prav do tu pridemo tudi po opuščeni poti iz Novega trga za Palovče - glej opis dostopa na Špico »Iz Novega trga po ovinku«). Gremo po tem kolovozu. Po približno 50 m se levo odcepi nov kolovoz, mi pa sledimo staremu, opuščenemu kolovozu oziroma stezi po levi strani pod Babjim trebuhom (Stražo. 622), dokler ne pridemo do asfaltirane ceste Ka-
Tolsta gora s severa. Spodaj Vrhpolje.
~DIJAK1 m ŠTUI
Študentski Servis
KAMNIK
Posredovanje dela dijakom in študentom z rednim aH izrednim statusom Glavni trg 23, pri Občini, tel.: 817-058
POMEMBNO
Zasluženi DENAR ti za vsa boljša podjetja, na željo, nakažemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice V CELOTNEM ZNESKU
Podaljšanje vpisa za šolsko leto 97/98 / Naročanje napotnic In informacije o prejetem zaslužku tudi po TELEFONU ali INTERNETU
Odprto tudi OB SOBOTAH od 9h do I2h
Odpiranje tekočih računov na servisu
r Velika baza INŠTRUKCIJ za vse stopnje
NOVO:
/ Študentski krediti
j?
ko žanim m domu...      rf Izposoja kombija
DIJAKI, ŠTUDENTJE, SPOROČITE NAM SttM E-MAIL HOME PAGE: HTTP://www.studentski-s-domzaIe.si
mnik-Vranja Peč. Po tej cesti gremo nekaj 100 m. Ko se ne levi strani pojavijo med drugim drevjem tudi macesni in ima telefonski drog številko 64, zavijemo levo na stezo, ki je skoraj vzporedna z asfaltirano cesto. Po njej gremo do gozdne ceste. Do te gozdne ceste bi sicer lahko prišli tudi po asfaltu. Gozdna cesta je sprva povsem vodoravna in položna, nato pa se malo vzdigne, da pride na sedlo med Lancarjem in Tolsto goro. Na sedlu je tudi lovska opazovalnica in senožet (travnik oziroma pašnik). Na drugi strani sedla zavije gozdna cesta v vzhodno pobočje Tolste gore in jo nato skoraj obkroži. Zato lahko tisti, ki ni vešč vsaj malo stezosledstva. gre po tej cesti okoli Tolste gore in se na njenem koncu pridruži tistim, ki bodo šli čez vrh in se nato spusti v dolino.
Tisti, ki hoče iti čez vrh, pa mora izbrati prvega od treh kolovozov, ki so levo od ceste. Po tem kolovozu, ki je spočetka precej zaraščen in se dviga malo slrmeje od ceste, navzgor do roba (SV greben). Kolovoz, ki je že bolj steza, se nadaljuje navzdol v stezi in po njej se da priti do ceste. Mi pa gremo levo po stezici, ki je nekaj metrov do roba, navzgor. Stezico se da s pozornim opazovanjem slediti vse do vrha Tolste gore. Ta je povsem poraščen. Sam vrh je tak kot kup kamenja in skal. Malo naprej je majčkena ravninica. Z nje gremo skozi smrekov gozd in desno okoli manjše vrtače na drug vrh, ki ga predstavlja večja skala. Od tu gremo nekaj metrov desno od roba navzdol. Levo pobočje je poraščeno z gozdom, vendar precej strmo. Desno je precej grmovja, kjer stezico bolj slutimo kot sledimo, gre pa okoli 20 do 30 metrov od samega roba. Po slabih 100 metrih pridemo do ceste, prav na obračališče. V zahodnem delu se nadaljuje steza, ki se bolj ali manj drži SZ grebena. Po tej stezi se nato spuščamo skoraj do Suhega potoka. Ko že vidimo hiše, kakšnih 100 m pred seboj, naletimo na križišče. Desno navzdol vodi pot na Vrhpolje, levo navzdol pa čez strugo Suhega potoka in nato desno po kolovozu do »Pod Skalcc«.
Za to pot bomo rabili okoli 2 uri, če se vmes ne bomo preveč obotavljali, saj se bomo vzpeli na 734 m nad morjem, če bomo šli tudi na vrh Tolste gore. V tem primeru je tudi zaželeno, da je obutev že skoraj planinska, saj v tistem delu, v katerem je steza za sedaj samo nakazana, športni copati ali nizki čevlji ne nudijo gležnju dovolj opore, tla so pa precej neravna.
(nadaljevanje prihodnjič)
Bojč
Hribovski nogomet
Letošnja jesen je bila spet čudovita, kot v »dobrih, starih časih«. Tako je bilo spet mogoče izvesti tradicionalno nogometno tekmo, že devetnajsto leto po vrsti, na največjem stadionu v bližnji kamniški okolici. Tekma je bila v nedeljo, 5. oktobra, z začetkom točno opoldne in je bila združena z izletom na Korošico, ki je potekal s štajerske strani: z avtomobili do Ravnega polja in nato čez Podvežak in mimo Inkreta na Korošico, a nazaj mimo Vodotočnega jezera ter čez Desko navzdol do avtomobilov. Vendar je večina udeležencev raje prišla kar po svoje, s kamniške strani.
Vreme je bilo prelepo in tudi koča je bila odprta. Zato so si lahko tako igralci kot tudi gledalci in drugi obiskovalci privezali dušo in pogasili žejo tudi s čim drugim in ne samo z vodo, ki jo je na Korošici dovolj.
Ker Štajerci spet niso pripravili ekipe (za drugo leto obljubljajo, da jo bodo), sta se ekipi ločili po tem, da so eni imeli barvaste majice ali pa so bili brez njih, drugi pa so imeli bele majice. Tem navijači niso hoteli reči »ta beli«, da ne bi prišlo do nepotrebnih političnih sporov, ki jih je že v dolinah bistveno preveč, posebej še zaradi tega, ker so zmagali barvasti oziroma brez-
majčniki z rezultatom 1:0.
Sodnik je sodil odlično, čeprav ni barvastim priznal enega gola. Vendar ta njegova odločitev, drugače kot podobnim odločitvam na tekmah na manjših nadmorskih višinah, ni povzročila nobenih posebnih protestov ne med igralci in ne med gledalci. Teh je bilo precej in so imeli obilno zabave ob raznoraznih »bravurah« igralcev. Zasedli so najboljša mesta na »tribunah«, ki so bile precej prazne (saj lahko sprejmejo več slo tisoč ljudi). »Vstopnina« je bila namreč precej visoka -najmanj 500 višinskih metrov je bilo potrebno iti peš in to najprej gor, nato pa še dol!
BOJČ
Skupna vaja postaj GRS Jezersko, Kamnik in Ljubljana
V soboto, 8. novembra letos, je bila v steni nad vasico Osp skupna vaja gorskih reševalnih postaj iz Kamnika, Jezerskega in Ljubljane. Na vaji je sodelovalo skupno nekaj čez štirideset gorskih reševalcev (devet iz Jezerskega, dvanajst iz Kamnika, ostali so bili iz Ljubljane). Ogledali so si jo tudi predstavniki državnega obveščevalnega centra in predstavniki obveščevalnih centrov in civil-
ne zaščite iz Ilirske Bistrice, Kopra in Ljubljane.
V prvem delu vaje so se reševalci razdelili v tri skupine, tako da so »pobrale« ponesrečenca iz srede stene. Pri tem je prva skupina to izvedla z UT nosili, tako da se je k ponesrečencu spustil reševalec, ga naložil v nosila in nato so ga ostali spustili pod steno. Enako nalogo je opravila tudi druga skupina, ki pa je imela gorska nosila (mariner). V tretji skupini se je reševalec spustil do ponesrečenca, ga naložil na svoj hrbet (improviziran gorski - gra-mingerjev - sedež) in nato so oba ostali člani skupine potegnili na rob stene.
Sledil je še prikaz reševanja ponesrečenega plezalca iz stene s pomočjo statične ali dinamične vrvi. To so izvedli člani postaje GRS Ljubljana, ki so bili tudi glavni organizatorji te skupne, zelo uspešne vaje.
Pri tem še ena zanimivost, ki govori o nerešenem statusu gorskih reševalcev v samostojni, demokratični Sloveniji. Ko so se peljali s službenim vozilom na to vajo, so na avtocesti prosili, če bi tudi zanje veljala kartica- 5. »Nikakor ne,« je bil odgovor uslužbenca DARS-a, »ta kartica velja samo za vojsko, policijo, gasilce in reševalce. Vi ste pa gorski reševalci in zato to za vas ne velja in morate plačati cestnino!« Brez komentarja. BOJČ
Patagonija - Infinito sur (III. del)
Naslednji dan z Moniko že najame-va konje, na katere naložimo vso opremo. Hoje iz El Chaltena do baznega tabora Rio Blanco je samo za dobro uro in pol. Se isti dan sva imela urejeno bazo. En šotor posebej za hrano in kuhinjo in še en šotor za opremo in spanje. V bazi so bili alpinisti z najrazličnejših koncev sveta. Večina jih je imela že kisle in naveličane obraze, saj so bili v bazi že dober mesec in vseskozi so imeli slabo vreme.
Naslednji dan sva že spakirala nahrbtnike in odnesla del opreme na Paso Superior - izhodišče za plezanje v vzhodnih in južnih stenah Fitz Rovja in njegovih sosedov. Na Pasu, kjer je večni led in sneg, je potrebno za prostor za opremo in spanje v sneg izkopati luknje. Z Moniko sva imela veliko srečo, ker sva podedovala luknjo od Rusov, ki so že zapustili hribe. Na koncu odprave pa sva dobila celo luknjo, ki sta jo celih šest dni kopala dva Sveda.Menda sta skopala že čez dvesto lukenj in moram reči, da je bila zelo mojstrsko narejena: vhod s tunelom Oahko si stal), najprej si prišel v kuhinjo (z dimnikom in odtočno cevjo), potem pa v naslednji prostor, kjer si lahko postavil cel šotor za dve osebi. Luknje so najboljša obramba proti mrazu in močnejšemu vetru.
Dva tedna sva čakala na lepo vreme. Vso opremo sva imela že na Pasu. Bazo sva zapustila že ob petih zjutraj in bila ob sedmih že na Pasu, kjer sva vzela opremo in odšla proti Aguja Gu-illaumetu. Že ob dvanajstih sva stala na vrhu. Plezala sva po zelo lepi smeri s strmim začetkom v ledu in zaključkom v skali pete stopnje. Uživala sva razgled na Fitz Roy in Hielo Continental proti severu celi dve uri. Ko sva se vrnila na Paso, je bilo vreme še zmeraj lepo. Prespala sva v snežni luknji in naslednji dan sva poskusila srečo pri plezanju na Fitz Roy. Če hočeš plezali najbolj klasične smeri na Fitz Roy, moraš najprej preplezali zelo strmo grapo, da prideš do Breche de los ltalianos, kjer prespiš in nadaljuješ s plezanjem. Ko sva si z Moniko že uredila bivak na Brechi, je začelo močno snežiti in veter je bil neusmiljen. Odločila sva se za sestop do lukenj. Ko sva se naslednji dan zbudila, je bilo spet prekrasno jutro brez vetra. Odpravila sva se proti vzhodni steni Guilla-umeta, kjer sva imela že začrtano novo smer. Splezala sva en raztezaj, se spustila nazaj pod steno in sestopila do Pasa, kjer sva prespala že tretjo noč. Naslednje jutro naju je spet pričakalo sonce. Preplezalu sva še ostali del smeri, ki sva jo priključila Švicarski smeri. Med spuščanjem ob vrvi nazaj pod steno so se že začeli nabirati oblaki. V trenutku, ko sva se spustila pod steno, je začelo snežiti in močan veter nama je zakril vse sledi do Pasa. Z veliko
sreče sva prišla do Pasa, kjer sva si v luknji, zaščitena pred vetrom, skuhala čaj, sepreoblekla in začela sestopati proti bazi. Ko sva se ozirala nazaj so bile vse stene »poprhane« s snegom. Na poti proti bazi se je sneg spremenil v dež. Vsa premočena sva se proti večeru vrnila v bazo. Suha oblačila, čaj, topla hrana, so naju spet spravili pokonci. Cel naslednji teden je deževalo. Proti koncu tedna se je vreme vsaj toliko uredilo, da sva spravila vso opremo iz Pasa. Grdo vreme se je še kar nadaljevalo in z Moniko sva se odločila za treking okoli Filz Rovja. Ko sva se vrnila s trekinga, sva Se malo upala na Se en vzpon v Aguja de la S. Nahrbtnike sva napolnila z vso potrebno opremo in ob dveh zjutraj sva zapustila bazo. Točno ob vzhodu sva bila pod steno, pod Avstrijsko smerjo. Po strmem snegu sva hitro .splezala do skalne stopnje, kjer sva pustila ledno opremo. Od tod sva imela Se osem šestdesel-metrskih raztežajev po skali šeste stopnje. Vroče je bilo »za znorel« in že je bilo videti, da se bo vreme zopet poslabšalo. Na koncu pa se je kar dobro izteklo. Zaradi bojazni, da se ho vreme poslabšalo sva plezala zelo hitro in petstometrsko steno sva preplezala v samo štirih urah. Neverjetno lep in kot nož oster vrh. Odprl se nama je tudi lep pogled na Ceno Tone Dolg sestop proti bazi je kar hitro minil in Se pred večerom svd bila v baznem taboru.
Baza je bila že prazna. Vsi, razen nekega ruskega znanstvenika, so zapustili bazo. Dnevi so se iztekli tudi
nama. Vso opremo so nama v bazo prinesli konji. Iz baze nazaj v mesto El Chalten pa sva bila midva težko obtežena »konja«.
Iz mesta sva se odpravila Se v bazni tabor pod Ceno Torrejem, kjer sva poskusila srečo Se z plezanjem v El Moc-hu. Ijed, ki ga je veter nosil po zraku, naju je odvrnil, zato sva se vrnila nazaj v mesto. Od sedaj naprej nič več plezanja, samo še pot do Ognjene zemlje in vrnitev nazaj v Bariloche.
Ko sva zapuščala mesto, sva se še enkrat obrnila nazaj proti hribom. Kristalno čisto nebo nama je ponujalo prečudovit razgled. Oba velikana sta bila videti kot na sliki. Za naju to ni bila več slika, ampak zgodba, polna dogodivščin.
(nadaljevanje prihodnjič)
KLEMEN MALI
Ljubljanska 21 /i, Kamnik telefon 812-546
Prodamo kompletno opremo za trgovino:
- prodajne pulte, prodajne omare, police
- skladiščne regale
- pisarniško opremo (Stol Kamnik)
- telefonsko centralo
- alarmno napravo s senzorji
Vso dobro ohranjeno opremo prodamo za samo 550.000 SIT.
Ogled je možen vsak delovni dan v trgovini Framat, Šutna 76, po predhodnem dogovoru po tel.: 812-546.
Smučarski klub Kamnik prebujen
Po nekaj letih zatišja v Smučarskem klubu Kamnik zopet aktivno deluje veC sekcij, in sicer: alpska, sodniška in sekcija strokovnih kadrov.
V okviru alpske sekcije že tretje leto zapored deluje Alpska šola, v katero so vključeni otroci od 5. do 10. leta, ki bi se želeli naučiti alpskega smučanja. Poudarek je na igri in razvijanju splošnih športnih sposobnosti otrok. Ko otroci dosežejo določeno stopnjo znanja, lahko v okviru kluba nadaljujejo delo v predtekmovalni vrsti, kjer se počasi usmerijo v tekmovalno smučanje. Lahko pa še naprej sodelujejo v Alpski šoli z namenom, da postanejo dobri rekreativni smučarji.
Alpsko šolo že vsa tri leta vodita izkušena učitelja smučanja Aleš Doplihar in Rok Jarc. Njima pomaga vrsta mladih učiteljev smučanja, ki so pred leti sami tekmovali v okviru kluba. Tudi ti mladi učitelji (in učiteljice) so vsekakor dobro strokovno usposobljeni.
Še bolj kot na učenju, smučanja samega je poudarek na razvijanju športnega duha med otro-
ci, razvijanju njihovih športnih sposobnosti in spoznavanju življenja v gorah in naravi. Zaradi tega Alpska šola poteka celo leto. Vadba je raznolika in po mnenju otrok zelo zabavna, poteka pa vedno pod nadzorom usposobljenih učiteljev in je zaradi tega tudi varna.
Triletno delo je obrodilo že prve sadove, saj je v sezoni 1997/ 98 prvič sestavljena cicibanska tekmovalna vrsta, ki bo barve Smučarskega kluba Kamnik zastopala na regijskih in republiških tekmovanjih.
V Alpski šoli so veseli vsakega novega člana. Navadno je vpis novih članov v jeseni, toda tudi kasneje so vpisi zaželeni. In kje se jim lahko pridružite? Pridite na njihov trening, ki je vsak torek in četrtek med 18. in 20. uro v telovadnici OŠ Stranje, ali pa pokličite po telefonu 817-218. Dobrodošli!
Sodniška sekcija je v lanski sezoni pridobila 19 novih članov, uspešno so izpeljali mnoga tekmovanja. V letošnji sezoni bo poleg manjših izvedla tudi mednarodno tekmovanje - FIS slalom
za ženske,.katerega se udeležujejo tudi mnoga znana imena bele estrade.
Sekcija strokovnih kadrov redno skrbi za šolanje in izpopolnjevanje znanja smučarskih kadrov. Sem sodijo raznovrstni seminarji in tečaji za učitelje smučanja. V sodelovanju z alpsko sekcijo bo v letošnji sezoni organizirala tudi komercialne tečaje smučanja za vse, ki bodisi začenjajo osvajati znanje smučanja ali pa tega želijo še izpopolniti.
Smučarski klub Kamnik bo tudi letos, kot vsa leta poprej, organiziral sejem športne opreme, ki pa bo tokrat zasnovan malce drugače. To leto bo namenjen nakupu in prodaji vse športne opreme, ne le zimske. Trenutno potekajo tudi dogovori z raznimi trgovinami s športno opremo, da s svojimi artikli zaokrožijo ponudbo sejma športne opreme, ki bo potekal 22. in 23. novembra v prostorih OŠ Frana Albrehta v Kamniku. Vstopnine ni - vljudno vabljeni!
Vsem skupaj športni pozdrav!
MITJA
Lokostrelec Matej - Matevž Krumpestar leto po olimpijadi
Moj priimek je bil predolg
»Reprezentančni stat vrhunskih Športnikov je dokaj kratek, a prav zato veličasten, olimpijci pa so ikona vsakega nacionalnega Sporta.
Komur so ta dejstva na poti, se zateka k blasfemiji. Na Slovenskem jih presenetljivo ne manjka niti med tistimi, ki vodijo naS Sport,« je v Delu zapisal magister Viktor Krevsel, prvi slovenski odbojkarski strokovnjak, ko je pisal o dobrem in slabem v naSem Sportu.
Leto po poletnih olimpijskih igrah v Atlanti sem imel čast pogovarjati se s kamniškim olimpijcem, lokostrelcem Matejem Krumpestarjem, doma iz Tu-njic. Skupaj z kolegoma Koprivnikar-jem in Medvedom je dosegel ekipno 5. mesto v Atlanti. Žal pa prav zgornje besede zaslužnega moža slovenskega Sporta držijo tudi pri Mateju, kot ga kličejo doma in prijatelji, na uradnih papirjih je namreč Matevž. Status Športnika, olimpijca, za katerega naj bi na nek način poskrbela država, za katero nastopa, ni prav nič rožnat.
Teniški klub Siazenger
Aleš Pogačar in Anže Cevka v reprezentanci Slovenije
Člana TK Siazenger Kamnik Anže Cevka in Aleš Pogačar sta bila zaradi odličnih rezultatov v letošnji sezoni izbrana v reprezentanco Slovenije, ki se je udeležila neuradnega evropskega prvenstva za dečke in deklice do 12 let v francoskem Passvju. Trenerji so oba igralca pri odhodu pozdravili z mešanimi občutki, saj so bili mnenja, da se lahko enakovredno kosata z vrstniki iz Evrope, na drugi strani pa so se bali, da bosta igralca zaradi prvega res velikega nastopa podlegla tremi in zaigrala slabše, kot zmoreta. Strah je bil odveč, saj sta oba zaigrala pogumno in borbeno. Aleš je imel smolo, saj je že v prvem kolu naletel na kasnejšega zmagovalca, izredno dobrega Portugalca Rodrigueza, ki na poti do
finala ni oddal niti enega seta in prepričljivo osvojil turnir. V to-lažilnem turnirju je Aleš nato trikrat zmagal in enkrat izgubil ter osvojil tretje mesto. Lažje delo v prvem kolu je imel Anže, ki so ga organizatorji postavili za drugega nosilca, a je zaigral tako kot zna šele v drugem in tretjem nizu. V četrtfinalu je Anže vse do zaključka zadnjega niza igral odlično, bil na pragu zmage (vodil je 4/1 in 30/0), a nato zastal in velika priložnost za prvi mednarodni pokal je šla po zlu. V boju za razvrstitev od 5. do 8. mesta je nato še dvakrat zmagal in osvojil končno peto mesto, kar je brez dvoma eden večjih uspehov v zgodovini kluba nasploh.
Igranje na tem mednarodnem tekmovanju je bila izredno lepa
Lado Urh zmagovalec malega maratona v Ljubljani
Maraton še pride na vrsto
Lado Urh, atlet, tekač je eden od tistih športnikov, ki tudi širši javnosti izven Kamnika ni neznan. Nase je ponovno opozoril na drugem ljubljanskem maratonu. Zadnjo oktobrsko nedeljo se je v Ljubljani na Tromostovju zbralo čez 1000 tekačev, ki so lahko izbirali med tremi dolžinami. Kamničani na 42,195 km dolgem maratonu verjetno nismo imeli predstavnika, pač pa so se Lado Kveder, Miha Horvat, Marjan Veršnik, Anton Pančur lotili polmaratona. Med njimi tudi Lado, ki je teh 21.090 metrov ponovno zaključil kot prvi, čeprav konkurenca ni bila kar tako, tudi čas ena ura in sedem minut ne. »Dobro sem se počutil. Tekači na malem maratonu smo zaceli zelo hitro, saj smo 3 km sledili srednjeprogašu Izudinu Bahliriju, rekorderju na 1500 m, ki je tekel na 7 km dolgi progi. Kmalu nas je ostala le peterica: Kukovič, Vindiš, do 5 km je tempu sledil Geza Grabar, nekaj dlje pa Holdinar. Mirko Vindiš, naš najbolj izkušen maratonec, je nekajkrat pospešil, pa ni pobegnil. Okoli 10 km pa sem en »skok« dodal še sam, čeprav sem bil že kar utrujen.
Vendar na moje presenečenje Vindiš tempu ni sledil in je začel vidno zaostajati. To je nama s Kukovičem, ki je bil tretji na krosu Dela in dan kasneje med 2000 tekači odličen peti na teku v italijanski Cimeti (Urh, 12. mesto), vlilo še dodatnih moči in skupaj sva tekla proti cilju. Kljub vetru sva kilometre premagova-ja v času okoli 3.05, 3.07 minute, kar je pripomoglo tudi k času 1.07.39, kar je moj osebni rekord. Skupaj sva prečkala cilj, vendar je fotofiniš odločil, da sem bil za delček hitrejši,« je Lado pripovedoval o dogodkih na progi, ki so ga pripeljali do odmeve zmage. Lado je dolgo napovedoval nastop na velikem maratonu, vendar: »Kljub temu, da se že dolgo časa odločam za prvi start, pa se dosedaj še nisem čutil dovolj pripravljenega. Zaradi poškodbe v avgustu nisem uspel opraviti vsega treninga za maraton. Ne pretečem 600 km na mesec kot ostali maratonci, ampak le pol manj, kar se mi zdi premalo, da bi brez težav pretekel maraton. Želim ga preteči brez problemov in s solidnim časom, vsaj pod dve uri in pol.«
v__METOD MOČNIK J
Redno zaposlimo mlajšega moškega z izkušnjami za računovodsko knjigovodske posle.
Zahtevano je znanje računalniških programskih orodij.
PAX d.o.o., Glavni trg 16, Kamnik, tel.: 832-339.
in koristna izkušnja za oba Ka-mničana. Organizatorji so se izredno potrudili, tako da so se vsi udeleženci zadovoljni vračali domov.
Rezultati Glavni turnir
1. kolo: Rodriguez (Portugalska) : Pogačar 6/0: 6/1, Cevka : Van-lenmove (Belgija) 2/6; 6/1; 6/4;
2. kolo: Cevka : Russel (Francija) 6/7; 6/3; 6/1; četrtfinale: Sramek (Slovaška) : Cevka 6/4; 6/7; 7/6; za 5. - 8. mesto: Cevka : Roskillv (V. Britanija) 7/6; 6/3; za 5. mesto: Cevka : Hutchins (V. Britanija) 6/3; 3/6; 6/3.
Tolažilni turnir
1. kolo: Pogačar : Kurenva (Ukrajina) 6/0; 6/0; četrtfinale: Pogačar : Klientowsky (Francija) 7/5; 6/2; polfinale: Mana (Portugalska) : Pogačar 6/1; 6/4; za
3. mesto: Pogačar : Kratsow (Be-lorusija) 6/3; 6/4.
Matej med treningom
Službe v carini, kljub obljubam in izpolnjenim kriterijem Se ni dobil, čeprav ste to morda prebrali v Slovenskih novicah. »Edini, ki mi po svojih močeh pomaga, je Svilanit,« pravi Matej. Tudi razmere v lokostrelski zvezi niso preveč rožnate. Tako letos državnega prvenstva v prostem, olimpijskem slogu sploh ni bilo. Vendar se s tem ne obremenjujem, ker vem, da teh stvari sam ne bom mogel spremeniti. Treniram naprej. Sicer mi v zadnjem letu ni uspevalo tako, kot sem si želel, vendar
ne zaradi tega, ker ne bi treniral. Treniram dvakrat na dan, 3 ure dopoldne in Se 3 ure popoldne, poleg tega pa Se tečem. Morda sem začel preveč razmišljati, kar pa za lokostrelca ni dobro. Ni dobro, da razmišljaš, kako letijo puščice. Tako sem po rezultatih šele četrti v Sloveniji, saj je Mitja Burja, tudi Kamničan, napredoval do reprezentance. Prav mladost je včasih lahko prednost. Ko si mlad, neobremenjen, samo streljaš in vse puščice letijo v črno,« pravi 20-letnik, ki je vse svoje ambicije posvetil najljubšemu športu, kije ločen po stilu streljanja. »Razlika med instinktivnim, compo-und in olimpijskim, prostim stilom streljanja je v loku. Instinktivni je brez naprav, streljajo pa večino za hobi. Compound ima Se nekaj več merilnih naprav kot prosti, je pa bolj priljubljen od prostega, ker je za to potrebno manj treninga. Prosti slog je edini v olimpijski druščini, je pa najbolj zahteven. Pravijo, da je 70% odvisno od loko-strelčeve glave, od psihe. Prav zaradi tega so Južni Korejci velesila v tem športu. Njihova vzhodnjaška miselnost je. drugačna. Psihično so neuničljivi. Drugo je tehnika, fizična moč in ostalo. To se pri sedanjem sistemu na izpadanje še bolj občuti. Napak ne dovoli. En kiks, pa izpadeš. S sistemom na izpadanje so v mednarodni zvezi FTTA napravili korak naprej pri zanimivosti tekmovanj. Bivša disciplina Pita, ki se imenuje po zvezi, ni bila tako zanimiva. Na izpadanje pa je veliko več atraktivnosti, bolj je zanimivo za gledalca, a tudi težje za tekmovalca. Tudi rezultate lokostrelci lahko sproti spremljamo. Vendar je za psihično stanje veliko bolje, če rezultatov ne veš, vsaj pri meni je tako. Na Grand Prbcu v Turčiji se mi je. zgodilo, da sem streljal le 20 m od semaforja. Rezultate so sproti popravljali, tako da je bil aktualni vrstni red vedno na semaforju. Trudil sem se, da
ne gledam na semafor, a semafor je bil zelo blizu. Poleg tega pa je moj priimek zelo dolg, tudi zato mije pogled nehote ušel navzgor. Ker sem bil uvrščen med prvo deseterico, rang tekmovanja pa najvišji, me je kar malo streslo,« je o dogajanjih na športni sceni govoril Matej, ki se sedaj pripravlja na zimsko sezono. »Seveda je težje streljati na planem. Veliko vlogo v zunanjem, poletnem obdobju igrajo sonce veter, podlaga, zato so rezultati lahko veliko slabši. Potrebno je veliko več izkušenj. Pri zimskem, dvoranskem tekmovanju, ki se prične januarja, pa tega vpliva ni, pa tudi razdalja je manjša, le 18 m. Zato so morali tudi spremeniti premer kroga, kije veliko manjši, da je puščice težje izstreliti v črno,« je povedal Matej, ki mu z nasveti stoji ob strani Boris Jemec. To je eden od tistih ljudi, o katerih je mag. Krevsel zapisal: »Trenerjem, ki jim je zaupana priprava vrhunskih športnikov za nastop na olimpijskih igrah, bi v prispodobi lahko rekli, da so ,božji dar«'ki pa jih pri nas znamo prezreti tudi tedaj, ko javnosti predstavljamo olimpijce.« Prav v Atlanti je lokostrelce sicer vodil Frenk Vengust, tudi Kamničan, vendar je bil Boris Jemec, profesor telesne vzgoje na OŠ Stranje vseskozi tisti, kije skrbel za Mateja. »Po tako velikem tekmovanju, kot je olimpijada, kije sen vsakega Športnika, je običajno, da motivacija malo pade. Vendar se za Mateja ne bojim. Je izredno marljiv, priden, garač, tak športnik, ki si ga vsak trener želi,« meni o svojem varovancu. Moralna opora, zaupanje pri skupnem medsebojnem delu tvorijo uspehe in Matej se tega zaveda, čeprav uspehe dosega le tekmovalec: »Hvaležen sem Borisu za vložen trud. Z vsem srcem je za ta šport, kljub temu, da ima veliko drugih obveznosti; družina, služba in še delo v našem klubu Mamut.« In pred Matejem so sedaj že novi izzivi: »S kolegom iz olimpijske reprezentance Koprivnikarjem in še nekaterimi Mariborčani se bom posvetil zimskemu lokostrelskemu biatlonu. V februarju, če bo napredek v smučarskem teku primeren, za streljanje z lokom se ne bojim bom nastopil na prvem svetovnem prvenstvu v tej disciplini.«
METOD MOČNIK
Naskok na Skriatico
Planinska skupina iz Komende je v svoj letošnji program uvrstila tudi obisk Škrlatice. Tja smo krenili v nedeljo, 5. oktobra, zgodaj zjutraj. Startali smo v Vratih še v temi, zato smo uporabili svetilke. Bilo nas je
19. Do bivaka na Rusju srno prišli že v dveh urah. Oblačnost, kije zjutraj strašila, se je umaknila čudovitemu sončnemu dnevu. Kar nekoliko lažje smo hodili vse do krnice Zadnji Dolek. Do tu smo rabili še
urico hoje, potem pa pričeli zadnji najtežji del ture v steni, kije sicer zavarovana z jeklenkami in klini.
Na sam vrh smo prispeli v dobrih štiri in pol urah hitre, a za vse udeležence primerne hoje. Greben pred vhodom je kar precej dolg, a za vrtoglave seveda ni preveč primeren. Med nami takih, ki bi se bali, ni bilo. Večina nas je bila prvič na tej gori. Kristalno čisto in sončno nebo je še poudarjalo naše razpoloženje saj je pogled s Škrlatice nepopisno lep.
Človeka, ki hodi v gore z ljubeznijo, prežemajo na taki višini, zlasti če si tu prvič v svojem življenju, posebni občutki, kar je težko opisati. Sam vzpon na Škrlatico sodi med najzahtevnejše in najtežje, je prav gotovo težji od Triglava, zato pa je ra-
dost toliko večja, ko človek doseže ta cilj.
Planinska skupina iz Komende (kije sestavni del PD Kamnik)je turo odlično pripravila. Visokogorski vodniki so skrbeli za vsak varen korak. Milan, vodja odprave, je skrbel za dobro organizacijo.
Iz stene Škrlatico v krnico Zadnji Dolek smo rabili le slabo uro hoda, do Vrat v dolini pa še slabe tri urice strmega spusta.
Za celodnevno turo na Škrlatico smo porabili manj kot 9 ur hoda skupaj s počitkom, kar je svojevrsten rekord. Običajno za to turo načrtujejo 12 do 13 ur.
Komendčanom velja vsa zahvala za varno in skrbno turo.
STANE SIMŠIČ
Na slemenu 2740 m visoke Škrlatice
ENAJSTMETROVKE
Obakrat drugi
Ekipi starejših dečkov NK Kamnik, ki tekmujeta v 2. in 3. ligi, sta dosegli presenetljivi uvrstitvi: obakrat drugo mesto. Poleg skrbnega nadzorstva tehničnega vodje Andreja Habjaniča in nekaterih staršev otrok, ki so ekipama kakorkoli priskočili na pomoč, zaslug ne gre jemati trenerjema Janiju Osolniku in Beku Gavranoviču kot tudi igralcem obeh ekip.
Dvoštevilčno
Ze dolgo se ni pripetil dvoštevilčni rezultat v korist belo-mo-drih. To je uspelo ekipi starejših dečkov v 2. ligi kar dvakrat zapored. Najprej so sprašili Ilirijo iz Ljubljane z rezultatom 10 : 1, nato Dob z 10 : 0, sosedje iz Komende pa so se izvlekli s pol ducata zadetkov v lastno mrežo. Lep zaključek prvenstva.
Treningi
Za mlajše kategorije NK Kamnik, v telovadnici OŠ Frana Albrehta, ob sobotah, od 8. do 13. ure. Vabljeni tudi novi člani, od 10 - 14 let. Zlasti golmani. M. M.
RTV Slovenija - glasbeni program in Nogometni klub Flok Komenda vabita
v soboto, 22. novembra '97 ob 19. uri
v športno dvorano Kamnik na javno snemanje dveh oddaj
ČETRTKOV VEČER DOMAČIH PESMI IN NAPEV0V
Sodelujejo:  * ANSAMBEL PTUJSKIH 5 * ANSAMBEL BRATOV POLJANŠEK * ANSAMBEL ALPSKI KVINTET * ANSAMBEL PRIMORSKI FANTJE * ANSAMBEL ROSA * ANSAMBEL ŠALEŠKI FANTJE * ANSAMBEL LAUFARJI * CITRE PRIMC ALEKSANDER * HARMONIKA DENIS NOVATTO
POVEZOVALCA: Nataša BOLČINA-ŽGAVEC in Igor VELŠE
Po snemanju
VELIKI ZURdo jutranjih ur
Za ples in zabavo bo poskrbel ansambel GAMSI Bogat srečolov bo pripravil NK FLOK KOMENDA Glavni dobitek bo TV sprejemnik Prodaja vstopnic: ^?
HRAM ROŽICE-MENJALNICA MENGEŠ      737-240,737-510,739-037 VERONIKA KAMNIK 832-662,817-000 VELEBLAGOVNICA DOMŽALE -TRAFIKA 718-331 Rezervirajte si čimprej svojo mizo, da vas ne prehitijo prijatelji!
Kakovost v podjetništvu XII.
V času nastajanja tega dela članka potekajo v Sloveniji najrazličnejše prireditve ob EVROPSKEM TEDNU KAKOVOSTI V SLOVENIJI, ki ga organizira Slovensko združenje za kakovost -SZK, Evropska organizacija za kakovost EOQ in Evropska fondacija za management kakovosti -EFQM.
V času od 10. do 16. novembra 1997 je že bila pod tem naslovom vrsta prireditev, ki jih organizirajo društva, družbe, inštituti in drugi subjekti, ki želijo, da bi se ljudje zdaj in v bodoče jasneje zavedali pomena kakovosti ter pomena prizadevanj za izboljšanje in dvig kakovosti.
KAKOVOST V PROIZVODNJI I
Kje bolj kot v proizvodnji se lahko udejani izražena volja po večjem zavedanju pomena kakovosti, saj se prav v tej fazi ta potrdi in nadgradi na osnovi kakovosti vhodnih elementov. Zaradi odsotnosti opisanega in nespošto-vanja referenc ISO 9001, točka 4.9 in ISO 9004, točka 10, ki proizvodnjo spremljajo, se še vedno prevečkrat zgodi, da smo prav v tem delu naredili največjo škodo. Če je še niste začeli meriti v OOO SIT, jo čim prej začnite in videli boste, kakšen je vaš opor-tunitetni dohodek - >- dobiček.
Tehniška dokumentacija izdelka, ki ga želimo narediti, je podala vse zahteve, na podlagi katerih moramo planirati in voditi proizvodnjo, da bo zagotovljena skladnost. Zagotovitev osnov ka-
kovostne proizvodnje morajo torej prinesti:
• jasno in nedvoumno kakovost tehniško-tehnološke dokumentacije za proces in izdelek,
• usposobljeno osebje, predpisane pogoje, preverjeno opremo,
• planirano kontrolo in preizkušanje skladnosti v vseh fazah,
• identifikacijo in izločanje slabih izdelkov,
• prevzemanje kakovosti po fazah   strategija notranjega kupca,
• spremljanje podatkov o kakovosti iz kontrole in prevzema izdelkov,
• opredelitev odgovornosti za vse aktivnosti v proizvodnji, ki se nanašajo na zagotavljanje kakovosti,
Odgovornost za proizvodnjo mora biti definirana in dokumentirana, tako da ne obstajajo dvoumnosti. Matrika odgovornosti vodstvenega in izvajalskega osebja za posamezne proizvodne operacije je še vedno najboljša in najbolj pregledna oblika (o tem sem pisal v poglavju VIII).
Medfazna kontrola in kontrola procesa je ena najpomembnejših funkcij, s katero zbiramo informacije, ki prikazujejo trenutno stanje in če s tem preprečimo dodatne operacije in stroške na »že zafušanem« izdelku (oprostite izrazu). Uveljavljeni so določeni osnovni pristopi, ki omogočajo modfazno kontrolo, kot:
• pričetek proizvodnega procesa,
• potrditev prvih kosov,
• obhodna kontrola,
• zaustavitev proizvodnje.
i končna kontrola,... Modro je ravnati v skladu z mislijo, da moramo mi obvladati proces in ne proces nas, zato naj bo izvajalcu operacije dana tudi odgovornost kontrole. Nihče ne želi imeti pretiranega števila »policajev« okoli sebe, kakor se je večinoma razumevalo kontrolorje.
Pričetek proizvodnega procesa
je postopek, s katerim se preveri, ali so izpolnjeni pogoji za nemoten pričetek proizvodnega procesa. Ti pogoji so zadovoljivi viri, materiala, ustrezne dokumentacije, orodja, stroji, usposobljeni izvajalci in nenazadnje varni delovni pogoji.
Nikoli ne bom pozabil na primer pozitivnega ravnanja mojstra, ki kot odgovorna oseba v proizvodnji ni zaradi ustrezne dokumentacije izvedel izdelavo želenega izdelka. Pravilnost odločitve mojstru ni bila priznana, izdelali so neustrezen izdelek, podjetje je izgubilo svoj tržni prostor. Mar ne bi bilo ceneje, če bi se tehnik v pripravi dela potrudil in izdelal tako dokumentacijo, po kateri bi bilo možno izdelati zahtevani izdelek že prvič dobro, obdržali bi kupca in še kaj razlike v ceni bi ostalo.
VAREKA Komenda, Inženiring za varstvo pri delu, požarno varnost, ekologijo in kakovost, Igor JENKO s. p., POTOK PRI KOMENDI 3B, tel./fax.: 831-479, nadaljuje z izvajanjem svetovanja pri PIC Občine Kamnik po ustaljenem urniku.
Igor JENKO
Kamniški Zeleni na izletu po manj znanih krajih
Zeleni Kamnika vsako leto pripravljamo za naše člane, simpa-tizerje in prijatelje izlete, na katerih spoznavamo različne, lepe dele Slovenije, spoznavamo ekološke probleme in utrjujemo medsebojne vezi. V letošnji izlet v začetku oktobra smo vključili spoznavanje zdravega načina pridelovanja hrane.
Pot nas je vodila mimo Sodra-
"T -^mmmša
žice do vasi Lazeč na Popovo kmetijo, ki jo uspešno vodita zakonca Vesel. Že dvanajst let se ukvarjata z biokmelovanjem in pri tem ves čas sodelujeta s Kmetijskim inštitutom v Ljubljani. Pri kmetovanju ne uporabljata ne umetnih gnojil in ne hlevskega gnoja. Zemljo le prekrivata z deteljo in travo, namesto kemičnih zaščitnih sredstev pa uporabljali
Na biokmetiji zakoncev Vesel
ta pripravke iz preslice in kopriv.
Skoraj ni mogoče verjeti, kako obilen in zdrav pridelek daje takšno naravno kmetovanje. Marsikaj smo lahko tudi poskusili, saj se Veselovi ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom in postregli so nam z izvrstnim kosilom. Po njem smo si ogledali ovčje stane in čebelnjake, prikazali so nam striženje ovac in poskusili smo različne vrste medice in medu, kar je pri njih tudi mogoče kupiti.
Vmes smo spoznali tudi izdelovanje suhe robe, če pa bi imeli več časa, bi se lahko s kočijo odpeljali na ogled naravnih in zgodovinskih znamenitosti. Prav gotovo pa so njihova največja znamenitost in bogastvo prečudoviti, varovani kočevski gozdovi ter mirna in tiha dolina, kjer žive prijazni ljudje.
Pot domov nas je vodila po Bloški planoti do gradu Snežnik, ogledali pa smo si tudi maketo Cerkniškega jezera, ki je zaščiten naravni spomenik. Naš izlet je bil prijetno celodnevno druženje z ogledom številnih zanimivosti, zato se bomo tudi v prihodnje skupaj odpravili še kam.
VIKA PROSEN Foto: CIRIL SIMIČAK
Drobtinice iz zgodovine krajev kamniške okolice
ČRNUURKA
Zanimivo je, kako se med ljudstvom skozi dolga desetletja ohrani nepisan spomin na izredne ljudi, pa nuj so bili izredni v dobrem ali slabem oziru. Med te, zadnje, sodita nedvomno dva mota, ki sta ustrahovala ljudi v okolici Kamnika: Črni Jurka in Sivi Jur. Starejši ljudje se gotovo še spomnijo, da so jim v mladosti njihovi dedje pripovedovali o teh dveh strah zbujajočih možeh. Med mlajšimi generacijami pa je spomin nanju že popolnoma splahnel. Zato naj naslednji članek obnovi spomin nanju. Najprej pa o Črnem Jurku.
Črni Jurka, s pravim imenom Šamer Jurij, se je rodil okoli leta 1790 nekje v okolici Kamnika, umrl pa je na Vrhpolju v neki šupi 5. aprila 1842. V neki farni knjigi neveljske župnije je označen kot »vagabund«. Bil je potepuh ali Se bolje rečeno rokovnjač. Kot dezerter seje potikal v glavnem po kamniški okolici, posebno v Kamniški Bistrici in njenih gozdovih, ki so bili tudi sicer priljubljeno zatočišče vseh dezerterjev in rokovnjačev te dobe Jurka je veljal za enega naj-
večjih divjakov, pred katerim je vse trepetalo. VNevljah so ga imenovali tudi Bobkov Jurka, najbrž po kakšnem hišnem imenu. V Bližini Vrh-polja se Se danes nahaja jama z imenom Bobkova jama ali kakor nekateri izgovarjajo Bohkova jama. Tam se je Jurka skrival pred orožniki. Ime Črni Jurka sije prislužil s tem, ker je bil poraščen s črno brado, kije ni nikoli bril, poleg tega [Ki se je po obrazu mazal še s sajami, da je bil videti še starejši. Bil je tat »velikega sloga«, strah in trepet vseh premožnejših, pa tudi nekoliko manj premožnih. Kar je s svojimi »tovariši« nakradel, sije z njimi »pošteno in bratsko« delil, revnim ljudem pa je odstopil tudi del svojega plena.
Poleg teh premoženjskih deliktov pa je zagrešil tudi mnogo telesnih deliktov in celo umorov. Takšen zločin je storil nad nekim sedemletnim pastirčkom iz okolice Komende, ker ga je ta izdal orožnikom. Po ljudskem pripovedovanju se mu je Jurka maščeval tako, da ga je za pete privezal na rogovllo, da je z glavo visel tik nad mravljiščem. Jurka je hotel fanta le prestrašili. Ker pa je nanj pozabil in ga prišel
odvezat šele čez nekaj dni, so mravlje že do smrti ohjedle ubogega pastirčka. Drugi, še hujši zločin pa je zagrešil, ko je nekoč ubil nosečo mater in še nerojenega otroka. To je seveda pri ljudeh zbujalo strah in odpor. Jurka je bil pozneje ujet in obsojen na 20 let zapora, toda uspelo mu je uiti iz ječe. Nato se je več let tako spretno skrival, da ga oblastem na noben način ni bilo mogoče ujeti.
Na stara leta pa ga je začela peči vest zaradi vseh storjenih zločinov. Zato je, kot so vedeli povedati starejši ljudje, živel zadnja leta svojega življenja kol spokornik, in je tudi tak umrl. Pokopan je bil na ne-veljskem pokopališču.
Njegovo razbojniško življenje se je opevalo celo v neki ljudski pesmi, kipa ni bila zapisana, tako da danes žal nimamo ohranjene.
To bi bilo vse o Črnem Jurku, prihodnjič pa nekaj besed o Sivem Jurju.
(nadaljevanje prihodnjič)
DAMJAN HANČIČ
Literatura: Članek V. Čadeta v
reviji »Pod Grintovci«
Kamniški kmetje željni znanja
V vsaki djeavnosti prihaja do sprememb in razvoj zahteva znanje. Tega se zavedamo tudi kamniški kmetje. Zato je bil s pomočjo Kmetijsko svetovalne službe organiziran tečaj polje-deljstva, ki se je začel v petek, 7. listopada, v Komendi za območje občine Kamnik. Za udeležbo smo poskrbeli kmetje, za izvedbo pa kmetijska svetovalca ing. Peter Berlec in ing. Anton Jagodic, ki sta našla predavatelje. Tema prvega dne so bila TLA - obdelava zemlje, ohranjanje rodovitnosti tal, obdelava tal, gnojenje in apnenje.
Tečaj je začel direktor Kmetijskega zavoda Slovenije Jože Benec. Kar po vrsti je nanizal nekaj podatkov, ki so zanimivi, a istočasno vzbujajo določen pogum, pil tudi zaskrbljenost ne samo nas, kmetov, ampak tudi ostalih služb, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, predvsem ob vstopu v EU. Slovenska povprečna velikost parcele je od 0.2 do 0.3 ha (v EU 4 do 5 ha), poljedelske površine zavzemajo v Sloveniji približno 1.6 % skupnih kmetijskih površin (v EU več kot 20 %). Povprečna velikost njive, posejane z žiti, je v Sloveniji pod 1 ha (v EU 5 do 10 ha), za samooskrbo pridelamo cca 50 % žita (EU 115 % - približno 15 % presežka), vrtnin približno 70 % (EU 160 % - 60 % tržnih viškov) in sladkorna pesa in s tem sladkor pod 40 % (v EU 230 %). Države Beneluksa imajo približno 170 % tržnih vi-
škov sladkorja in samo Nizozemska ima več kot 200 % tržnih viškov. Vedeti moramo, da je ravno Nizozemska več kot 50 % lastnik tovarne sladkorja v Ormožu.
Vsako delo se začne pri osnovi. Pogoj je, da imamo predhodno izdelan plan obdelave in setve na površinah, sledi pa obdelava tal. Slovensko podnebje je takšno, kot je, in skoraj nemogoče ga je spremeniti, razen če ne pomaga sveta maša za dobro letino, lepo vreme ali pa za dež. Ker ima Slovenija veliko padavin (cca 700 mm/m2), preti nevarnost zakisanosti tal in ravno zato je potrebno poskrbeti za pravilno obdelavo nam zaupanih površin. Postavlja se vprašanje ali obdelovati tla z oranjem ali brez. Kaj je boljše in kaj je cenejše, je odvisno od tega, za kaj pripravljamo zemljo. To je bilo nekaj misli g. Jožeta Benca iz osnov obdelave tal, kajti samo obdelanost poskrbi za rodovitnost - to pa je bila druga učna ura, ki jo je imela ga. Žita Flisar-Novak, ki je prišla iz Živinorejsko veterinarskega zavoda Murska Sobota. Vsem je ostala v spominu s svojo preprosto besedo: »Sonce in zemlja sta našit oče in mati - brat in sestra!« Še posebej je poudarila, da slovenske podnebne razmere, način obdelave in kolobar nista primerljiva z ameriškimi razmerami. Nekateri te radi poudarjajo, samo da bi nam prodali ta ali oni stroj ali pa seme kulture, ki za nas ni ustrezna. Skupni problem pa je premalo humusa, problem
vode in preveč dušika. Zato bo in je potrebno opraviti analize zemlje in potem tudi uporabljati mineralna gnojila..
Kot tretji se je s svojim predavanjem predstavil g Jože Pav-šič, specialist za gnojenje in direktor firme Fertil d. o. o. Trebnje. Najprej je predstavil svojo brošuro, ki govori o povečanju hektarskih pridelkov, kvaliteti pridelkov in rodovitnosti tal. Ta brošura je ena izmed prvih, ki je napisana v lepi in pristni ter razumni slovenski besedi z obilico fotografij. Na koncu je točen naslov avtorja, da ga kdo lahko tudi kaj vpraša. Predstavil je podjetje, ki uvaža mineralna gnojila norveškega proizvajalca Hiy d.o.o.
Gnojila niso noben bav-bav, saj je dušik pridobljen iz zraka, fosfor izvira iz surovih fosfatov, ki jih kopljejo v dnevnih kopih. Nastali so iz gruč kosti kopenskih in morskih praživa-li. Kalij se nahaja v rudnikih globoko pod zemljo (1000 m), ki so nastali pred približno 200 milijoni leti. Ravno tako pa ne smemo pozabiti na pomen kalcija, ki se pridobiva iz naravnega kamna. Rudnik Calcit v Stahovici pridobiva enega najbolj čistih v vsej Evropi.
Takole sem skušal na kratko predstaviti naš prvi dan v šoli po toliko letih, odkar smo zapustili šolske klopi. Zavedati se moramo, da bo samo izobražen kmet kos jutrišnjemu dnevu.
JOŽKO ROMŠAK
Preizkušnja reševalcev s psi Kamnik '98
V tovarni TITAN Kamnik je bilo 18. in 19. oktobra precej bolj živo kot navadne dni. Enota reševalnih psov pri KD Kamnik je tu organizirala letni izbor najboljših vodnikov reševalnih psov, za uvrstitev v elitno skupino aktivnih reševalcev oz. Mobilno enoto reševalnih psov (MERP) in za uvrstitev v regijske enote reševalnih psov. Prijavljenih je bilo preko 40 vodnikov s psi iz cele Slovenije, med njimi tudi štirje iz domače enote: Slavi Mihorič, Alojz Pele, Marko Lenarčič in Andrej Stanovnik.
Preizkus je bil sestavljen iz štirih delov:
• iz preizkusa iz prve pomoči, ta del je moral opraviti vodnik sam na poligonu KD Kamnik v Tunjicah;
• iz poslušnosti in premagovanja ovir na poligonu KD Kamnik, delo je opravil reševalni team (vodnik in pes);
• iz iskanja ponesrečenih v ruševini v tovarni TITAN Kamnik, tudi tu je delo opravil reševalni team, ter
• iz Cooperjevega testa na stadionu Mekinje, kjer je delo opravil vodnik.
Na vsaki lokaciji so bili sodniki, ki so ocenjevali delo teamov, njihovo usklajenost, usmerjanje, orientacijo... G. dr. Anton Grad je preverjal znanje iz prve medicinske pomoči. V tovarni TITAN sta bili dve iskalni coni,
prvo je ocenjeval sodnik g.
Vlado Gerbec, drugo pa član ERP KD Kamnik, sodnik g. Andrej Stanovnik, na poligonu pa so bili reševalci pod drobnogledom sodniške pripravnice gdč. Katje Skulj, ki je ocenjevala delo poslu-šanosti in premagovanja ovir. Njihovi pomočniki (markerji) pa smo bili člani ERP KD Kamnik.
Navkljub težkim razmeram pri iskanju pogrešanih v tovarni (za-
/V.s premaguje ovire, ki ga lahko čakajo tudi v pravi ruševini
(foto Aleš Keber)
GARDENO
AGRO-ZOO CENTER,d.o.o. Steletova 8, Kamnik
razpisuje prosto delovno mesto
PRODAJALEC/PRODAJALKA
Informacije po telefonu 812-975 ali osebno na našem naslovu.
sil:
EST
LJUBLJANSKA 45, 1241 KAMNIK
(POSLOVNA STAVBA STOL)
tel.: 813-397, faks: 811-979
- prodala, nakup in posredovanje nepremičnin
- izdelava etažnih elaboratov in vpis stanovanj (v stanovanjskih blokih) v zemljiško knjigo
Informacije vsak dan od 9. do 12. ure
- Učakar.
prašeno ozračje, hrup, viličarji, dim in ogenj, kokoši...) so bili sodniki zadovoljni z delom reševalnih teamov, saj jih je kar precej našlo vse štiri ponesrečence, nekaj manj jih je našlo tri ponesrečence. Dva, enega ali nobenega pa jih je našlo zelo malo. Pokazal pa se je problem lažnega nakazovanja zaradi izredno težkih delovnih pogojev, t. j., ko pes laja na prazen grob, kjer ponesrečenca ni več, pa tudi nekaterih primerov nakazovanja kokoši je bilo. Slednje je precej praktično, saj bi bila ob eventualni nesreči precej dobrodošla kakšna sveža kokoš. Na poligonu v Tunjicah ovire za pse niso bile pretežke, vodniki pa se jih niso lotevali, pač pa so se lotili teka na stadionu Mekinje, kjer so ženske tekle 1600 m, moški pa 2400 m. Psi pa so bili tokrat na varnem v senci ter pozorno spremljali dirko in navijali za svoje pasje kr-delnike.
ERP Kamnik se lepo zahvaljuje vodstvu družbe TITAN d. d. iz. Kamnika, ki nam je odstopila svoje prostore in tako omogočila prireditev. Upamo, da se bodo na Kamniškem prebudile tudi druge družbe ter nam pomagale pri našem humanitarnem delu.
MITO
Na sejmu več prodajalcev kot kupcev
Tokrat neuspeh Mira Kregarja
Drugi torek v mesecu, vsak mesec na ta dan je namreć v Kamniku živinski sejem, je novembra padel prav na Martinovo. Toda navzlic temu na kamniškem
»Malo bomo Se počakali, potem pa gremo,« so se menili Štajerci in Dolenjci ob polnih zabojih prašičkov.
(zaCasnem?) sejmišću za Nevljico ni bilo prav nić bolj živahno kot sicer.
Domaće ponudbe skoraj ni bilo. Kakih deset rejcev ali meše-tarjev je pretežno s tovornjaki s celjsko in krško registracijo v Kamnik pripeljalo po pet do deset prašičev, med katerimi so prevladovali mladiči z okrog 25 do 30 kilogrami. Prodajalci so jih ponujali po 12.000 do 13.000
za rep. Stopetdeset- do dvesto kilogramski prašiči pa so bili po 320 do 325 SIT za kilogram. Vendar kupcev ni bilo veliko. Kot je bilo slišati na sejmu, se kupci raje odločajo za nakup svinjskih polovic. Tako lahko bolje uskladijo potrebe po svinjskem mesu z vse bolj plitvo denarnico. Večina jih namreč ne more cele svoje plače odriniti za denimo 150- kilogramskega prašiča.
Na drugi strani pa so prodajalci tarnali, da se pri teh cenah reja prašičev kmalu ne bo več splačala. »To so vaši kmetje že spoznali,« je dejal eden izmed njih. Pritrdil pa mu je domačin, nekoč znan rejec prašičev.
Kakorkoli že, časi se spreminjajo, čaka pa nas še Evropa, ki se je naši kmetje ne veselijo preveč...
F. S.
Občni zbor finančno-računovodskih delavcev Domžale-Kamnik
Redni občni zbor društva finančno-računovodskih delavcev je bil 24. oktobra v Mengšu. Na njem je bila tokrat zlasti opazna udeležba mladih iz gospodarstva in vseh drugih dejavnosti. Očitno je, da ti obvladujejo celotno sfero finančnega poslovanja na našem območju.
Pred začetkom rednega dela občnega zbora sta v polurnem programu nastopila pevka Jožica Kališnik iz Kamnika in citrar Miha Dovžan iz Ljubljane.
Poročilo za dvoletno obdobje 1995-97, ki ga je podal dosedanji predsednik Tomaž Andrejka, je vsebovalo vrsto izredno zanimivih in tehtnih podatkov. FRD je sledilo vsem spremembam, ki so se dogajale na tem področju, in uspešno opravilo vse sprejete naloge, določene v načrtu dela za preteklo obdobje. Društvo je veliko skrb namenjalo strokovnemu izpopolnjevanju članstva. To je bil tudi pogoj, da je finančna stroka uspela slediti vsem družbenim, zlasti pa gospodarskim spremembam. Izvršni odbor društva je redno spremljal in usmerjal delo na celotnem področju, komisije in
odbori so konkretizirali svoje aktivnosti. Iz predsednikovega poročila je razvidno tudi, da je bilo vseh 571 članic in članov, poleg tega še 72 članov upokojenske skupine in 5 častnih članov, zelo prizadevnih in tudi uspešnih. To je bilo razvidno tudi iz njihovih poročil. Društvo je bilo zelo uspešno tudi pri gospodarjenju. S svojo aktivnostjo so uspeli znatno povečati in izboljšati finančno situacijo društva, kar je omogočilo izpolnjevanje temeljnih nalog, kar je povedala blagajničar-ka Boža Možina. Zelo uspešno je bilo sodelovanje s sosednjim društvom iz Ljubljane in osrednjim republiškim združenjem.
Občni zbor je razrešil dosedanje organe in izvolil nove. Dolžnost predsednice za naslednji dve leti je prevzela Nuša Podboršek, ki se je zahvalila za zaupanje in vsem prisotnim posredovala predlog programa za obdobje 1997-1999. Še pred tem je občni zbor soglasno sprejel predlagane spremembe Pravil društva in jih tako uskladil z obstoječo zakonodajo.
Program dela je novoizvoljena predsednica društva opredelila na
LADA
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
IN SERVISER i A :-p^J^
AVTO DETR d.o.o. tjg/ttt
ZORMAN MENGEŠ    fGEi^m HlS Slovenska c. 66     HW|RHB T-^J
Pri nakupu Lade Samare ME Izredni popust 100.000 SIT. Pri nakupu kateregakoli modela Samare pa vam podarimo alu platišča.
Ugodni krediti na 3, 4 ali 5 let.
TUDI STARO ZA NOVOI
tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, fax: 737 313
goren e
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
V mesecu novembru in decembru 15% gotovinski popust, 10% popust pri plačilu na 3 obroke, 7% popust pri plačilu na 5 obrokov ali plačilo na 10 enakih obrokov brez obresti.
Na zalogi celoten program Gorenja
Brezplačna dostava.
Obiščite nas od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
nekatera prednostna področja. Poleg konstituiranja in izvolitev posameznih delovnih organov bo delo društva še posebej pomembno na področju izobraževanja, sprejemanju novih članov, zaščiti računovodskih delavcev, načinu financiranja društva, informiranju, sodelovanju z drugimi sorodnimi društvi, izletništva, 40-letnici osrednjega slovenskega združenja v 1998. letu itd.
Helmutu Mrežarju, dolgoletnemu sodelavcu društva, je republiško združenje podelilo posebno priznanje.
Po končanem občnem zboru je Nuša Zalokar iz Ljubjane seznanila prisotne še s predlogom zakona na dodano vrednost, ki pa verjetno še ne bo tako hitro sprejet.
STANE SIMŠIČ
Na zadnjem tekmovanju v sezoni '97 se je triatloncu Miru Kregarju zalomilo. Na svetovnem prvenstvu v dolgem - Iron-man triatlonu na Havajih je na polovici kolesarske proge zašel v krizo, iz katere ni več našel izhoda.
Kaj se je dogajalo?
Letošnja kolesarska proga je zahtevala mnogo žrtev zaradi močnega vetra, rezultati so bili slabši od prejšnjih let za približno pol ure. Zadnjič so vladali takšni ekstremni pogoji leta 1984. 15 km pred obratom na vrhu Havvija sem zašel v krizo, vendar sem upal, da bom na spustu spet prišel k sebi, vendar si nikakor nisem opomogel in tako sem nekako prevegeti-ral Se drugih 90 km, da sem se vrnil v Kono in nameraval končati tekmovanje. Pa me je pri vhodu v apartma Igor Kogoj, ki na tekmi ni nastopil zaradi virusnega obolenja, obrnil in me prepričal, da sem se odpravil še na maratonski tek in svoj jubilejni deseti Ironman končal s časom 10 ur 44 minut. To je najslabši rezultat, odkar od leta 1992 tekmujem na Ironma-nih.
Vzroki?
Ne vem. Zadnji štiritedenski
PAMPERS PLENICE, PALOMINI IZDELKI, IGRAČE, DARILA...
NAJNIŽJE CENE!
GAJ, Svetčeva 3, Kamnik, tel.: 815-781
Tekstilm trsovim moste 74 LANEN CVET ™~|
ODPRTO 9M911 * „ SOBOTA 8h-13h
"06avic PULIJI - 17 BARV
* poio oo
kape
Klor
1.900,00
9°
* MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE PIŽAME - FROTIR 1.990,00 - 2.990,00
590,00
* FLANELA SRAJCE t.490,00
MIKLAVŽ KUPUJE TUDI PRI NAS! OBIŠČITE NAS IN NAŠLO SE BO TUDI KA] ZA VAS!
MONTAŽA IN SERVIS OUNIH GORILCEV
ZASTOPANJE FIRME THYSSEN
18 mesecev garancije.
Zdenko Mihorič Zagorica 12/b, Stahovica tel.: 826-278
Zapoge 40 1217 Vodice SLOVENIJA
telefon: 061/823 585 824 096
telefax: 061/824 158
PtlLOS
o
Na zalogi premog Velenje (kosi, kocke), češki premog, premog, pakiran v vreče, bukova drva, lesni briketi.
Hitra dostava Plačilo na čeke.
mezociklus pred tekmo sem opravil enako kot že pred zadnjimi petimi Ironmani, ki sem jih nato končal od 8 ur 57 minut do 9 ur 4 min. Tudi akli-matiziral sem se dobro, saj sem bil na prizorišču 14 dni pred nastopom in sem zadnji teden opravljal treninge čisto brez problemov. Podobne razmere so bile junija v Braziliji, le da je bila tam temperatura 28°C, vlaga pa 90-95%, tu pa je bilo 30°C in vlaga 97%. Edina nenavadna stvar, ki sem jo opazil, je bila, da zadnje tri dni nisem mogel pridobiti na teži običajna dva kilograma, čeprav sem se obilno hranil z ogljikovimi hidrati in tropskim sadjem in sem verjetno štartal brez napolnjenih ogljikohidratnih rezerv in je zato šlo le tri ure. Te težave s težo sem imel tudi pred šestimi tedni, ko se po 700 km kolesarjenja na slovenskem Me-ga triatlonu dva tedna nisem mogel zrediti na običajnih 73,5 kg in sem imel okrog 70 -71 kg kljub obilnemu hranjenju in enotedenskemu počitku. Mogoče je to posledica tega, da sem tri dni pred kolesarjenjem zbolel in sem po tridnevni dvojni kuri z antibiotiki naslednji dan štartal. Vozil sem izredno dobro, nato pa se je, izgleda, v telesu nekaj podrlo...
In kako naprej?
Glede na to, da sem letos zelo dobro oddirkal tri večje dirke - Brazilijo, EP na Danskem in Mega triatlon, ni nobena strašna tragedija, če se je na zadnji zalomilo, čeprav pa je SP
na Havajih le krona sezone. Sezona pa traja že 50 tednov, od 1. decembra '96 in nisem bil edini, ki so ga zlomila naporna tekmovanja in vsakodnevni treningi. Na tekmi sta odstopili tudi 8-kratna zmagovalka Havajev Paula Newby Fraser in lanskoletna druga Natascha Badman, zaradi poškodbe in bolezni nista nastopila lanskoletni zmagovalec Luc Van Lierde in eden favoritov Greg Vvelch, tudi najboljši slovenski jekleni mož Igor Kogoj, ki se je zadnjih nekaj let urščal okoli 20. mesta, je podlegel naporni sezoni pred finalnim nastopom. To pomeni, da se bo treba zgledovati po starejših izkušenih triatloncih, ki so včasih dirkali po tri, sedaj pa samo še po dva lronmana na sezono in vmes krajše dirke. Verjetno nisem deležen nobene posebne protekcije, da bi jaz lahko oddirkal kar 4 velike dirke v zaporedju šestih tednov, zato bo treba za naslednjo sezono napraviti nekoliko drugačen urnik tekmovanj kot letos.
In ostali naši na Havajih?
Od štirih Slovencev se je najbolj odrezal Matjaž Kovač iz Ajdovščine, ki je zasedel 63. mesto s časom 9.28, veteran Rado Ačimovič s Ptuja pa je bil 517. s časom 11.03. Zmagal je nemški paket na čelu z Thomasom Hill-rieglerjem, drugi Jilrgen Zack, tretji Lothar Leder, pri ženskah pa Heather Fuhr pred Lori Bo-uden in Fernando Keler.
IVO TOMC
EKSPRESNA IZDELAVA FOTOGRAFIJ
FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNI, ZA DOKUMENTE, KATALOGE, PROSPEKTE FOTOAPARATI IN VES FOTOMATERIAL
Odprto non-stop ob sobotah
od 830 do 19. ure, od 830 do 12. ure.
MATEJA MARKET
Kovinarska 3/a, Kamnik tel. 812-608
UGODEN NAKUP!
- gauda sir, 1 kg 890,00 SIT
- plzza šunka, 1 kg 690,00 SIT
- toast šunka, 1 kg 836,00 SIT
- novoletna čokolada, 100 g 82,00 SIT
- riž, 1 kg 111,60 SIT
- kava zamorček, 100 g 120,00 SIT
- barkava, 100 g 174,00 SIT
- moka tip 400, 1 kg 87,90 SIT
- ribe sardele 84,00 SIT
- Persll, 3,6 kg 889,00 SIT
Pripravljamo narezke po vaših željah! VELIKA IZBIRA IGRAČ ZA MIKLAVŽA!!
PEUGEOT
RQDEX
i Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje
tel. prodaja: 727-7g8 , servis: 727-010 I faks: 727-3« j
I
PEUGEOT 106 OD 14.900 DEM
AKCIJSKO NIŽJE CENE VOZIL PEUGEOT 306, 406 IN BOXER OD 1.500 DO 2.500 DEM!
PEUGEOT BOXER OD 26.500 DEM
UGODNI RRKDITI TOM + 5%
Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, | ^preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje.^
TIP TOP, Glavni trg 12 (» 831-423)
VELIKA IZBIRA ROČNIH UR:
JSKE SADJARJE VAB
ASO
SADNO DREVESNICO na Ekslerjevo 6 (tt 813-352)
UGODNI NAKUPI SADIK SADNEGA DREVJA;
• JABLANA, HRUŠKA, SLIVA • ČEŠNJA, VIŠNJA • BRESKEV, MARELICA • VISOKOSTEBELNI RIBEZ, JAGODIĆEVJE, AMERIŠKA BOROVNICA
• AKTINIDIJA, KAKI • OREH, LESKA
DODATNA PONUDBA ZAŠČITNE MREŽE IN OPORE, GNOJILA...
POMAGALI VAM BOMO TUDI S STROKOVNIMI NASVETU PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 8. D017. URE, OB SOBOTAH D012. URE
MODNA HISA, Medvedova l/a (» 831-404)
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
VVAMPUM JEAIMS: MODELI ZA ŽENSKE IN MOŠKE!
NE POZABITE NA PESTRO IZBIRO:
• ŽENSKIH IN MOŠKIH PLAŠČEV ŽENSKIH KOSTIMOV PRIZNANIH PROIZVAJALCEV • MOŠKIH HLAČ ELKROJ • OTROŠKIH BUND
• OTROŠKA ROČNA URA TIMEX 2.990 SIT
• OTROŠKA ROČNA URA DISNEY TIMEX 3.990 SIT
• ADEC (moške in ženske ure) - UGODNO 5.980 SIT
• CASIO (moške in ženske ure)
OTROCI! MIKLAVŽ KUPUJE PRI NAS!
ŽE IMATE MATTEL BARBIE, LEGO KOCKE ALI TOMY IGRAČE?
AKTUALNE IGRICE: NE ZBUDI OČKA, CSRABBLE, GRAD DUHOV, MIŠOLOVKA, UGANI KDO, KOLO SREČE, CLUEDO, BOGGLE, MONOPOLI, TVVISTER...
Dežurstvo v NC>\ i:\IBRl!:
Ob sobotah od 7. do 19.30 in ob nedeljah od 7. do 11. ure sta dežurni trgovini MARKET RAKOVNIK (811-500)- in MARKET KOMENDA (841-139). NON-STOP je dežurna trgovina MARKET KRANJSKA (814-916): vse sobote od 7. do 19.30 in vse nedelje od 7. do 11. ure. Vse nedelje so odprte tudi trgovine MOTNIK (733-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908).
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO
MOŠKO IN ŽENSKO FRIZERSTVO
MARJETA PAJEK Kamnik, Tunjiška 1 (pri Cesarju) Telefon: 061-832-829
Od 1. decembra dalje bo salon odprt non-stop od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
Če hočete biti res lepi, pridite k Meti!
mHrkEt
mana
Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680
AKCIJA!
- orehi, 1 kg 779,90 SIT
- rozine, 250 g 99,90 SIT
- riž Splendor, 1/1 119,90 SIT
- olje Zvezda, 11 189,00 SIT
- sladkor, 1 kg 145,00 SIT
- kis vinski, 11 157,50 SIT
- ghigi testenine 94,90 SIT
- napolitanke blok, 400 g, Manner 229,00 SIT
- posebna salama Asterix, 1 kg 599,90 SIT
- fižol češnjevec, 3 kg 774,90 SIT
- bonboni smarties, 40 g 62,90 SIT
- Miklavž, 100 g 139,90 SIT
- božična vrečka, 225 g 299,90 SIT
- Božiček, 60 g 75,90 SIT
- čokolada americana, 100 g 74,90 SIT
- vino Grof, 1/1 169,90 SIT
- Šipon, 0,70 I, Ormož 434,90 SIT
- Laški rizling, 0,70 I, Ormož 434,90 SIT
- prašek Ava, 4,5 kg 1.149,90 SIT
- OK set (smetišnica+omelo) 289,90 SIT
- badedas tekoče milo, 300 ml 299,90 SIT
Akcija velja do prodaje zalog.
Odprto od a do 19.30, ob sobotah od 8. do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
KNJIGARNA in PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK TEL: 817-321
UREDIMO TUDI TISK
Trgovina
Odprlo: 9.-19. ure sobota: 8.-13. ure
Moste 807H
Komenda
tel.:841-524
\GRAČE
* LEGO
* BARBIE
* PUNČKE (»tvorijo, jokajo...) * PLIŠASTE 16RACE
* AVTOMOBILI
* CRAY0LA ZA USTVARJALNE
* DRUŽABNE I6RE
SK OBLAČILA fA
ŽENSKO
y,i dvjfi ,.'.:/ 3.000 W idiUj-A-i
I lUjilidiUl sil'.Jjl 0. :l-Mlil'Jill
TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV OB KAMNIŠKI OBVOZNICI
uvlG ČL iZSi^iV
trgovina: Perovo 26, KAMNIK, tel./faks: 812-888
Vse potrebno za vašega konjička za zimske dni
• snežne verige
• antifriz
• sredstva proti rosenju in za odmrzovanje... Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
RENAULTF1
VELIKA NAGRADA
ZA 6 ZAPOREDNIH ZMAG V Fl 6% POPUSTA ZA VOZILA RENAULT
(do konca meseca)
Avto Car - Mengeš, tel, 737-414
AVTOCAR - PRAVI NASLOV ZA VAŠ AVTO ŽIVLJENJA! RENAULT
Kemijska industrija KAMNIK d.d.
Vabimo vas v našo trgovino,
kjer lahko izbirate med pestro ponudbo ognjemetov in drugih izdelkov zabavne pirotehnike.
Obiščete nas lahko v Kamniku, Fužine 9, tel. 831-011, int. 340, vsak dan od 10. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure
VRTNARSTVO GAŠPERLIN
Moste 99 pri Komendi tel.: 061/041-471
BOŽIČNE ZVEZDE v različnih barvah po ugodnih cenah.
Odprto od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. in pet. od 7" do 15" sreda od 7h do 17h
Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo...
Se spomin je svež, boleC, čeprav že leto dni le ni, vedno včasih čakamo, misleč, da vrneš z dolge se poli. A s te poli vrnitve ni, to bridka je resnica. Naj večna lučka ti gori.
ZAHVALA
10. oktobra je minilo žalostno leto od usodnega in krutega dne, ko se v cvetu mladosti ni več vrnila v naš dom naša draga hčerka, sestra, teta in vnukinja
BARBARA POGLEDNIK
Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke v spomin, iskrena hvala.
Neutolažljiva mamica, sestre z družinami, brat in stari oče
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša
od življenja.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj, v 61. letu življenja, zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in svak
JANEZ SUŠNIK
iz Rožičnega 5
Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustna in pisna sožalja, podarili cvetje, sveCe in nam materialno pomagali, darovali za maše in ga številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravnikom in patronažnim sestram iz ZD Kamnik za lajšanje bolečin med njegovo boleznijo, najinim sodelavcem iz Pulitusa d.o.o. in Avtobusni prevozi Vrankar, našim nekdanjim sodelavcem iz Titana, očetovim sodelavcem iz RKK ČRNA, pevcem iz Komende in praporščaku. Iskrena hvala g. župniku Janezu Savsu za občutene besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred. Najtopleje pa se zahvaljujemo tudi vsem, ki sle našega očeta obiskovali med njegovo boleznijo.
Žalujoči vsi njegovi
Rožično, Sela, Markovo, Loke, Studenca, Črna, november 1997
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
V 72. letu življenja nas je po krajši, težki bolezni zapustil naš najdražji
VINKO PERČIČ
Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Rezki Mejač in Bernardi Kern za izkazano pomoč. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in izvajalcu Tišine.
Vsi njegovi
Kamnik, november 1997
MALI OGLASI:
Varujem otroke na svojem domu Tel.:
samo.
Garažo v Kamniku na Ljubljanski cesti (za trgovino Zaprice) oddam v najem. Tel.: 825-278.
Kupim Mšo v okolici Kamnika, Domžal ali Komende. Tel; 842-214.
Instruiram matematiko, liziko In osnove elektrotehnike Teh 738-662
Na Izvrstni lokaciji med Domžalami In Kamnikom oddam 120 m1 poslovnih prostorov s parkirišči, primernih za zdravsto, alternativno medicino ali zobozdravstva Inf. po tel.: 811-815 od & do 20. ure.
ZAHVALA
V prometni nesreči jc v 54. letu življenja prenehalo bili plemenito srce ljubljenega moža, atija, sina, brata in strica
MARJANA ŠTRAJHARJA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, izkazano sočutje, podarjeno prelepo cvetje in svečke. Iskrena hvala sodelavcem TP Kočna, nekdanjim sodelavcem Titana, gospodu župniku, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga množično pospremili v njegov prerani poslednji dom. Tvoja ljubezen in plemenitost bosta ostala v naših srcih.
Žalujoči: žena Joži, hči Metka, mama, bratje in sestri z družinami
Kamnik, Domžale, Ljubljana, november 1997
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Sne v bolečini zaječi, je res, da tebe, dragi oče, več med nami ni.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi oče, dedek, očim, brat in stric
FRANC DACAR
čevljar v pokoju iz Zg. Tuhinja 48 a
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala družini Ivana Kadunca za takojšnjo pomoč, teti Tončki Tekavc, teti Nežki Žerovnik, Darinki Bajde ter družinama Klopčič z Male Lasne. Hvala g župniku za lep pogrebni obred in pevcem za ganljivo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste našega dragega očeta pospremili na zadnji poti, sočustvovali z nami, darovali in prižgali svečke na njegov grob, mu podarili cvetje ter darovali za svete maše. Še enkrat zahvala vsem, ki boste postali ob njegovem grobu in se ga boste radi spominjali.
Vsi njegovi
Zg. Tuhinj, Duplica, Ljubljana, Rafolče, Braslovče, november 1997
Sree tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
ZAHVALA
Zapustil nas je ljubi mož, ata in dedek
FRANC SLOKAN
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej družinam Galjot, Grad in Bajde, prijateljem, našim sodelavcem in njegovim nekdanjim sodelavcem iz Titana za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik za dolgotrajno zdravljenje. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem Lire za zapete žalostinke.
Vsi njegovi
Kamnik, november 1997
Življenje iz solz se samo izteče. Reci,
bo sadika srca skoprnela iz tvojega naročja k poljubu sonca in z jutranjo zarjo osvežila skrivnostno pot prebujenja?
(Aladin Lanc)
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš ljubljeni mož, ati, dedek, brat in stric
FRANC VIDMAR
krojaški mojster iz Mekinj
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz Svilanita, Lekarne Kamnik, Leka Ljubljane, KPK d.d. Kamnik in vsem, ki sle ga pospremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se osebju ZD v Kamniku in Kliničnega centra v Ljubljani. Najlepša hvala pevcem iz Stranj za ganljivo zapete pesmi, g Gosarju - župniku iz Mekinj za lepo opravljeno pogrebno mašo, ga. Anki Hubad za izrečene poslovilne besede in praporščaku Društva upokojencev Kamnik. Še enkrat lepa hvala vsem in vsakemu posebej.
Za njim žalujemo: žena Cilka, hčerki Milena z možem Miranom in Ana z možem Tonetom, vnuki Urška, Kristina, Rok, Tea, sestri Mici z možem in Francka, svakinja Ani in drugo sorodstvo
Mekinje, november 1997
AV SERVIS RTV in Vrhpolje 41, Kamnik TRGOVINA KGNCILIA   (v gasilskem domu)
tel.:831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
	
	Mrzel veter tebe žene....
	ZAHVALA
	Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš
BERNARD URH	
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, njegovim prijateljem, znancem, sodelavcem podjetja Aluprojekt in vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za darovano cvetje in sveče ter za izrečeno sožalje. Zahvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.	
Žalujoči: družina Urh in drugo sorodstvo	
Kamnik, november 1997	
Ljubil polno si življenje, rad zahajal med ljudi, zdaj ostala bolečina, ker zapustil si nas ti.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric
LUDVIK PUSAVEC
iz Suhadol
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala g župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču, gasilcem ter praporščaku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi najbližji
november 1997
Vsak up se v sanjah zrčdil je v načrt
in slednja želja je dosegla cilj:
telo in um sta pokala od sil -
kdo vprašal bi za zdravje, čas in smrt?
(J. Menart)
ZAHVALA
V 78. letu starosti je za vedno odšel od nas dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC STEBE
z Duplice, Jamova S
Iskrena hvala sosedom in sorodnikom za pomoč v težkih trenutkih, šc posebej gospodu Ivanu Pohlinu, ki mu jc ves čas njegove bolezni stal ob strani. Hvala dr. Hrovatinovi in dr. Logarju za prizadevno zdravniško pomoč. Hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala govornikom za lepe in občutene besede slovesa, gospodu župniku za lep poslovilni obred, pevcem za zapete žalostinke, praporščakom in gasilcem za zadnji pozdrav. Zahvala velja tudi vsem, ki ste ga tako množično spremili v njegov večni dom.
Vsi njegovi
november 1997
Rastem kot trava,
od spodaj navzgor.
Lebdim na najvišji točki
Umiram kot sveča,
od zgoraj navdzol.
In ugasnem nekje v korenini.
ZAHVALA
V 80. letu življenja nas je zapustil naš dragi ata
CVETO HOLZER
iz Kamnika, Žebljarska 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Ahlinu in patronažnim sestram Jani, Anici in Miji za skrb in nego v zadnjih dneh njegovega življenja. Posebej hvala organistki in pevcem ter patru Marku za lep pogrebni obred. Hvaia vsem, ki ste ga imeli radi.
Vsi njegovi
november 1997
Miklavž že kupuje v Napredkovih trgovinah I
Miklavž v blagovnici Vele
- tradicionalni Miklavžev sejem bo
od 3. do 5. decembra
- velik ognjemet in obisk Miklavža s
spremstvom bo 4. decembra ob 18. uri
- v blagovnici Vele lahko Miklavž izbira med več kot 3000 različnimi igra
Blagovnica Vele bo vse decemberske sobote odprta do 19. ure.
542,- 'A
454,-
Vabimo vas v našo prodajalno na Usnjarski 1 v Kamniku (tel: 817-404),
kjer dobite krvavice, sarme, dnevno sveže meso, drobovino in mesne izdelke, narejene po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev.
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
MIKAVNO IN DOBRO!
NAJUGODNEJŠE CENE VOZIL!
UNO 1.0 1E 5V
PUNTO 55S
PUNTO 75 SX
BRAVO 1.4 12V SX
BRAVA 1.4 12V SX
MAREA WEEKEND 1.6 16V SX
MAREA VVEEKEND 1.8 16V ELX
DUCATO MAX1 2.5 TD1
DOBAVA TAKOJ!
UNO 1.0 iE. KAT, 45 KM, 5 vrat, temna stekla, 4 vzglavniki
PONUDBA MESECA!
12.490 DEM - 500 DEM CENEJE
PUNTO 75 SX, 5 vrat, CZ, ES, temna stekla, obratomer, ura, 4 vzglavniki, kovinska barva
- 19.278 DEM - 500 DEM CENEJE! KOLIČINA OMEJENA!
RABLJENA VOZILA:
FIAT Uno 45, 1. 94, OPEL Vectra 1.8 16V, 1. 96, Fiat Tempra l.6i E, I. 91.
KREDITI DO 5 LET! LEASING! STARO ZA NOVO!
'RGDAJA: Lahovče 2, tel.: 064/421 119, teL/faks: 064/421 14 iERVIS: Lahovče 40, tel.: 064/421 193, tel./faks: 064/421 02
AHAČIČ SERVIS TRGOVINA
Domžale, Prešernova 1/a. tel. 722-107
prodajalna izdelkov gorenje
UGODNA PREDPRAZNIČINA PONUDBA
- faromi UV„ 55 cnm, *weo„ TW
- ta^W„63cp,$»BBO|,"nX ,'85556 SIT
- baremii HV, 71 <omrn, Jemo, TOC 9IUKS SIT
Cene veljajo za gotovinsko plačilo.
Možnost nakupa TV tudi na 8 obrokov.
- pralni stroj 22S, za samo 108.183 SIT
- pralni stroj 25S, za samo 122.230 SIT
- Kombinirani štedilnik (3 plin + 1 el.), v rjavi barvi    samo 58.453 SIT
- štedilnik s steklokeramično ploščo šir. 50 cm, v rjavi barvi samo 80.543 SIT
- sušilni stroj 42.797 SIT
- kovinski rezalnik Bosch 17.437 SIT
Cene veljajo za gotovinsko plačilo.
* Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, sušilci perila, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje...
* barvni televizorji
* sesalci, kovinski rezalniki, pomivalna korita, šivalni stroji
15% gotovinski popust!
Možnost nakupa tudi na več obrokov.
Brezplačna dostava.
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
^SV-OV ZA NAKUP ^
gorenje
m
INDUPLATI
m        Wa0mm m Induplati Trading, d.o.o.
Podjetje za trgovino, proizvodnjo in servis Zgornje Jarše, Kamniška cesta 24, Domžale tel.: 721-911
Oddelek za šport in prosti čas: 721-632 Svetovalno-prodajni studio Ideja: 716-431
Miklavž, Božiček, novo leto - joj, prazniki! Kam po darila?
V INDUPLATI TRADING.
Kam po drobne dodatke, ki vam bodo v vašem domu naredili praznične dni še bolj svečane?
V INDUPLATI TRADING.
Prodajni center je odprt:
od ponedeljka do petka od 8.30 do 19.00 ure ob sobotah od 9.00 do 14.00 ure
Imamo tudi nov oddelek z bogato ponudbo tapetniških tkanin, zato je skrajni čas, da pridete v INDUPLATI TRADING, kjer vas že čakajo modri in zeleni vedno korak pred drugimi.