Frančišek Košar.
(Spisal dr. A. Medved.)
T;
ežko je pisati življenjepis velikim, slavnim možem. Kdo ve, ali popis zadene resnico, ali doseže vrline slovecih velikanov? Ni se-li bati, da narod ne bo dobil dostojnega pojma o njih, da bo prenizko čislal njih zasluge in preskromno slavil njih zlate Čednosti, ko bo Čital borne vrstice o njihovem delavnem življenju?
Je-li torej Čudno, da se ustavlja pravicoljubno pero, ko je treba opisati življenje Frančiška Kosarja — nepozabnega Kosarja, katerega bi imeli še tako radi med seboj in katerega sveži grob zalivamo z grenkimi solzami ? Toda jedno tolažilo vendar imamo: to so vnete besede, katere je govoril čudotvorni Gre-gorij ob smrti svojega nedo-sežnega učitelja, veleučenega Origena, rekoč: „Tvojih Čed-nostij, o predragi, ne more nikdo zmanjšati, nikdo obsen-čiti. Kar je božjega, ostane neizpremenljivo;   slab,   neza-
dosten   govor   mu   ne   more
škoditi.    Plemenit   in   hvalevreden pa je že poskus, tebe proslavljati,   ako  tudi   se  govor  ne  more  po-vspeti do tvoje visokosti ..."  Te besede nam dajo pogum, ko zremo na preminulega Kosarja z namenom, da  bi  popisali njegovo življenje.
* Rajsko lepa je savinjska dolina na spodnjem
Stirskem. Kdo ne bi je ljubil? Cvetoči vrtovi krog in krog, plodovito polje se ti smehlja. Ob straneh pa se razprostira venec zelenih gričev in gor z belimi cerkvicami. Zdrav slovenski „DOM in SVET" 1894, št. 15.
Frančišek Košar
Veseli se mati prava, Ko časti se njeni sin;   -
T.e raduj se mati Slava: Tvoj  najboljši  ta je sin!
Košar Slomšeku.
rod biva tod, čil in bister mu je duh, blago in za narod neupogljivo srce mu bije v prsih. Savinjčani so dika in ponos vrlih Slovencev. — Sredi te prekrasne, od Boga toli blagoslovljene doline stoji prijazen trg, „vesele" Bra-slovče. Tu se je rodil v hiši štev. 6 dne 10. ki-movca leta 1823. Frančišek Košar. Njegov oče Jožef je bil imovit tržan, usnjar po obrtu. Zraven je opravljal dolgo vrsto let do svoje smrti častno službo trškega župana. Mati, rojena Marija Kovačeva, je bila posebno dobrotljiva in pobožna, Čislana daleč okoli. Da je bila odgoja mladega Frančiška skrbna, pač ni treba zatrjevati. Sedemletni Francek je začel obiskavati domaČo šolo. Ko jo dovrši v treh letih, vzame ga k sebi njegov stric, ki je bil priljubljen gvardijan očetov frančiškanov v Kamniku. Tam dovrši vrli mladenič 1. 1834. tretji razred izredno dobre samostanske šole. Stric se preseli to leto kot provincijal v Novo mesto. S seboj pa vzame prebrisanega Frančiška ter mu pomore, da pride 1. 1835. v latinske šole. Košar je tu vedno prvi, najboljši dijak. V njegovih spričevalih — pač zlata vrednih — ni videti drugega, kakor same „velike eminencije". Ko dovrši leta 1840. novomeško gimnazijo, gre v Ljubljano v modroslovje (1840 do 1842). Premenil je kraj svojega delovanja, a ne jeklene marljivosti in angelsko lepega vedenja. Kosarjevi veliki nadarjenosti se je vse čudilo, v spričevalih se kažejo zopet same „velike
2Q