URN_NBN_SI_DOC-BEYVDEIN
130 LET BLASNIKOVE TISK AR NE Ljubljana 1959. 56 str. 8°. S tem naslovom je izšel maja 1959 poseben zbornik v počastitev visokega jubileja Blasnikove tiskar ne. Obsega tri članke: razpravo Ja neza Logarja o zgodovini tiskarne do lota 1940, oris Ivana Ovsenika o delu tiskarne med okupacijo in pri kaz Janeza Broliha o razvoju pod jetja po osvoboditvi. Zanima nas predvsem Logarjeva razprava, ki je tudi najdaljši prispevek in obsega skoraj polovico zbornika. V zgo ščeni besedi razgrinja avtor vpra šanje tiskarn v Ljubljani vse od Trubarjevih tiskov pa do 1940. Naj prej na kratko omenja tuje tiskar ne, ki so jih uporabljali naši prote stanti, potom se ustavi pri prvem ljubljanskem tiskarskem podjetju, pri Mandeljčevi tiskarni iz leta 1575 do 1582, nato riše politične in go spodarske težave, ki so kar z.a sto let onemogočile tiskarno v Ljub ljani, zatem prikazuje ustanovitev druge ljubljanske tiskarne, ki jo je leta 1678 pripravil Janez K. Mayr iz Salzburga. V nadaljnjem skrbno zasleduje razvoj Mayrjeve tiskarno in k njej priteguje tudi usodo dru gih. mlajših ljubljanskih tiskarn, kolikor so povezane z razvojem najstarejše. Obrtno tiskarsko dovo ljenje, ki si ga je pridobil Mayr leta 1678, v Ljubljani poslej ni več ugasnilo. Prehajalo je hkrati s ti skarno z enega na drugega člana rodbine, z ene družine na drugo. V dobrih časih se je prvemu tiskar skemu podjetju pridružilo še dru go, tretje in četrto, v hudih časih napoleonskih vojn so nekatere ti skarne opešale, Mayrjeva pa se je skozi vse težave srečno pretolkla in se po zaslugi Jožefa Blaznika, ki je prevzel podjetje leta 1829 in ga vodil do smrti leta 1872, po vzpela po hudi konkurenci na vo dilno mesto. Vseh 280 let svojega obstanka, zlasti zadnjih 150 let, od kar je postala last Slovenca Jožefa Blaznika in nosi po njem iine, je stala trdno v službi našega naroda, držala korak z naprednimi druž benimi tokovi in vršila pomembno kulturno poslanstvo. Avtor obravnava sklenjeno vrsto ljubljanskih tiskarjev in našteva njihove najpomembnejše tiske. Be sedilo je obilno ilustrirano z repro dukcijami naslovnih strani Blatni kovih knjig in časnikov. Za znan stveno uporabo razprave pa je ško da, da posamezne navedbe in ugo tovitve niso sproti s številkami po vezane z ustreznimi viri in litera turo, ki sameva ločeno daleč na koncu zbornika. Neprimerno je tu di, da zbornik nima pravega na slovnega lista (naslov je samo na ščitnem ovoju) in da so bibliograf ski podatki o knjigi navedeni samo v kolofonu. Stanko Bunc
RkJQdWJsaXNoZXIy