\WŠMM. (Dopis s Koroškega.) Koroške plebiscitne slavnosti so minule. Priznati je treba: Nemci so se potrudili, da čim slovosnejše proslave desetletnico plebiscita. Ozrimo se zdaj nazaj in oglejmo si nekatere momente proslave desetletnice plebiscita. Ponovno so Nemci te dni na Koroškem ugotovili, da so dosegli plebiscit samo s tem, da so začeli boj z orožjem za Koroško. Če bi bili torej Jugoslovaai Koroško nomudoma po polomu leta 1918 zasedli, podobno kakor Maribor, bi do glasovanja sploh ne bilo prišlo, in Slovenska Koroška bi bila — naša! Tako je rekcl 10. oktobra pri počastitvi spomina v bojih za Koroško padlih bojevnikov na pokopališču v Trnivasi (Annabichl) polkovnik Prcmitzer: »Nikdar bi ne bili zgolj papirnati protesti pripravili do spoznanja tedanjih mogotcev, ki so odločcvali usodo Evrope. Samo s tom, da je malo, pa hrabro koroško ljudstvo pokazalo resno voljo in jo zapečatilo s svojo krvjo, da si hočc svojo usodo sarno odločevati, gamo s tem je bila pripravljena pot do uspešnega ljudskega glasovanja.« In v svojem 39. celovškem sobotnem plsmu je zapisal'prof. A. L. v »Karntner Tagblattu« z dne 12. oktobra: »Z neskončno težavo je dosegla naša dežela pravico glasovanja. Zahvaliti se imamo za to onim, ki so začeli boj. — Maribor in Ptuj bi mogoče mogla tudi še nam (Nemcem) pripadati, če bi bili Štajerci tudi tako storili kakor so Korošci.« V resnici, prav zelo je verjetno, da bi bili v Parizu tudi za Spodnje Štajersko, vsaj za Dravsko dolino, določili glasovanje, če bi se bili ondi na enak način razvili boji, kakor so se na Koroškem. In boji bi se bili gotovo začeli, Ce bi ne bil general Majster na en mah Maribora zasedel. Neprecenljive vrednosti je, če se v velikih, odločilnih trenutkih pojavi hraber, energičen mož, ki brez odloga stori, kar je treba storiti, in reši položaj. Drug pomenljiv moment pri koroških slavnostih je bil ta, da so- Nemci zdaj odkrito izpovedali, kako je razumeti njihova gesla, ki so jih ob plebiscitu tolikrat ponavljali, namreč gesla: »Karnten den Karntnern« in »Karnten frei und ungeteilt« (Koroško Korošcem, Koroška svobodna in nedeljena). V soboto dne 11. oktobra zvečer je imel na Novem trgu v Celovcu plebiscitni govornik dr. Hans Steinacher slavnostni govor, v katerem je ponovno povdarjal: nemško svobodo Koroš,ke (Einheit und Deutsche Freiheit Kanitens). Ta »nemška svoboda Koroške« ne pomeni riič drugega, kakor popolno nemško oblast v deželi obenem z možnosijo in pravico, da morejo Slovence po miii volji zatirati. Pred desetimi leti so govorili samo o svobodi Koroške, dane.s odkrito povejo, da šo mislili svobodo samo za sebe. Ta »nemška svoboda Koroške« za Slovence torej ne pomeni nič drugega nego "nemški bič in tujski jarem. In »Korc§ko Koroi_cem« je Nemcem pomenilo samo: »Koroško Nemcem«. Dr. Steinacher je odkrito govriril »von unserem geliebten deutschen Kilrntnerland« (o »naši Ijubi nemški koroški deželi«). Zanimivo pri teli slavnostih je bilo tucii to, da so Nemci primerjali prihod jugoslovanskih čet na Koroško 1. 1918 in 1919 z vpadi divjih Turkov v naše dežele. Tako je pisal »Karntner Tagblatt« z dne 10. oktobra 1930: »Podobno kakor Slovani 1918 in 1919 so udrli v srednjem veku enkrat Turki v našo deželo.« Po nemških mis.Iih smo torcj imeli Slovenci ravno toliko pravice do Koroške kot nekoč divji Turki! Lc kdo je neki dal Nemcem vso in izključno pravico do Korcške? Kdo jim je dal po polomu leta 1918, ko je bila Koroška brez gospodarja, vso in izključno pravico nad slovenskim oziemljem na KoroSkem? Da si in so si Nemci to pravico v resnici lastili, priča tudi pesmica v slavnostni številki »Karnt. Tagblatta«, kjer stoji: »I-Iockt auch am Tore der slawische Ruf, — niemals solang doine Lieder erklingen, — wird sich ein Feind deutsche Scholle erringcn (cela Koroška je torej: npmška gruda) — Karnten, du bleibst, wie der Herrgott dich schuf!« — Pesnik torej hoče reči, da je Bog sam postavil ko". roške meje. Bog je ustvaril ravnine, ,vode in gore, ni pa postavljal politift. nih meja.