Novice Nesreče Smrtna nesreča pri dehi v gozdu. Dne 20. aprila je smrtno ponesrečil pri delu v gozdu Broman Matija, posestnik na Stražišču pri Prevaljah. S hlapcem sta odžagala smreko, ki jo je podrl vihar, ogromen štor se je nato prevalil in oba pritisnil k tlom. Hlapec se je rešil še nepoškodovan in priklical sosede, da so pomagali odkopati gospodarja, ki pa je med reševalnim delom umrl, ker mu je panj zlomil vrat in hrbtenico. Pogreb ponesrečenca je bil v petek na Prevaljah ob veliki udeležbi prebivalstva in vse okolice. Vsi znanci sočuStvujejo z nesrečno družino, ki je v teku |)ol leta izgubila dva gospodarja. Najstarejši Mutčan smrtna žrtev zastruplejnja s plinom. Smrtno se je zastru- pil s plinom iz peči Jožef Fiedler, 88 letni posestnik in najstarejši tržan na Muti. Omenjeni je živel kot prevžitkar na svojem nekdanjem posestvu. Preden je legel k počitku, je zakuril peč v svoji sobi in so ga našli drugo jutro mrtvega v postelji. Pri spotaknjenju preko kamna si zlomil nogo. Na Muti se je spotaknil ključavničar Franc Furian na kamnu in si je zlomil desno nogo. Poškodovani se je zatekel po zdravniško pomoč v slovenjgrasko bolnišnico. Lobanjo si prebil pri padcu s kolesa. V Kamnici pri Mariboru stanujoči mizarski učenec Franc Heričko je padel tako nesrečno s kolesa, da so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico s prebito lobanjo. Avto podrl naglušnega berača. Na cesti pri Št. Janžu je podrl avto 72 letnega An- tona Ertl, naglušnega berača od št. Janža na Dravskem polju. Revež ni slišal signalov avtomobila. Prepeljali so ga v bolnišnico s hudimi poškodbami, katerim je kmalu podlegel. Poškodovan od zemeljskega plaza. V gramoznici pri Št. Lovrencu na Dravskem polju, nedaleč od kolodvora, je podsul zemeljski plaz 29ktnega dninarja Franca Drevenšek, katerega so oddali v ptujsko bolnišnico 8 hudimi notranjimi poškodbami in z zlomljeno desno ključnico. Pri padcu zade! ob koso. V Gomilici pri Sv. Urbanu pri Ptuju je padel devetletni posestnikov sin Martin Brumen z lestve in je priletel ob koso. Fant je dobil veliko rano na hrbtu in na desni roki. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Nevaren konj. Na Rožnem \Thu v Šmartnem v Rožni dolini je napajal konja 44 letni pcsestnik Anton Dimec. Pri napajanju je nemirna žival brcnila gospodarja tako hudo, da mu je polornila več reber. Nesreča železniškega uslužbenca. S prebito lobanjo je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico Josip Dolar, železniški uslužbenec, ki je bil zaposlen kot premogar na trboveljski postaji in stanuje v Suhadolu pri Zidanem mostu. Dolar je skočil iz vozečega vlaka in se je pri padcu tako hudo pobil, da je njegovo stanje brezupno. Rudar si odgri?.nll jesik pri deJu, V celjsko bolnišnico se je zatekel z odgriznjenim jezikom 26 letni rudar Franc Turman s Huma ob Sotli. Omenjeni je bil zaposlen v Klenovškem rudnšku. V rudniku ga je zadel jamski voziček tako nesrečno v brado, da si je rudar odgriznil jezik. Nogo si zloifiii pri delu. V predilnici v Tržiču si je zlomil pii delu nogo d?lavec Aleš Meglič, katerega so prepeljali v ljubIjansko bolnišiiico. Sredi Save si zlomil nogo. Lesni trgovec Ivan Drnovšek je odpravil splav jamskega lesa iz Litije v Trbovlje za premogovnik. Splav je prevzel v Litiji Boriškov starejši &in Tone iz Leš, s seboj na splav pa je vzel svojega 16 letnega brata Jožeta, da mu je bil v pomoč pri krmarenju. Ko sta tako s splavom prišla na nevarno mesto v tako zvanih »Jezeh«, kjer je močan tok Save, je Jožetu na splavu spodrsnilo. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Brat je splav pripeljal do Trbovelj, kjer so ponesrečenega fanta z avtom prepeljali najprej v trboveljsko bolnišnico, od koder so ga potem odpeliali v celjsko bolnišnico. Smrtna nesreča pri razstreljevanju kamenja. V Zagradcu pri Žužemberku so razGtreljevali karnenje za popravilo občinske ceste. Eksplozija mine je pognala kamenje na vse strani. En kamen je zadel smrtno skozi veje drevesa 18 letnega Fr. Gerl, sina cestarja iz Zagradca. Smrtna Kesreča m^rlborskega mooterja v Srbiji. Aleksander Lang, 28 letni monter, je bil uslužben pri neki mariborski tvrdki, za katero je montiral v Z\Iladenovcu na novo vilo strelovod. Na vrhu kupole je zgubil ravnotežje, padel v globočino in je obležal na trdih tleb s prebito lobanjo in s tako hudimi notranjimi poškodbami, da jim je podlegel kmalu po prepeljavi v beograjsko bolnišnico. Razne požame nesreče. Proti polnoči na belo nedeljo je bilo na mah v plamenih vse poslopje lovrenškega župana Jakoba Tumpeja, zažgano brez dvoma od zločinske roke. Zadnji hip je gospodinja zbudi- ia moža, da je mogel — že skozi plamen y lopi — rešiti otroke, ženo in mater, ter žiiVino iz gorečih hlevov, ki ji je že dlaka jeačela goreti. Ker je bilo vse leseno in s Blamo krito, je zgorela krma, vozovi, orodje, ves živež in obleka na podstrešju ter perutnina. Da ni veter vlekel proti vratom, bi se morda sploh niti družina ne mogla rešiti. Gasilci z Dravskega polja so jnarljivo delali, pa so mogli gasiti le pogorišče ter zabraniti, da se ogenj ni mogel prehitro širiti, da so vsaj nekaj predmetov še mogli rešiti. Sreča, da so sosednje hiše dovolj oddaljene. Vse sočustvuje z vrlo županovo družino v nesreči, ki je napravila nad 30.000 din škode. — V Sp. Gorici p-i Račah je zgorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje Mariji Španinger in znaša škoda "'0.000 din. Razne novice Otvoritev in blagoslovitev nove banovinske ceste Maribor—Sv. Peter—Ložane bo v nedeljo, 8. maja, popoldne po sledečem sporedu: Ob 14.30 prihod g. bana in zastopnika g. knezoškofa. Pri »Turški kapeHci« pozdravi udeležence predsednik pripravljalnega odbora M. Kovačič. Deklamacija šolske mladine. Ob 15 šmarnice pri »Turški kapelici«. Po šmarnicah pozdravni govor načelnika okrajnega cestnega odbora Franjo Žebota ter kratek oris zgodovine nove ceste. Stolni prošt mil. g. dr. Vraber blagoslovi novo cesto. Nagovor udeležencem in otvoritev ceste po g. banu. Pri slavnosti sodeluje domača godba in pevski zbor. Če bo dovolj prijav udeležencev, bodo z mariborskega Glavnega trga od 13 do 14 vozili avtobusi v Sv. Peter in nazaj. Reven hlapec s 122.000 din. V mariborpki bolnišnici je umrl 27. aprila 581etni Anton Mohorko, doma od Sv. Ane v Slov. goricah, in je bil hlapec pri veleposestniku Rotu v Radvanju pri Mariboru. Malo pred pmrtjo je dopovedal Mohorko strežnikom, naj mu dajo papir in svinčnik, ker že ni mogel govoriti. Na papir je zapisal, naj pošljejo po stražnika, kateremu ima nekaj zaupati. Ko je stražnik prišel, ni bilo iz umirajočega Mohorka ničesar več za stisniti. Koj po smrti je uvedla mariborska poJicija o Mohorku poizvedbe in dognala, da je v zadnjem času večkrat menjaval službe z izgovorom, da ima nujne opravke na sodniji. Ko so pa Mohorka po smrti bolniški strežniki preoblačili, so začutili, da v njegovi suknji nekaj šusti. Razparali so ipodlogo in odkrili 29 tisočakov bi štiri hranilne kniižice za 93.000 din. Policija ima itudi Mohorkov kovčeg in bo skušala razivozljati, od kod bi naj izviralo Mohorkovo premoženje in zakaj si je želel v zadnijh itrenutkih stražnika. Gentlemani pa taki! Obmejni župnik nam piše: Vsak dan dobivam iz sosednje bivše Avstrije dopise, v katerih me proeijo državni uslužbenci za podatke svojih prednikov, kdaj so bili rojeni ali poročeni. Po dolgotrajnem mučnem iskanju poročam, kaj sem našel, s pripombo, naj mi posljejo ta in ta znesek, da jim pošljem eeljene matične izpiske. In uspeh? Razen v enem primeru sploh ne dobim več odgocora. Zvedel sem pa, da te moje zasebne Dodatke rabijo potem v uradno izkazilo »vojega arijskega pokolenja. Za mučno fc&anje, poštne in druge izdatke se pa .', ¦&WVk! žunnik r>*~~; -~<-1 "wmni Tt* 'wom! Res gentlemani pa taki! *7" C--1 tts ^¦.><t'(JW iV Najdebelejši hrast. »Slovenec« in »Slov. gospodar« sta pred kratkim poročala, da so nekje v Sloveniji podrli najdebeleiši Potem je »Slov. gospodar« poročal, da imajo v Slovenski Krajini še debelejši hrast. Mi Ščavničarji v Slovenskih goricah pa smo ranenja, da tudi ta zadnji hrast.ni najdebelejši, čeprav ga komaj objamejo štirje moški. Ni debelejšega hrasta v vsej Sloveniji kot je hrast, ki ga je prodala posestnica Apolonija Nidl v Ščavnici v Slov. goricah in ga je kupil neki nakupovalec iz Nemčije, in sicer za celih 7500 din. To je v današnjih časih lepa vsota! To orjaško drevo ima premer 2.85 m in ga sedem moških le s težavo objame. Vsak mimo idoči popotnik obstane in občuduje starega pradeda, ki je bil pred kratkim obsojen na smrt. Novi verski predstojnik muslimanov v naši državi. Kraljevo namestništvo je imenovalo za verskega poglavarja muslimanov v naši državi Fehima efendija Spaha, sodnika vrhovnega šeriatskega (duhovnega) sodišča v Sarajevu. Novi reis ul ulema je brat prometnega ministra dr. Mehmeda Spaha. Društvo organigtov za mariborsko škofijo je na vlogo, ki jo je poslalo na pristojno meato glede atalne polovične vožnje na železnici, dobilo odgovor, da bodo dobili vai stalni organisti legitimacije za polovično vožnjo. Legitimacije se bodo dobile potom župnega urada in kn.-šk. ordinariata pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani. V zadnjem škofijskem oglasniku za lavantinsko škofijo ao objavljena vsa tozadevna pojasnila. — Tovariši organisti! Zavedajte se svoje dolžnoati in podprite nase društvo vsaj s takojšnjim nakazilom članarine (24 din). Društvo ae trudi na vse načine, da bi zboljšalo gniotni položaj organistov. Ker pa po pravilih pomaga aamo članom, kl imajo plačano članarino, opozarjamo, da takoj nakažete vsi članarino. če kdo nima položnice, jo lahko z dopisom naroči pri tajništvu pri Sv. Juriju ob Taboru. Za vsak odgovor priložite znamko! Podružnica ZAKS Maribor ima v nedeljo, dne 8. maja ob devetih dopoldne redno sejo, ki bo v prostorih Gambrinove restavracije. Zadružna šola v t-jubljani bo obhajala letos v novembru 301etnico delovanja. Ravnateljstvo šole namerava izdati prl tej priliki spomenico, v kateri bodo navedeni vsi absolventi Sole 8 pristavkom, pri katerih zadragah so se posamezniki udejstvovali. Zaradi tega ae naprošajo vai absolventi Zadružne šole v Ljubljani, da sporoče ravnateljatvu: 1. irne in priimek, 2. rojstni kraj, 3. sedanji položaj in bivališCe, 4. leto dovršitve šole, 5. naslove zadrugr, pri katcrih so sodelovall In sodelujejo. — Komur ao znani oznaCeni podatki o kakšnem drugem uCencu Zadružne šole, naj jih pošlje skupno s svojimi. Kdor ne bo poslal navc- denih podatkov, bo označen, da ni nikjer sodeloval. Obžalovanja vredni slučaji Nevaren slepar pod ključem. Dobrih 14 dni je bilo dnevno časopisje pobio o Jožefu Rožetu, ki je lovil lahkoverne ljudi na limanice peterih zadrug, katere je sam ustanovil in jim je bil ravnatelj. Josip Rože je star 50 let in je trgovec na Pobrežju pri Mariboru. Svoj čas je slišal in čital o debelih sleparijah, ki so se dogajale pri mariborski »Eksportni družbi«, katera se je pečala s posmrtninskim zavarovanjem in je oškodovala za težke vsote slovensko in pozneje še hrvaško ljudsko lahkovernost. Od leta 1932 do danes je ustanovil Rože pet zadrug, ki so se druga za drugo ukvarjale pod raznimi imeni z zavarovanjem članov. Zadnja Rožetova ustanova, »Privredna zadruga«, ki je imela poslovne prostore v Mariboru v Tattenbachovi ulici, je štela 1900 članov in gre za.6,800.000 dinarjev. Rože je že bil pred nedavnim v Mariboru obsojen radi prevare in potvorbe uradnih listin na 14 mesecev strogega zapora. Ob priliki občnega zbora »Privredne zadruge« 25. aprila je bil Rože v Mariboru aretiran. Po zaslišanju na policijskem komisarijatu je skušal pobegniti, a ga je stražnik dohitel hi so ga odpeljali vklenjenega v zapore okrožnega sodišča, kjer mu bodo izprašali sleparsko vest. Primer lažiravnatelja in zavarovabiega zadrugarja Rožeta je ponovni dokaz lahkovernosti naših ljudi, ki zopet in zopet nasedajo najbolj drznim sleparjem in goljufom. Omeniti je še, da je nameraval slepar Rože pobegniti v Trst, kjer si je že kupil hišo rr posestvo. Petčlanska tatLaska družba izsledena. Orožniki v Studencih pri Mariboru so izsledili petčlansko tatinsko družbo, ki je kradla železo in ga je prodajala. Posestniku Matiji Potočniku so odpeljali ti mladi tatovi štiri velike traverze v vrednosti 2000 din. Orožniki so polovili tatove, ki so bili iz Studencev ter iz Nove vasi, in so jih izročili sodišču. Potepuha odnesla posestniku 8000 din. V Orlici nad Vuhredom sta se priklatila v hišo posestnika Franca Ladinek neznana potepuha, ki sta prosila za par požirkov jabolčnika. Ko se je podala gospodinja po pijačo, sta klateža prebrskala posteljo in sta naletela pod zglavnikom na denarnico z osmimi tisočaki. Lopova sta odnesla Ladineku ves izkupioek za par pitanih volov. Zopet žrtev nezaupanja. V Jarenuiskem dolu v Slov. goricah je zginilo posestniku Štefanu Kacu 12 jurjev. Kac je prodal svojo hranilno knjižico z vlogo 85 tisočaki za 65.000 din in je hranil ta denar doma v kovčegu. Ko je te dni odprl kovčeg, je opazil, da mu je nekdo od shranjene vote izmaknil 12 tisočakov. Tat se je poslužil pri Kacovih ponarejenega ključa, ker sta mož in žena skrbno zaklepala, kadar sta morala na delo. Okradeni Kac je zopet žrtev nezaupanja v naše denarne zavode. Prijeta vlomilca. V Zg. Ivanjcih v Slov. goricah je bilo vlomljeno v odsotnosti domačih v hišo posestnika Babiča. Storilca sta odnesla iz omare 3500 din, 500 din pa sta pustila. Orožništvo je prijčlo vlomilca, ki sta dejanje tudi priznala pod težo dokazov. Gre za delavca Ludovika Fekonjo in Franca Frasa iz Plitvičkeea vrha pri Gor. Radgoni. Slednji je bil svojčas pri Babiču hlapec. Žrtev surovega napada. V Rajnkovcu pri Rogaški Slatini so pijani fantje napadli Jakoba Gobeca, 361etnega sina posestnice. Napadalci so obsipali Gobeca s kamenjem ter so ga pretepli do nezavesti. že na tleh ležečega je nekdo še z nožem obdelal po glavi. Življenjskonevarno poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Izpred sodišča  Ženska obsojena radi uboja. Senat mariborskega okrožnega sodišča je obravnaval pred dnevi primer uboja, radi katerega sta bili obtoženi dve sestri. Smrtna žrtev prepira med tremi ženskami je postala dne 10. marca 23 letna Marija Paučič. Zločin se je zgodil z motiko na Starih Slemenih pri Konjicah. Paučičevo so po smrtonosnem udarcu odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je pa podlegla poškodbi. Uboja je državni tožilec obtožil sestri: Elizabeto Rančan in Terezijo Kucelj. Razprava in zaslišanje prič sta overila sodišče, da je'obsodilo Rančan Elizabeto na tri leta robije, njeno sestro Terezijo Kucelj pa je oprostilo vsake krivde.