UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 15:70

/



ZGODOVINA /

Umetniška gimnazija - glasbena /

smer; modul A: glasbeni stavek 5

2

0

2

0

GLASBE Umetniška gimnazija s slovenskim .

1

učnim jezikom na narodno mešanem .

8

območju v slovenski Istri - glasbena 0

smer; modul A: glasbeni stavek

Umetniška gimnazija - glasbena

smer; modul B: petje-instrument

Umetniška gimnazija s slovenskim

učnim jezikom na narodno mešanem

območju v slovenski Istri - glasbena

smer; modul B: petje-instrument



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: zgodovina glasbe

Izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul A: glasbeni stavek, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - glasbena smer; modul A: glasbeni stavek, izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul B: petje-instrument, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - glasbena smer; modul B: petje-instrument: obvezni predmet (210 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Vitja Avsec, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Aleksandra Gartnar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Anja Ivec, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; mag. Robert Kamplet, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Peter Novak Smolič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; dr. Gregor Pompe, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; mag. Katarina Pustinek Rakar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; mag. Črt Sojar Voglar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Leon Stefanija, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; dr. Urška Šramel Vučina, Šolski center Velenje, Gimnazija; David Veber, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani



JEZIKOVNI PREGLED: Nina Žitko Pucer

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-zgodovina-

glasbe_um_gl_ab-um_si_gl_ab.pdf

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 252438531

ISBN 978-961-03-1155-3 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt zgodovina glasbe za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul A – glasbeni stavek), izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri (modul A – glasbeni stavek), izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul B – petje-instrument) in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri (glasbena smer, modul B – petje-instrument).



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ...................... 9

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

1. LETNIK ................................................... 12

Uvod in glasbe različnih kultur .............. 12

Glasba srednjega veka .......................... 14

Glasba 15. in 16. stoletja ......................... 16

3. LETNIK .................................................. 18

Glasba 17. in prve polovice 18. stoletja .. 18

Glasba druge polovice 18. stoletja ........ 20

4. LETNIK ................................................. 22

Glasba 19. stoletja ................................. 22

Glasba na prelomu v 20. stoletje .......... 24

Glasba 20. in 21. stoletja ....................... 25

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 27

Opredelitev predmeta ............................27

PRILOGE ...............................................28





1


5

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

8

0



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Dijaki pri predmetu spoznajo zgodovinski pogled na glasbo v različnih obdobjih od prvih snovanj do sodobnosti. Pri tem spoznavajo različne vidike glasbe od osnovnih kompozicijsko-tehničnih vodil, oblikoslovnih vprašanj, estetskih in poetoloških zasnov, se seznanijo s spremembami v glasbenih zasedbah in izvajalskih pristopih ter vpetostjo glasbe v življenje. Tako dijaki okrepijo znanje, ki jim lahko pomaga pri izvedbeno-tehničnih in interpretacijskih vprašanjih v okviru študija glasbila ali glasbene teorije. Spremembe v estetskih in poetoloških zasnovah ter kompozicijski tehniki so postavljene v kontekstualno zvezo s siceršnjimi družbenimi premenami, kar omogoča povezovanje z drugimi predmeti in vpenjanje v širšo družbeno-humanistično vedenje. Poleg značilnosti zgodovinskih obdobij spoznajo še osrednje ustvarjalce in njihova dela.

Vsebina predmeta je sestavni del mature iz predmeta glasba za modul A in B.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Zgodovina glasbe, kot vsaka druga zgodovina, ima več plasti. Zgodovina glasbe ima sedem temeljnih, medsebojno prepletenih vsebin:

1. Glasba je vpeta v določen prostor, v ustanovo: nastaja, se izvaja ali pa posluša v določenem prostoru.

2. Zgodovina glasbe je tudi zgodovina glasbenih praks – procesov, ki oblikujejo ustanove: ustno prenašanje glasbe je pomembna praksa muziciranja. V prvi vrsti je to ljudska glasbena zapuščina in nesnovna glasbena dediščina od glasbe in plesa do vključevanja glasbe v različne bivanjske rituale.

3. Glasba je del kulture nekega prostora in časa. Zato so zamisli in teorije, povezane z glasbo – ustvarjalne, posredniške in recepcijske – vedno del glasbenega življenja. Ponavadi govorimo o idejni zgodovini, ki opredeljuje posamezne člene glasbene komunikacijske verige.

4. Glasba je delo ljudi: zgodovina (po)ustvarjalcev in tistih, ki jim pomagajo na oder, je zgodovina posameznikov. Zato so biografije pomembne, saj informirajo o tem, zakaj, kako in kdaj



9





1


5

:

7

0

/

/

/



je nekdo uspel ali pa ni uspel s svojim delom. Pri tem se je dobro zavedati, da biografska 5202 faktografija ni smiselna kot temeljno vodilo poučevanja zgodovine glasbe. .01.8 5. Glasba je vedno dvojni medij: je sporočilo in deluje kot medij sporočanja mimo svoje 0

intendirane sporočilnosti, vedno je posredovana posrednica. Zato so mediji, skozi katere glasba kroži, enako pomembni kot okoliščine, v katerih krožijo.

6. Pri zgodovini – in praksi – medijev je še posebej pomembno zapisovanje glasbe, predvsem za zahodno glasbeno kulturo.

7. Glasba kot medij je sama del neskončnih odzivov poslušalcev in različnih skupin, ki se zanimajo za glasbo: zgodovina recepcije glasbe, večji del z glasbenimi deli (zvrsti in glasbene oblike), je sestavni del zgodovine glasbe.

Če ohranimo teh sedem oprijemljivih plasti glasbene zgodovine, je preteklost glasbe lahko življenjska in oprijemljiva ter za mnoge pomembna izkušnja spoznavanja sveta.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

1. Učitelji dijakom zagotavljajo vpogled v razvoj glasbenih tokov od njihovih začetkov do sodobnih praks, pri čemer dijakom omogočajo celovito razumevanje zgodovine glasbe.

2. Učitelji upoštevajo interdisciplinarni značaj glasbe in uporabljajo raznovrstno didaktično gradivo (zvočne posnetke, videoposnetke, slikovno gradivo in drugo literaturo).

3. Učitelji dijake načrtno spodbujajo k udeležbi na koncertih in predstavah, na katere jih ustrezno pripravijo. Uvajajo jih v spremljanje kritik in obravnavajo relevantna mnenja po udeležbah na kulturnih dogodkih.

4. Poučevanje temelji na aktivnem sodelovanju dijakov in na načrtnem povezovanju teoretičnega znanja z njihovimi izkušnjami.

5. Učitelji uporabljajo različne metode, kot so poslušanje, opazovanje, primerjanje, opisovanje in pisanje.

6. Učitelji spremljajo dijake pri iskanju in vrednotenju informacij ter jih usmerjajo k oblikovanju lastnih sodb na podlagi strokovne literature in izkušenj, pridobljenih v izobraževalnem procesu.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


1


5

:

7

0

/

/

/



1. LETNIK 5

2

0

2

.

0

1

.

8

0

OBVEZNO



OPIS TEME

Dijak v 1. letniku najprej spoznava osnovne pojme, povezane z zgodovino glasbe. Seznani se z značilnostmi glasbe azijskih in afriških tradicij, nato pa z glasbo antičnih kultur. Spozna kako se stare glasbene kulture prepletajo in vplivajo na današnjo podobo glasbe različnih prostorov. Na različnih primerih se uri v zbranem poslušanju in analiziranju glasbe.

Dijak spozna specifične srednjeveške družbeno-zgodovinske okoliščine, ki so vplivale tudi na značilnosti glasbe tega časa. Poleg tega spozna funkcije glasbe v tem zgodovinskem obdobju in nastanek avtorske glasbe. Spozna vpetost glasbe v krščansko liturgijo, začetke večglasne glasbe ter vlogo in dela najpomembnejših skladateljev tega časa.

Dijak spozna pomembne duhovnozgodovinske premene z začetka renesanse in vpliv novih načinov širjenja glasbe na glasbeno ustvarjalnost. Seznani se z vlogo skladateljev franko-flamske šole in njihovim vplivom po celotnem evropskem ozemlju ter s pomenom skladateljev beneške šole za razvoj instrumentalne glasbe. Sposoben je ločevati med značilnostmi posvetne in cerkvene glasbe časa. Ob bok največjim skladateljskim imenom obdobja zna postaviti tudi Jacobusa Handla − Gallusa.

Specifičnosti glasbe spoznavajo dijaki z analitičnim poslušanjem izbranih skladb.



UVOD IN GLASBE RAZLIČNIH KULTUR



CILJI

Dijak:

O: na podlagi lastnih izkušenj argumentira mejo med glasbo in zvočnim pojavom;

O: spoznava funkcije glasbe (religijski in posvetni rituali);

O: spoznava značilnosti glasbe azijskih in afriških tradicij (Kitajska, Japonska, Indija, Mezopotamija, Egipt …): funkcije glasbe, glasbene prvine in strukture, glasbena teorija, glasbila;



(1.3.2.1)

O: slušno analizira glasbene primere, prepoznava, opisuje in povezuje značilnosti glasbenih prvin različnih tradicij (azijske, afriške, arabske, judovske in krščanske) in se nauči povezovanja z drugimi predmeti; (1.1.4.1)





12

1

5

:

7

0

/

/

/



O: spoznava značilnosti glasbe antičnih kultur; 5202. O: 0 povezuje značilnosti glasbe omenjenih kultur vključno z začetki zahodnoevropske glasbene 1.8 kulture (vključno z ljudsko glasbo), njenim razvojem in sodobno zahodno glasbeno kulturo. 0



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» argumentira mejo med glasbo in zvočnim pojavom;

» pozna značilnosti glasbe azijskih in afriških tradicij;

» izkaže razumevanje značilnosti glasbe antičnih kultur;

» analizira različne glasbene primere;

» prepozna in opiše funkcije glasbe;

» prepozna pomen različnih glasbenih kultur za nadaljnji razvoj zahodnoevropske glasbe.



TERMINI

◦ glasba ◦ zgodovina glasbe ◦ teorija glasbe ◦ organologija ◦ filozofija glasbe ◦ ljudska glasba ◦ (godčevske) zasedbe ◦ kanon ◦ bordun ◦ heterefonija ◦ pentatonika ◦ antika ◦ mousiké ◦ agon ◦ ditiramb ◦ himnus ◦ aulos ◦ lira ◦ črkovna notacija ◦ tibia ◦ busina ◦ carnyx ◦ hydraulos ◦ kítara



13





1


5

:

7

0

/

/

/



GLASBA SREDNJEGA VEKA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z družbenimi spremembami in miselnostjo srednjega veka;

O: spoznava funkcijo glasbe v srednjem veku in krepitev vloge skladatelja;

O: spoznava prenos staroveških glasbenih tradicij in teorij v srednji vek;

O: spoznava liturgijo in oblike gregorijanskih spevov;

O: spoznava začetke in razvoj večglasja in načine zapisovanja glasbe, ki peljejo do obdobja ars nova (zapis melodij, ritma in metruma);

O: spoznava kompozicijsko-tehnične novosti glasbe do obdobja ars nova in nekaj pomembnih avtorjev (Hildegarda iz Bingna, Léonin, Pérotin, Philippe de Vitry, Guillaume de Machaut, Francesco Landini in John Dunstaple) ter različne glasbene primere;

O: spoznava bogato življenje srednjeveške posvetne glasbe različnih družbenih slojev: ljudska glasba, glasba na dvoru, potujoči pevci in viteška lirika;

O: spoznava srednjeveška glasbila in vlogo instrumentalne glasbe v srednjem veku;

O: spoznava glasbeno življenje v srednjem veku na Slovenskem (ljudska glasba, leisen, minnesang, mestno-plemiška glasba, reprezentančna glasba in gregorijanski koral iz slovenskih hranišč, kot so Stična, Kranj, Žiče ...).



(1.3.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna značilnosti glasbenega življenja v srednjem veku;

» pozna liturgijo in oblike gregorijanskih spevov;

» opiše razvoj večglasja in načine zapisovanja glasbe v srednjem veku;

» pozna kompozicijsko-tehnične novosti glasbe do obdobja ars nova,

» z glasbeno analizo prepozna značilnosti glasbe v srednjem veku;

» našteje nekaj pomembnih srednjeveških avtorjev glasbe;

» opiše značilnosti srednjeveške posvetne glasbe in vlogo instrumentalne glasbe;

» poveže spremembe na področju glasbe v evropskem prostoru z glasbenim življenjem v

srednjem veku na Slovenskem.



14

1

5

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

TERMINI .

0

1

.

◦ 08

srednji vek ◦ cerkvena glasba ◦ sakralna glasba ◦ posvetna glasba ◦ profana glasba

◦ starokrščanska glasba ◦ silabika ◦ melizmatika ◦ responzorialno petje ◦ antifonalno petje ◦ himnus ◦ srednjeveška liturgija ◦ maša ◦ oficij ◦ gregorijanski koral ◦ romanika ◦ trop ◦ sekvenca ◦ liturgična drama ◦ modus ◦ nevmatska notacija ◦ trubadur ◦ truver ◦ minezenger ◦ vagant ◦ viteška lirika ◦ gotika ◦ notredamska polifonija ◦ organum ◦ ars antiqua ◦ srednjeveški motet ◦ ars nova ◦ menzuralna notacija ◦ angleški diskantni slog ◦ fidel ◦ rebab ◦ rebek ◦ lutnja ◦ vihuela ◦ organistrum ◦ psalterij ◦ olifant ◦ šalmaj ◦ pozitiv ◦ portativ ◦ leizen



15





1


5

:

7

0

/

/

/



GLASBA 15. IN 16. STOLETJA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z družbenim okvirom in vlogo glasbe v renesansi ter novimi načini širjenja glasbe;

O: spoznava osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 15. in 16. stoletju ter značilne glasbene oblike (motet, maša, šanson, madrigal in plesi);

O: spoznava vlogo in vpliv skladateljev franko-flamske šole v 15. in 16. stoletju preko del osrednjih skladateljev (Guillaume Dufay, Johannes Ockeghem, Josquin des Pres in Orlando iz Lassa);

O: spoznava značilnosti glasbe v Italiji v 15. in 16. stoletju;

O: spoznava značilnosti cerkvene in posvetne glasbe preko del osrednjih skladateljev (Giovanni Pierluigi iz Palestrine, Giovanni Gabrieli, Orlando iz Lassa, Luca Marenzio, Carlo Gesualdo iz Venose in Jacobus Handl - Gallus);

O: spoznava pomen Giovannija Pierluigija iz Palestrine za razvoj strogega stavka;

O: spoznava pomen skladateljev beneške šole za razvoj instrumentalne glasbe;

O: se seznanja z glasbo protestantskega gibanja in zgodovinskim ozadjem življenja na Kranjskem;

O: spoznava delo Jacobusa Handla–Gallusa in njegov pomen v evropskem merilu;



(1.3.5.1)

O: spoznava najpomembnejše skladatelje, ki so delovali po Evropi, in se seznani s posebnostmi in »šolami« posameznih dežel;



(1.3.2.1)

O: se seznanja z renesančnim instrumentarijem in zasedbami ter povezavo med instrumentalno glasbo in plesom.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna značilnosti glasbenega življenja v renesansi;

» prepozna osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 15. in 16. stoletju ter značilne

glasbene oblike;

» pozna vlogo in vpliv skladateljev franko-flamske šole;



16

1

5

:

7

0

/

/

/



» opiše značilnosti glasbe v Italiji v 15. in 16. stoletju; 5202.0 » pozna značilnosti cerkvene in posvetne glasbe ter navede osrednje skladatelje; 1.80 » z glasbeno analizo prepozna značilnosti renesančne glasbe;

» pojasni pomen delovanja Giovannija Pierluigija iz Palestrine za razvoj strogega stavka;

» opiše pomen skladateljev beneške šole za razvoj instrumentalne glasbe;

» pozna glasbo protestantskega gibanja;

» pozna življenje in delo Jacobusa Handla − Gallusa;

» našteje najpomembnejše skladatelje, ki so delovali po Evropi;

» našteje renesančna glasbila in zasedbe;

» opiše povezavo med renesančnimi in sodobnimi glasbili.



TERMINI

◦ renesansa ◦ glasbeni tisk ◦ vokalna polifonija ◦ imitacija ◦ modalnost ◦ a cappella ◦ rekviem ◦ motet ◦ šanson ◦ frottola ◦ villanella ◦ madrigal ◦ franko-flamska polifonija ◦ rimska šola ◦ beneška šola ◦ večzborje ◦ protestantski koral ◦ lutnja ◦ viola ◦ špinet ◦ virginal ◦ klavikord ◦ cink ◦ serpent ◦ pavana ◦ galiarda



17





1


5

:

7

0

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

0

1

.

8

OBVEZNO 0



OPIS TEME

Dijak se seznani z družbenim okvirom, ki se je v 17. in prvi polovici 18. stoletja zrcalil v različnih ustanovah. Takšen okvir zna povezati s spremembami v kompozicijski tehniki in vlogo, ki jo začenja imeti opera po posameznih predelih Evrope. Seznani se z glavnimi skladatelji obdobja in njihovim delom ter vplivom protireformacije na glasbeno življenje na Slovenskem.

Dijak spozna glasbeno življenje druge polovice 18. stoletja v pomembnih evropskih glasbenih središčih in tamkajšnje glavne ustvarjalce. Seznani se s temeljnimi glasbenimi zvrstmi in zasedbami časa ter spremembami v opernem gledališču.

Specifičnosti glasbe spoznavajo dijaki z analitičnim poslušanjem izbranih skladb.



GLASBA 17. IN PRVE POLOVICE 18. STOLETJA



CILJI

Dijak:

O: se seznanja z družbenim okvirom in vlogo glasbe v baroku (profesionalizacija glasbenega življenja, glasba na dvoru, glasba v cerkvi in glasba v gledališču);

O: spoznava osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 17. in prvi polovici 18. stoletja (monodija, generalni bas in tonalitetnost);

O: razume pomen, ki ga je imela opera v družbenem in glasbenem smislu;

O: se seznanja z različnimi žanri opere;

O: spoznava značilnosti opere v Italiji, Franciji in Angliji (Claudio Monteverdi, Alessandro Scarlatti, Giovanni Battista Pergolesi, Jean-Baptiste Lully, Jean-Philippe Rameau, Henry Purcell in Georg Friedrich Händel) in začetke baleta;

O: povezuje glasbena načela opere z nastankom in razvojem oblik cerkvene glasbe v katoliškem in protestantskem okolju (protestantski koral, duhovni koncert, kantata, oratorij in pasijon); spoznava različnost zasedb, vplive jezikov, literarnih motivov in tem;



(3.1.4.1)



18

1

5

:

7

0

/

/

/



O: se seznanja s tehničnim razvojem glasbil in raznovrstnostjo instrumentalnih zasedb ter 520 oblikami in zvrstmi instrumentalne glasbe (preludij, tokata, fuga, variacije, suita, sonata in 2.0 koncert); (1.1.2.1) 1.80



O: spoznava razvoj glasbe 17. in prve polovice 18. stoletja z deli osrednjih skladateljev (Arcangelo Corelli, Dieterich Buxtehude, François Couperin, Antonio Vivaldi, Domenico Scarlatti, Giuseppe Tartini, Georg Philipp Telemann, Georg Friedrich Händel in Johann Sebastian Bach);

O: spoznava vpliv protireformacije na glasbo na Slovenskem ter glasbeno življenje in delovanje glasbenih ustanov (jezuitski kolegij in Academia philharmonicorum Labacensis);

O: spoznava delo pomembnih skladateljev na Slovenskem (Janez Krstnik Dolar in Isaac Posch).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna značilnosti glasbenega življenja v baroku;

» prepozna osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 17. in prvi polovici 18.

stoletja;

» z glasbeno analizo prepozna značilnosti baročne glasbe;

» pozna nastanek in značilnosti opere;

» našteje najpomembnejše skladatelje, ki so delovali po Evropi;

» pozna oblike cerkvene glasbe v katoliškem in protestantskem okolju;

» pozna oblike in zasedbe posvetne instrumentalne glasbe;

» pozna glasbeno življenje in najpomembnejše skladatelje v baroku na Slovenskem.



TERMINI

◦ barok ◦ maestro di cappella ◦ kantor ◦ monodija ◦ generalni bas ◦ basso continuo ◦ instrumentalna polifonija ◦ baročni orkester ◦ opera ◦ libreto ◦ intermezzo ◦ uvertura (italijanska in francoska) ◦ aria da capo ◦ recitativ ◦ kastrat ◦ firenška kamerata ◦ potujoča operna družina ◦ opera seria ◦ opera buffa ◦ tragédie lyrique ◦ dvorni balet ◦ kantata ◦ oratorij ◦ pasijon ◦ cerkveni koncert ◦ baročna suita ◦ baročna dvodelna oblika ◦ baročna sonata ◦ sonata da chiesa ◦ sonata da camera ◦ triosonata ◦ concerto grosso ◦ solistični koncert ◦ kanon ◦ invencija ◦ fuga ◦ preludij ◦ tokata ◦ passacaglia ◦ ciaccona ◦ protireformacija



19





1


5

:

7

0

/

/

/



GLASBA DRUGE POLOVICE 18. STOLETJA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: spoznava z družbeni okvir in vlogo glasbe v klasicizmu;

O: se seznanja s spremembami glasbenega stavka sredine 18. stoletja;

O: spoznava glasbeno življenje v pomembnih glasbenih središčih (Mannheim, Berlin in Dunaj);

O: spoznava glasbene ustvarjalce (Carl Philipp Emanuel Bach in Johann Stamitz) in estetske nazore v glasbi zgodnjega klasicizma;

O: spoznava temeljne glasbene zvrsti (simfonija, godalni kvartet in klavirska sonata), oblike (sonatni cikel, rondo, menuet in tema z variacijami) in zasedbe;



(1.1.2.1)

O: se seznanja s spremembami v operi v klasicizmu (Christoph Willibald Gluck in Wolfgang Amadeus Mozart);

O: se seznanja z življenjem in delom dunajskih klasicistov (Joseph Haydn, Wolfgang Amadeus Mozart in Ludwig van Beethoven);

O: se seznanja z glasbeno kulturo (Stanovsko gledališče in Filharmonična družba) in ustvarjalnostjo na Slovenskem (Jakob Frančišek Zupan in Janez Krstnik Novak).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna značilnosti glasbenega življenja v klasicizmu;

» prepozna osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v drugi polovici 18. stoletja in

razume njihov pomen za nadaljnji razvoj;

» z glasbeno analizo prepozna značilnosti klasicistične glasbe;

» pozna posebnosti glasbenega življenja v posameznih glasbenih središčih;

» zna opredeliti sonatni cikel kot temeljno glasbeno obliko časa;

» pozna spremembe v operi v klasicizmu;

» pozna življenje in delo glavnih skladateljev klasicistične glasbe;

» pozna glasbeno življenje in najpomembnejše skladatelje v klasicizmu na Slovenskem.



20

1

5

:

7

0

/

/

/



TERMINI 5202. ◦ klasicizem ◦ klasika ◦ rokoko ◦ razsvetljenstvo ◦ glasbeno založništvo ◦ homofonija 01. ◦ mannheimska šola ◦ mannheimski orkester ◦ mannheimske manire ◦ Harmoniemusik 80

◦ Gluckova operna reforma ◦ dunajski klasicizem ◦ klasicistični orkester ◦ sonata ◦ simfonija ◦ sonatni stavek



21





1


5

:

7

0

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

0

1

.

8

OBVEZNO 0



OPIS TEME

Dijak spoznava družbeno-zgodovinski okvir časa in duhovnozgodovinske značilnosti romantike. Prepozna razliko med absolutno in programsko glasbo ter se seznani z razvojem simfonične, operne, komorne in solistične ustvarjalnosti. Prepozna značilnosti glasbe v posameznih nacionalnih središčih in opredeli pomen glasbe za razvoj nacionalne identitete.

Dijak spoznava družbene pogoje na prelomu v 20. stoletje, ki so vplivali na različne umetniške tokove tistega časa in tudi na postopne spremembe v kompozicijski tehniki. Seznani se z osrednjimi evropskimi in slovenskimi skladatelji tega prelomnega časa.

Dijak se spoznava nove družbene okvire in funkcije glasbe znotraj njih ter najpomembnejše duhovno-zgodovinske spremembe, ki so vplivale na spremembe v glasbenem gradivu, kompozicijskih tehnikah in zvrsteh. Seznani se z osrednjimi glasbenimi smermi v prvi in drugi polovici 20. stoletja ter osrednjimi svetovnimi in slovenskimi skladatelji. Prepozna nove zvrsti glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki so povezane s svetovnim spletom in razvojem digitalnosti.

Specifičnosti glasbe spoznavajo dijaki z analitičnim poslušanjem izbranih skladb.



GLASBA 19. STOLETJA



CILJI

Dijak:

O: se seznanja z družbenim okvirom in vlogo glasbe v romantiki;

O: se seznanja s spremembami glasbenega stavka 19. stoletja;

O: spoznava pomen glasbene miniature v romantiki (samospev, zbor in klavirska miniatura) in njene najpomembnejše ustvarjalce (Franz Schubert, Robert Schumann, Felix Mendelssohn, Fryderyk Chopin, Franz Liszt, Nicolò Paganini, Johannes Brahms, Edvard Grieg, družina Ipavec ...);

O: se seznanja z razvojem simfonične glasbe (simfonija, koncert in simfonična pesnitev) in spoznava dela najpomembnejših ustvarjalcev (Robert Schumann, Felix Mendelssohn, Johannes



22

1

5

:

7

0

/

/

/



Brahms, Hector Berlioz, Camille Saint-Saëns, Peter Iljič Čajkovski, Antonín Dvořák, Anton 5202 Bruckner, Jean Sibelius ...); .01. O: 8 spoznava pojma absolutna glasba in programska glasba; 0

O: spoznava razvoj opere v 19. stoletju, njene osrednje žanre (opera belcanta, velika opera, opéra comique, lirična drama, glasbena drama, nacionalna opera in opereta) in njihove najpomembnejše ustvarjalce (Gioachino Rossini, Gaetano Donizetti, Vincenzo Bellini, Giuseppe Verdi, Giacomo Meyerbeer, Georges Bizet, Charles Gounod, Jules Massenet, Richard Wagner, Carl Maria von Weber, Bedřich Smetana, Mihail Glinka, Anton Foerster, Jacques Offenbach, Johann Strauss sin ...);

O: spoznava pomen glasbe za razvoj nacionalne identitete (nacionalne šole);

O: spoznava kulturniška gibanja in pomembne glasbene ustanove na Slovenskem (čitalniško gibanje, Filharmonična družba, Dramatično društvo in Glasbena matica);



(1.3.5.1)

O: spoznava osrednje glasbene ustvarjalce na Slovenskem (Kamilo Mašek, Josipina Turnograjska, Miroslav Vilhar, Gustav Ipavec, Benjamin Ipavec, Anton Foerster in Fran Gerbič).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna značilnosti glasbenega življenja v 19. stoletju;

» prepozna osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 19. stoletju in njihov pomen

za nadaljnji razvoj;

» z glasbeno analizo prepozna značilnosti glasbe 19. stoletja;

» pozna značilne romantične glasbene oblike in zasedbe ter njihove značilnosti;

» pozna življenje in delo glavnih skladateljev 19. stoletja;

» zna opredeliti pojme programska glasba, absolutna glasba in nacionalna šola;

» pozna posebnosti glasbenega življenja na Slovenskem.



TERMINI

◦ romantika ◦ hišno muziciranje ◦ virtuoz ◦ recital ◦ zabavna glasba ◦ romantični ustvarjalec ◦ romantični orkester ◦ dirigent ◦ glasbena miniatura ◦ samospev ◦ klavirska miniatura ◦ simfonična pesnitev ◦ koncertna uvertura ◦ absolutna glasba ◦ programska glasba ◦ opera belcanta ◦ velika opera ◦ opéra comique ◦ lirična drama ◦ glasbena drama



23





1


5

:

7

0

/

/

/



GLASBA NA PRELOMU V 20. STOLETJE 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z družbenim okvirom in duhovno-zgodovinskimi spremembami (ideje modernosti) na prelomu v 20. stoletje;

O: spoznava različne tokove časa in njihove kompozicijske značilnosti (pozna romantika/glasbena moderna, verizem, impresionizem, ekspresionizem, futurizem, popularna glasbena kultura);

O: spoznava osrednje skladatelje (Gustav Mahler, Richard Strauss, Aleksander Skrjabin, Giacomo Puccini, Claude Debussy, Maurice Ravel, Arnold Schönberg, Erik Satie ...);

O: se seznanja z glasbo na Slovenskem na prelomu v 20. stoletje, spoznava značilna dela slovenskih skladateljev (Anton Lajovic, Emil Adamič, Viktor Parma, Risto Savin, Josip Ipavec ...) ter razume pomen in vpliv glasbenih ustanov, glasbenih šol in revij za razvoj slovenske glasbe;



(1.3.5.1)

O: vrednoti dosežke ustvarjanja, presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje.



(5.3.5.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna značilnosti glasbenega življenja na prelomu v 20. stoletje;

» prepozna osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe s preloma v 20. stoletje in

njihov pomen za nadaljnji razvoj;

» razume pojme pozna romantika/glasbena moderna, verizem, impresionizem,

ekspresionizem, futurizem in popularna glasbena kultura;

» z glasbeno analizo prepozna posamezne glasbene tokove in njihove značilnosti;

» pozna dela osrednjih skladateljev obravnavanega obdobja;

» pozna dela osrednjih slovenskih skladateljev in specifičnosti glasbene kulture na

Slovenskem tega časa.



TERMINI

◦ pozna romantika ◦ glasbena moderna ◦ verizem ◦ impresionizem ◦ ekspresionizem ◦ futurizem ◦ popularna glasbena kultura



24





1


5

:

7

0

/

/

/



GLASBA 20. IN 21. STOLETJA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z družbenimi okvirji (funkcija glasbe), duhovno-zgodovinskimi in tehnološkimi spremembami do 21. stoletja;

O: spoznava spremembe v glasbenem gradivu (tonalnost, harmonija, ritem in glasbila), kompozicijski tehniki in zvrsteh v prvi polovici 20. stoletja;

O: spoznava glavne smeri glasbe v prvi polovici 20. stoletja (druga dunajska šola, nova stvarnost in jazz);

O: spoznava značilna dela skladateljev (Igor Stravinski, Arnold Schönberg, Alban Berg, Anton Webern, Paul Hindemith, Sergej Prokofjev, Dmitrij Šostakovič, Kurt Weill, George Gershwin, Béla Bartók in Carl Orff ...);

O: spoznava glasbeno življenje na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja in značilna dela slovenskih skladateljev (Slavko Osterc, Marij Kogoj, Lucijan Marija Škerjanc, Matija Bravničar, Blaž Arnič in Demetrij Žebre);

O: spoznava širjenje glasbenih izrazil (elektronsko generirani in posredovani zvoki, razširjene izvajalske tehnike) in nove kompozicijske tehnike v drugi polovici 20. stoletja;

O: spoznava glavne smeri glasbe v drugi polovici 20. stoletja (serializem, popularna glasba, tretji tok, naključje, konkretna in elektronska glasba, glasba z zvočnimi ploskvami, glasbeno gledališče, minimalizem, postmodernizem, spektralizem, nova kompleksnost in nova enostavnost);

O: spoznava značilna dela skladateljev (Olivier Messiaen, Pierre Boulez, Karlheinz Stockhausen, Leonard Bernstein, John Cage, Pierre Schaeffer, Witold Lutosławski, Krzysztof Penderecki, György Ligeti, Iannis Xenakis, Mauricio Kagel, Steve Reich, Philip Glass, Alfred Schnittke, Gérard Grisey, Bryan Ferneyhough, Helmut Lachenmann in Arvo Pärt);

O: spoznava glasbeno življenje na Slovenskem v drugi polovici 20. stoletja in značilna dela slovenskih skladateljev (Marjan Kozina, Marijan Lipovšek, Pavel Šivic, Primož Ramovš, Uroš Krek, Lojze Lebič, Jakob Jež, Alojz Srebotnjak, Ivo Petrić, Janez Matičič, Vinko Globokar, Uroš Rojko, Larisa Vrhunc, Vito Žuraj, Nina Šenk, Petra Strahovnik, Matej Bonin, Ambrož Čopi ...);



(4.3.3.1)

O: spoznava spremembe v družbi in glasbeni kulturi v 21. stoletju (posledice svetovnega spleta in umetne inteligence);

O: se seznanja z novimi zvrstmi glasbene po/ustvarjalnosti (interaktivna, multimedijska, zvočna umetnost ...),



(4.2.2.1)



25

1

5

:

7

0

/

/

/



O: se zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na 520 individualni in kolektivni ravni. 2.0 (2.4.3.1) 1.80





STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna značilnosti glasbenega življenja v 20. in 21. stoletju;

» prepozna spremembe v glasbenem materialu, kompozicijskih tehnikah in zvrsteh 20. in 21.

stoletja;

» z glasbeno analizo prepozna posamezne glasbene tokove in njihove značilnosti;

» pozna dela osrednjih slovenskih in tujih skladateljev 20. in 21. stoletja.



TERMINI

◦ slogovni pluralizem ◦ fonograf ◦ historicizem ◦ glasbeni festival ◦ razširjena tonalnost ◦ bitonalnost ◦ atonalitetnost ◦ dvanajsttonska tehnika ◦ dodekafonija ◦ mikrotonalnost ◦ emancipacija disonance ◦ biakord ◦ cluster ◦ govorno petje ◦ druga dunajska šola ◦ nova stvarnost ◦ jazz ◦ musical ◦ elektronsko generirani in posredovani zvoki ◦ serializem ◦ tretji tok ◦ naključje / aleatorika ◦ konkretna glasba ◦ elektronska glasba ◦ prepariran klavir ◦ glasba z zvočnimi ploskvami ◦ glasbeno gledališče ◦ minimalizem ◦ postmodernizem ◦ spektralizem ◦ nova kompleksnost ◦ nova enostavnost ◦ multimedijska umetnost ◦ zvočna umetnost/sound art



26





1


5

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

0



VIRI IN LITERATURA PO 8



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

Obvezna literatura

Blažič Primožič in J., Čerič, J. (2004). Zgodovina glasbe I. Učbenik za poučevanje zgodovine glasbe v srednjih glasbenih šolah. Ljubljana.

Čerič, J. in Šramel Vučina, U. (2008). Zgodovina glasbe II. Učbenik za poučevanje zgodovine glasbe v srednjih glasbenih šolah. Ljubljana.

Priporočena literatura

Barbo, M. (2021). Simfonija v 19. stoletju. Zadrege zvrsti. Ljubljana. Grout, D. J., in Palisca, C. V. (2001). A History of Western Music. New York, London. Honolka, K. (1983). Svetovna zgodovina glasbe. Ljubljana.

Klemenčič, I. (2000). Musica noster amor. Glasbena umetnost Slovenije od začetkov do danes. Ljubljana/Maribor.

Koter, D. (2012). Slovenska glasba 1848–1918 in 1918–1991. Ljubljana. Michels, U. (2002). Glasbeni atlas. Ljubljana.

Mojstri klasične glasbe in njihova dela (1994–1996). Ljubljana. Pompe, G. (2014). Novi tokovi v glasbi 20. stoletja. Ljubljana. Pompe, G. (2019). Zgodovina glasbe na Slovenskem 4. Ljubljana. Pompe, G. (2023). Opera in glasbena drama v 19. stoletju. Ljubljana. Rijavec, A. (1979). Slovenska glasbena dela. Ljubljana.

Ross, A. (2016). Drugo je hrup. Ljubljana.

Sivec, J. (1976). Opera skozi stoletja. Ljubljana.

Snoj, J. (1999). Gregorijanski koral. Ljubljana.

Snoj, J. (2017). Umetnost glasbe v času od Monteverdija do Bacha. Ljubljana. Sutherland, R. (2009). Nove glasbene perspektive. Ljubljana. Škerjanc, L. M. (1959). Od Bacha do Šostakoviča. Ljubljana.

Taruskin, R. (2005). The Oxford History of Western Music. Oxford. Wörner, K. H. (1992). Zgodovina glasbe. Ljubljana.

Snoj, J. (ur.). (2012). Zgodovina glasbe na Slovenskem 1. Ljubljana. Cigoj Krstulović, N. in Nagode, A. (ur.). (2021). Zgodovina glasbe na Slovenskem 3. Ljubljana.



27





1


5

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

0



PRILOGE 8



28