Izdala: Banka Slovenije Besedila: Bogdana Herman, Alenka Miškec, Katarina Nahtigal, Vladimir Vidmar Oblikovanje: Špela Goltes Fotografije: Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Gornjesavski muzej Jesenice Ljubljana, december 2023 Digitalna različica 4 Uvod 5 Denar kot plačilno sredstvo 7 Slovenske ljudske pesmi 13 Pregovori in reki 15 Otroške pesmice 15 Izštevanke 15 Uganke 17 Pravljice in povedke 21 Denar v šegah in navadah 22 Šege življenjskega kroga 26 Šege letnega kroga 29 Denar kot dekorativni element Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 178918659 ISBN 978-961-96526-1-9 (PDF) Uvod stereotipno označen kot nekaj, česar je zmeraj Slovensko ljudsko izročilo, ki vključuje pesmi, primanjkovalo, po drugi strani pa se je kopičilo pri pripovedi, bajke, legende, réke, pregovore, ljudeh nespodbudnih značajskih lastnosti. V njih izštevanke, je pravo bogastvo informacij o socialnih, srečujemo tajkunstvo srednjeveškega mlinarja ekonomskih, psiholoških ter ožje kulturnih lastnostih (ljudska pesem Mlinar in smrt), čolnarja (ljudska in posebnostih našega življenja. Vsepovsod je na ta pesem Marija in brodnik), graščaka (ljudska pesem ali oni način omenjen tudi denar. Krajcar, mejhen d‘nar) in druge. Pogoltni mlinar, po katerega je prišla smrt, on pa bi rad še živel, ji v Izročilo nam pomaga razumeti, kako so ljudje odkup ne ponuja denarja, ampak celo svojo mater, Denar kot plačilno sredstvo predstavljamo v vsakdanjem življenju v naših krajih nekoč svojo ženo in vseh sedem otrok. Ko bi Marija rada skozi nabor zgodovinskega novca, zlatih, poimenovali denar. Poleg uradnih poimenovanj, šla čez veliko vodo, ji brodnik reče: »Jaz vozim le za srebrnih in bakrenih kovancev, ki so v kot so dukat, tolar, goldinar, krajcar, so uporabljali krajcarje, za tiste bele zeksarje.« Ona jih nima, on pa različnih časovnih odsekih med 18. in 20. tudi bolj pristna in slikovita imena, ki so jim olajšala nima razumevanja, nima srca za njeno nujo, zato je stoletjem predstavljali plačilno sredstvo prepoznavanje različnih vrst denarja. Lahko so jih pogubljen. Graščaka, ki kmetu – dolžniku ni odpustil v naših deželah. Posledično so pustili preprosto poimenovali po barvi. Bleščeči zlatniki davka v višini enega samega krajcarja, vzame hudič globoko sled v ljudski literarni tradiciji, ki so bili tako »žuti« zlati, zlati rumeni, zlataki, in zadnji verz pesmi se glasi: »O, krajcar, krajcar, skozi njihovo metaforo označuje arhetipe, rumenjaki ali pa svetli srebrniki kar beliči. Lahko so mejhen d‘nar, mogu sem dati dušo zanj.« Nekatere izpostavlja vrline in šibkosti ter personificira jih poimenovali po številkah, ki so jih imeli kovanci za ljudske pesmi pa govorijo tudi o širokogrudnosti, posebnosti človeškega stanja. oznako vrednosti, na primer dvojača, trojača, petica, kakršna je bila galjotova: ko je bil po dolgoletnem zeksar, šestica, cvanc‘garca, dvajsetica. Lahko potovanju kot dobro plačan mornar izvedel, da se je pa po raznih podobah, na primer šmarna petica je njegova žena že zdavnaj na novo omožila, ji je poslal dobila ime po podobi Matere Božje, repar po repi v ves svoj zaslužek z besedami: »Na, nes‘ ceu moj lon grbu salzburškega nadškofa slovenskega rodu in moj‘ žen na dom, rec‘ ji, de ni več živ ubog‘ galjot.« podobno. Tudi pregovori o denarju kažejo na človeške vrline Beseda »plačilo« pa ni povezana le z materialno in napake ter svetujejo zmernost, skromnost in vrednostjo nekega predmeta ali storitve, temveč potrpežljivost v denarnih zadevah. »Kdor varčuje, ima tudi etično in moralno podstat: plačujemo sam sebi srečo kuje.« za neupoštevanje družbenih norm, plačujemo Denar je bil tudi sestavni del naših ljudskih šeg, za napake, plačujemo za brezbrižnost ..., pa tudi navad in iger skozi vse leto in skozi vse življenje: za višje varstvo. Znan je pogovorni frazem, da od rojstva do smrti, od pomladi do pomladi – bodisi je nekdo »gor plačou«. Preventivno in kurativno kot plačilno sredstvo ali pa kot simbol varnosti, denar kot torej plačujemo z denarjem in z drugimi daritvami, spretnosti, veselja in sreče. plačamo pa tudi z boleznijo, s kaznijo ... Ne štejemo le denarja, ne preštevamo le imetja, ampak »mu jih In v resnici v ljudskem izročilu, šegah in navadah, je kdaj tudi naštela«, pri čemer tisti »jih« pomeni oblačilni kulturi in ljudski likovni umetnosti pa tudi v ljudskem poimenovanju denarja in popularni kulturi, veliko trdih besed za veliko napak. kar vse je naša kulturna dediščina, lahko uzremo plačilno sredstvo Že bežen pogled na ljudsko pesem pokaže, da je ne samo zgodovino denarja, temveč tudi zgodovino bil denar tam, kjer je ta nastajala, najpogosteje slovenskih dežel in njenih prebivalcev. 4 5 i esm Marko skače, Marko skače Kralj Matjaž in Alenčica e p Marko skače, Marko skače »Oj, ti kovaček, ti, kovač, po zelenoj trati. ali poznaš ti konje te?« V rokah nosi, v rokah nosi »O, da, poznam jaz konje te, e ljudsk sedem žutih zlatih. saj jih podkujem prav vsak dan.« Marija Klobčar idr., ur.: Odmev prvih »Koliko pa zaslužiš ti?« zapisov/zvočni posnetek, Ljubljana: vensk Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, »Zaslužim en rumeni zlat.« 2004 Cekin Dukat Dukat Zmaga Kumer idr., ur: Slovenske ljudske pesmi I, (Zecchino) slo Ljubljana: Slovenska matica, 1970, str. 32 Beneška republika Avstrijsko cesarstvo (1804–1867) Avstro-Ogrska (1867–1918) Lodovico Manin, Dož CXX (1789–1797) Franc I. Avstrijski (1804/6–1835) Franc Jožef (1848–1916) Benetke, brez letnice Kremnica, 1812 Dunaj, 1876 zlato zlato zlato teža: 3,43 g, premer: 20,5 mm teža: 3,49 g, premer: 21 mm teža: 3,48 g, premer: 20,5 mm Furmani vozijo vince Kadar se v jabelko pobera Narodni muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije, inv. št.: LJ 0049261 inv. št.: LJ 0078053 inv. št.: LJ 0037009 Kdor hoče furman biti, Kdor bo dal eno petico, ta mora znat voziti, daj mu Bog lepo ženico, Cekin, cekinek, cekinček je bil Dukat je bil zlatnik, imenovan po Dukat je bil zlatnik, imenovan po mora vince voziti kdor bo dal mi grošek, zlatnik. Sprva je bil beneški zlati zadnji besedi napisa »ducatus« zadnji besedi napisa »ducatus« ob vel'ki Donavi. Bog mu daj slame košek, kovanec, pozneje pa splošna na kovancu, ki pomeni vojvodstvo. na kovancu, ki pomeni vojvodstvo. Ob Savci, ob Dravci, kdor bo dal mi vinar, oznaka za zlat denar. Ime izhaja Izvira iz Italije, najbolj znani so bili Izvira iz Italije, najbolj znani so bili ob vel'ki Donavi. iz italijanske besede zecchino, ta beneški dukati. beneški dukati. Bog mu daj goldinar! pa prihaja iz besede zecco, kar Ta prvo je po dvojači, . . Emil Korytko, ur.: Slovenske pesmi pomeni kovnica. Že v 13. stoletju so se, približno Že v 13. stoletju so se, približno krajnskega naroda, tretji zvezek, 1841, hkrati z beneškim, pojavili hkrati z beneškim, pojavili Ta drugo je po goldinarji, . . Ženitne pesmi, str. 56 florentinski in madžarski zlati florentinski in madžarski zlati Ta tretje je po reparji, . . dukati. Sčasoma so postali vzor dukati. Sčasoma so postali vzor Ta č’trto je po tolarji, . . za kovanje zlatih kovancev tudi za kovanje zlatih kovancev tudi Ta peto je po cekine, . . v drugih deželah, zato se je izraz v drugih deželah, zato se je izraz dukat uveljavil kot splošen izraz dukat uveljavil kot splošen izraz Ta šesto je po petici, . . Zarika in Sončica za zlat kovanec. Poznan pa je tudi za zlat kovanec. Poznan pa je tudi Slovenske narodne pesmi II, srebrni dukat. srebrni dukat. str. 240; ciklostil, izdano v prvi Zarin mož šel v Turčíjo v s'menj. polovici 20. stoletja »Kolk' pa le ta Sonca vela?« »Daw sem sto belih tolarjev, sto pa teh zlatih rumenov.« GNI ZRC SAZU, zps. dr. France Stele, Ihan, 1910 6 7 i Marija in brodnik Mlada Zora esme p Marija pride do morjá, Komej se je nardiva noč, prav lepo prosi bródarja: pršow je mlad králjič k mežnarji, »Prepelji me za božji lon, k' je glih »k Marij« zvoníw. prepelji za nebeški tron.« e ljudsk Jest te prosim, mežnar ti, »Jaz vozim le za krajcarje, men' boš vodperu črno žrd. za tiste bele zeksarje.« Segu je w aržet židani, vensk Belič Groš Tolar Zmaga Kumer, ur.: Lepa si, roža Marija, vun je vzew jeno pest tolarjev. zbirka slovenskih ljudskih pesmi o (Weißpfennig) (Groschen) (Taler) slo Mariji, Celje: Mohorjeva družba, 1988, str. 101 Pa jih je daw mežnarju: Habsburška monarhija Habsburška monarhija Habsburška monarhija de ne boš pravu ke vakol! Ferdinand I. (1521–1564) Leopold I. (1657–1705) Marija Terezija (1740–1780) Kutná Hora, brez letnice (od 1558) Gradec, 1670 Dunaj, 1765 GNI ZRC SAZU, O 8905, srebro srebro srebro zps. v Goričici pri Ihanu teža: 0,2 g, mere: 13,5 × 14,5 mm teža: 1,69 g, mere: 23,5 × 21,5 mm teža: 28,02 g, mere: 40,5 × 41 mm Narodni muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije, inv. št.: LJ 0031580 inv. št.: LJ 0003213 inv. št.: LJ 0014886. Sanje Belič (nemško Weisspfennig) je bil Groš, grošek je bil sprva Tolar, tolarec, tolarič, tolarček Kolikorkrat sem v beli Ljubljani bil, droben srebrn denar, imenovan debel srebrni kovanec (tudi (nemško Taler, prej Thaler) so bili vselej so mi dali piti in jesti po beli barvi srebra. Belič je bil poimenovanje srebrni, beli in svetli veliki srebrniki, kovani v državah za moje bele tolarje, pfenig. groš), pozneje so jih kovali tudi iz in na ozemljih Svetega rimskega bakra. Ime je iz latinske besede cesarstva ter Habsburške za moje bele krajcarje, grossus, ki pomeni debel, saj so monarhije od 15. do 19. stoletja. za moje zlate rumene. bili drugi sočasni kovanci mnogo Emil Korytko, ur.: Slovenske pesmi krajnskega tanjši. naroda, tretji zvezek, 1841, str. 96 Groše so začeli kovati v Pragi proti koncu 13. stoletja. Na Slovenskem so prišli v uporabo po letu 1469, ko so jih začeli kovati v Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt). En uhernik je zbolu Le, godci, godite, petice služite, Če m’ je glih Marija zdravje dala, petica bo vaša, sej m’ ga nej dala zastojn. Alenka pa naša! Sej sem ji lejpo plačou, sem dau stu dnarceu jen dvejstu kron. Emil Korytko, ur.: Slovenske pesmi krajnskega naroda, prvi zvezek, 1839, Kratke GNI M 24.898 pesmice, str. 28 8 9 i Smrt zaprta v sod esme p Tomaž nabija sodič nov, oj sodič nov, oj sodič nov. Prišla je k njemu bela smrt: e ljudsk »Tomaž, al' daš kej vinca pit?« Kdor hoče sladko vince pit, Krajcar, krajcar, mejhen d’nar mora bele petice štet! vensk Gaspud tirja za davčni d’nar Šmarni tolar Goldinar Dvajsetica, 20 krajcarjev GNI ZRC SAZU, O 8918 (Taler) (Gulden, Florin) (20 Kreuzer) slo tam ankat anga kmetiča. Pa mankaw m’ je an mejhen dnar, Habsburška monarhija Avstro-Ogrska (1867–1918) Avstrijsko cesarstvo (1804–1867) Marija Terezija (1740–1780) Franc Jožef (1848–1916) Franc I. Avstrijski (1804/6–1835) an mejhen d’nar, an krajcar sam. Kremnica, 1742 Dunaj, 1877 Dunaj, 1810 GNI, O 8077, zps. Fr. Kramar, Ig pri Ljubljani, srebro srebro srebro 1909 teža: 28,66 g, mere: 41,5 × 42 mm teža: 12,28 g, premer: 29,5 mm teža: 6,69 g, premer: 28 mm Narodni muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije, inv. št.: LJ 0040044 inv. št.: LJ 0013939 inv. št.: LJ 0014012 Šmarni tolar (nemško Taler) je bil Goldinar (nemško Gulden, tudi Dvajsetica, cvancigar (nemško Dečwa je u rutiču trebiwa ogrski kovanec z Marijino podobo Florin) je bil denarna enota Zwanziger) je srebrnik v vrednosti Mam'ca, oj, dajte dva krajcarja, na eni strani. Habsburžanov v obdobju med 20 krajcarjev. letoma 1754 in 1892, ko jo je kot da si bom drumelco kupu. del uvedbe zlatega standarda Drevi pa pojdem k svoj' ljubci u vas, nadomestila avstro-ogrska krona. de ji bom mawo zadrumljaw. GNI ZRC SAZU, M 23.207, terenski posnetek iz leta 1959 Sem s’noči v vasi bil, me je patrolar dobil, sem mu cvanc'garco dal, de me v ječo ni djal. Emil Korytko, ur.: Slovenske pesmi krajnskega naroda, drugi zvezek, 1840, Kratke pesmice, str. 117 10 11 ki Za pridnega je za vsakim grmom kos kruha, pod vsakim kamenom denar. 'Slovenski pregovori iz rudninstva.', Etnolog 12 (39): 124 govori in re pre Kdor s tujim denarjem hišo zida, Šestica, 6 krajcarjev Petica, 5 krajcarjev Repar (6 Kreuzer) (5 Kreuzer) (Batzen) kamenje na svoj grob nosi. 'Slovenski pregovori iz rudninstva.', Avstrijsko cesarstvo (1804–1867) Avstrijsko cesarstvo (1804–1867) Nadškofija Salzburg Etnolog 12 (39): 123 Franc Jožef (1848–1916) Franc I. Avstrijski (1804/6–1835) Lenart Hodiški (1495–1519) Denar prebije železna vrata. Dunaj, 1849 Dunaj, 1815 Salzburg, 1510 srebro srebro srebro 'Slovenski pregovori iz rudninstva.', Etnolog 12 (39): 125 teža: 1,56 g, premer: 19,5 mm teža: 2,22 g, mere: 22,5 × 22 mm teža: 3,05 g, mere: 25,5 × 26,5 mm Narodni muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije, inv. št.: LJ 0080587 inv. št.: LJ 0048854 inv. št.: LJ 0070293 Zeksar, zeksarček, zekseri, Petica ali petak (tudi finfar, finfer, Repar (nemško Batzen) je bil srebrna šestica (nemško Sechser) nemško Fünfer) je bil kovanec za srebrnik, kovan v Salzburgu. je bil srebrnik v vrednosti 6 5 krajcarjev. krajcarjev. Njihovo poimenovanje se nanaša na upodobitev repe v grbu salzburškega nadškofa Lenarta Hodiškega iz 16. stoletja. Hiša je jama za denar notri metati. 'Slovenski pregovori in reki.', Etnolog 17 (44): 105 Voha denar ko pes zajca. Je na denar ko 'Slovenski pregovori in reki.', mačka na salo. Etnolog 17 (44): 104 'Slovenski pregovori iz živalstva.', Etnolog 12 (40): 142 12 13 ce Križ kraž Kralj Matjaž, esmi daj mi groš, da si kupim nož. e p Starodavna prstna igra med dvema Kristina Brenkova, ur.: Pojte, pojte, Pleši, pleši, moj Martin, drobne ptice, preženite vse meglice, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, za petice, za cekin! otrošk str. 33 Otroci bodo gledali, denarce meni dajali. Kristina Brenkova, ur.: Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse Krona 2 kroni Krajcar meglice, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, str. 44 (Krone) (2 Kronen) (Kreuzer) Polonca, polonca, Avstro-Ogrska (1867–1918) Avstro-Ogrska (1867–1918) Avstrijsko cesarstvo (1804–1867) Franc Jožef (1848–1916) Franc Jožef (1848–1916) Franc I. Avstrijski (1804/6–1835) zleti na Šmarno goro, Dunaj, 1913 Dunaj, 1912 Dunaj, 1812 prinesi denarja srebro srebro bron mi polno mošnjo. teža: 5 g, premer: 23 mm teža: 10,03 g, premer: 27 mm teža: 4,54 g, premer: 25 mm Narodni muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Kristina Brenkova, ur.: Pojte, inv. št.: LJ 0081760 inv. št.: LJ 0037067 inv. št.: LJ 0048860 pojte, drobne ptice, preženite vse meglice, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, str. 12 Krona, kronica (nemško Krona, kronica (nemško Krajcar, krajcer, krejcer (nemško Krone, madžarsko Korona) je Krone, madžarsko Korona) je Kreuzer) je bil najprej srebrnik, bila osnovna denarna enota v bila osnovna denarna enota v ki so ga kovali v 13. stoletju na Avstro-Ogrski od leta 1892, ko je Avstro-Ogrski od leta 1892, ko je Tirolskem. Od 16. stoletja je bil zamenjala goldinar, do razpada zamenjala goldinar, do razpada v habsburških deželah kovanec cesarstva leta 1918. Krona je bila cesarstva leta 1918. Krona je bila manjše vrednosti. V Habsburški vredna 100 vinarjev (hel erjev) vredna 100 vinarjev (hel erjev) monarhiji je bil do leta 1760 v avstrijskem območju in 100 v avstrijskem območju in 100 majhen srebrni kovanec, nato pa fil érjev v ogrskem območju fil érjev v ogrskem območju so ga izdelovali iz brona vse do En zlatnik, monarhije. Ime ima po kronah, monarhije. Ime ima po kronah, leta 1892, ko so ga nadomestili en srebrnjak, upodobljenih na kovancih. upodobljenih na kovancih. z vinarjem. Sprva je veljal eno a drobiža polovnjak. Kovanci so imeli nominalne Kovanci so imeli nominalne šestdesetino, od leta 1857 pa eno izštevanke uganke Muca maca, račka, gos, siv osliček, črn kos, pisan ptiček, počen groš, bel konjiček, zvrhan koš, (sonce – luna – zvezde) vrednosti 1, 2, 10 in 20 hel erjev vrednosti 1, 2, 10 in 20 hel erjev stotino goldinarja. pisker, lonec, slepa miš, oziroma fil érjev ter 1, 2, 5, 10, 20 oziroma fil érjev ter 1, 2, 5, 10, 20 Ime krajcar izvira iz nemškega Oton Župančič: Mehurčki, a za konec, ti loviš! Ljubljana: Mladinska knjiga, in 100 kron. in 100 kron. izraza Kreuzer (prej Creutzer) in 1999, str. 67 se nanaša na upodobitev križa Roman Gašperin, ur.: Enci benci (nemško Kreuz), ki se je pojavljal na kamenci 2, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, str. 98 na prvih kovancih te vrste. 14 15 Črnošolca ovedke Idrijski perkomandelj Nekoč je nek rudar v rudniku zagledal majhnega Pri Hrvatu v Vogelskem Dolu sta dva črnošolca in p možička perkomandeljna, ki mu je začel večerjala in račun je znesel tri goldinarje. Toda pomagati pri delu. Ko je prišel plačilni dan: plačati nista imela s čim. Zato sta povabila Rudar mu je pomolil denar, naj ga on razdeli, a krčmarja, naj gre z njima po plačilo. Tako so duh je odkimal z glavo v znamenje, da ga noče se vsi trije odpravili proti Repentabru. Pod pravljice deliti. Rudar se je zdaj usedel poleg njega in brinjevim grmom sta vzela črnošolca velikanski začel deliti denar. Vse je dobro razdelil, dokler ključ in z njim odprla debela železna vrata, ki Vinar 2 vinarja 10 vinarjev nazadnje ni ostal en vinar. Tega je dal rudar na so bila tam blizu. Zdaj se jim prikaže prostrana (Hel er) (2 Hel er) (10 Hel er) perkomandeljcev kupček in rekel: »Tega pa ti jama, v kateri je bilo vse polno blaga in denarja, tako da se krčmar kar načuditi ni mogel, kajti Avstro-Ogrska (1867–1918) Avstro-Ogrska (1867–1918) Avstro-Ogrska (1867–1918) imej, saj si veliko več delal kot jaz!« Franc Jožef (1848–1916) Franc Jožef (1848–1916) Franc Jožef (1848–1916) bilo je šest sodov samih zlatic. Sredi jame Dunaj, 1896 Dunaj, 1893 Dunaj, 1909 Ko je perkomandelj videl, kako pošten je rudar, je ležal strašanski pes, ki je varoval blago. bron bron nikelj mu je prepustil celo plačo. Črnošolca rečeta krčmarju, naj si le svobodno teža: 1,61 g, premer: 17 mm teža: 3,31 g, premer: 19 mm teža: 3,04 g, premer: 19 mm Narodni muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Monika Kropej Telban, Roberto Dapit in Zmago Šmitek, ur.: vzame denarja, kolikor hoče, da si poplača inv. št.: LJ 0037016 inv. št.: LJ 0037033 inv. št.: LJ 0037056 Zakladnica slovenskih pripovedi, Radovljica: Didakta, 2019 svoje stroške. Ali krčmar si vzame le dolžne tri goldinarje in si misli sam pri sebi: Vinar, vinarček, helar, helarček Vinar, vinarček, helar, helarček Vinar, vinarček, helar, helarček »Saj zdaj vem, kje je ključ, kje je jama in kam (nemško Hel er) je bil v avstrijskem (nemško Hel er) je bil v avstrijskem (nemško Hel er) je bil v avstrijskem Blagonič iti po denar, kadar ga bom potreboval, se bom delu Avstro-Ogrske kovanec delu Avstro-Ogrske kovanec delu Avstro-Ogrske kovanec najmanjše vrednosti, in sicer 1/100 najmanjše vrednosti, in sicer 1/100 najmanjše vrednosti, in sicer 1/100 Kdor hoče imeti veliko denarja, mora, ko vrnil.« krone (v madžarskem delu je bil krone (v madžarskem delu je bil krone (v madžarskem delu je bil se piščeta valijo, zbrati med njimi črnega Potem odidejo vsi trije iz jame, črnošolca to fil ér), valute od leta 1892 do to fil ér), valute od leta 1892 do to fil ér), valute od leta 1892 do petelina in ga pod mernikom valiti sedem let. zapreta vrata in skrijeta ključ pod tisti grm, kjer razpada cesarstva leta 1918. razpada cesarstva leta 1918. razpada cesarstva leta 1918. Konec sedmih let mu bo petelin zvalil jajce in je bil poprej. Ko se malo oddaljijo, se gostilničar iz tega jajca se bo zvalilo bitje, ki mu pravijo ozre, da bi si kraj dobro zapomnil, ali ničesar blagonič. Blagonič mora biti vedno spravljen več ne vidi, niti vrat niti brinjevega grma, in na skritem mestu in mora biti dobro rejen. Če naposled mu izgineta izpred oči še črnošolca. bo sit in zadovoljen, bo prinašal gospodarju toliko denarja, kolikor ga bo njegov gospodar Monika Kropej Telban, Roberto Dapit in Zmago Šmitek, ur.: Zakladnica slovenskih pripovedi, Radovljica: Didakta, 2019 potreboval. Če pa se mu bo gospodar zameril, ne bo več sreče pri hiši. Monika Kropej Telban, Roberto Dapit in Zmago Šmitek, ur.: Zakladnica slovenskih pripovedi, Radovljica: Didakta, 2019 16 17 Kačec ali Kačji pastir. Kačja kraljica s krono Kako je Pavliha kukca prodal ovedke Tudi Prekmurci si pripovedujejo marsikaj o Nekega dne je bil Pavliha sam doma. Ko je šla kačjem »cmê ru«. Ta cmêr ima namreč tako mati od doma, mu je naročila, naj nikar ne stika in p lastnost, da reči, h kateri se dene, nikdar ne po hiši, kot je navajen. Zlasti pa mu je ukazala, zmanjka. Tako se na priliko tistemu, ki ga dene da se mora ogibati peči, kajti tam v loncu pod k penezom, ni treba bati, da bi mu penezi kdaj pepelom sedi kukec, strašna in huda žival. Mati zmanjkali, pa naj jih razsipa, kolikor hoče. Narod je zažugala Pavlihi, da mu bo kukec pri priči pravljice ima dosti pripovesti, v katerih se slavijo junaki, izkopal oči, če bo le v peč pogledal. Pavliha je 20 vinarjev 2 Fil ér 20 Fil ér ki so si po nevarnem boju pridobili takšen cmer. zvesto obljubil, da bo ubogal. Še iz hiše ne bo šel, (20 Hel er) Kačec ali kačji kralj nosi ta nakit na glavi. temveč bo le za pečjo sedel. Avstro-Ogrska (1867–1918) Avstro-Ogrska (1867–1918) Avstro-Ogrska (1867–1918) Jakob Kelemina, ur.: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Kaj pa je bil ta kukec? Zvrhan pisker trdih Franc Jožef (1848–1916) Karl I/IV. (1916–1918) Karl I/IV. (1916–1918) Celje: Družba sv. Mohorja, 1930 tolarjev, lepo posutih s pepelom. Mati jih je pred Dunaj, 1911 Kremnica, 1917 Kremnica, 1918 Pavliho skrivala, je že vedela zakaj. Poznala je nikelj teža: 2,85 g, premer: 17,5 mm teža: 3,36 g, premer: 21 mm teža: 4,02 g, premer: 21 mm Narodni muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije, namreč Pavlihovo navado, da rad stika po hiši, Narodni muzej Slovenije, inv. št.: LJ 0037170 inv. št.: LJ 0037169 Lisica romarica kadar je sam doma. Bala se je za tolarje, bogve inv. št.: LJ 0037057 Lisica je bila dekla pri plevánu. Nekega dne kaj bi Pavliha z njimi počel, ko bi jih dobil. V peči so se ji zdeli tolarji najbolj varno skriti, Vinar, vinarček, helar, helarček Fil ér je bilo ime različnih kovancev Fil ér je bilo ime različnih kovancev zjutraj je toliko pometala in pometala z repom, zato jih je spravila tjakaj. Sinu pa je rekla, da v (nemško Hel er) je bil v avstrijskem majhnih vrednostnih v zgodovini majhnih vrednostnih v zgodovini da je našla vinar. In ko je našla vinar, si ga je peči sedi kukec, ki mu bo oči izkopal, če noter delu Avstro-Ogrske kovanec Madžarske. Vreden je bil 1/100 Madžarske. Vreden je bil 1/100 dela v žep. In je rekla: najmanjše vrednosti, in sicer 1/100 avstro-ogrskih in madžarskih avstro-ogrskih in madžarskih pogleda. Mislila je, da bo tako najlažje skrila krone (v madžarskem delu je bil kron, pengőv in forintov. kron, pengőv in forintov. »Zdaj sem kar bogata, nimam več potrebe biti tolarje pred Pavliho. to fil ér), valute od leta 1892 do dekla!« Pavliha je kukca prav poceni prodal Ribničanu .. razpada cesarstva leta 1918. Ime izhaja iz nemške besede Ime izhaja iz nemške besede »vier«, kar pomeni štiri, saj je bilo »vier«, kar pomeni štiri, saj je bilo Zbrala je živali, ki so šle z njo v Rim. prvotno to ime kovanca za štiri prvotno to ime kovanca za štiri Jana Unuk, ur.: Slovenske pravljice, Ljubljana: Nova revija, 2002 krajcarje. krajcarje. »Hooo, gremo v Rim. Češ iti tudi ti z nami?« »Joj, jaz nimam denarja!« »Hooo, saj imam jaz denar, sem našla en vinar Mojca Pokrajculja in gremo in gremo v Rim.« Mojca Pokrajculja je pometala hišo in našla In je v Rimu vse povabila v gostilno, da jih z med smetmi krajcar. Zanj si je kupila piskrček. enim vinarjem pogosti .. Jana Unuk, ur.: Slovenske pravljice, Ljubljana: Nova revija, 2002 Milko Matičetov, ujel in udomačil: Zverinice iz Rezije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010 18 19 Veronika s kamniškega Malega gradu Močni kovač, nazvan Kurent ovedke Bila je zelo skopa. Denarja je imela cele kadi, ki Kurent je sedem let služil pri bogatem kmetu, po jih je skrbno varovala v podzemni kleti. Nekoč koncu službe je šel po svetu. in p pa je potrkal na grajska vrata berač in poprosil »Sedem let sem služil, sem sedem belih vinarjev vbogajme. Veronika se je zelo razjezila, udarila zaslužil in eno suknjico.« Sreča ga berač, ki je s pestjo po zidu tako močno, da se je v kamnu mu pravi: »Če si jih zaslužil sedem pa daj meni naredila luknja. Zavpila je: enega.« »Na, na – saj mi jih ostane še šest,« veli Denar kot najbolj neposredna pravljice »Raje se pri priči spremenim v kačo, kakor pa Kurent ter gre dalje, kričeč: »Sedem let sem materializacija vrednosti obeležuje tudi da bi ti dala en sam krajcar!« služil, sem sedem belih vinarjev zaslužil in eno številne šege in navade. suknjico! En vinar pa sem daroval potrebnemu Te so na razstavi povezane v dva Spremenila se je v grdo pošast .. beraču.« Seveda se mu je smejalo kar vse od soodvisna kroga, krog človeškega Monika Kropej Telban, Roberto Dapit in Zmago Šmitek, ur.: kraja. No, zato so ga pa nadlegovali berači drug življenja in tistih ponavljajočih se letnih Zakladnica slovenskih pripovedi, Radovljica: Didakta, 2019 opravil, vsakdanjih in prazničnih. za drugim; vsakemu je dal po vinar ter vpil in pravil, koliko let je služil, kaj je zaslužil in koliko Trentarski študent je že oddal. Končno mu ostane samo še suknjica. Ali glej, poprosi ga za mili dar še en berač, ki Na Tolminskem, zlasti v Drežnici, se pa je bil sam gospod Bog. Ker pa ni imel Kurent pripoveduje, da je nekdaj študent iz Trente pod nobenega vinarja več, mu da suknjico. Triglavom v Vidmu v šolo hodil. Kakor navadno delajo kmečki starši, tako so tudi Trentarji nosili Zaradi tega je Kurent po smrti prišel v nebesa. svojemu sinu kruh in živež od doma v Videm. Ali Jakob Kelemina, ur.: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, pozimi je padlo v Trenti toliko snega, da so bile Celje: Družba sv. Mohorja, 1930 vse hiše zakidane in da ni mogel nihče od doma. Trentarski študent je v Vidmu neizrečeno stradal in se v največji sili zapisal Hudiču, da mu je denar prinesel. Ker pa je bilo to za dušo zelo nevarno, se obrne Trentarski študent do svete Šembilje in jo vpraša za svet, kaj mu je storiti. Ta ga je naučila, kako naj se Hudiča odkriža, in mu celo podelila dar prerokovanja. Študent stori denar v šegah po nasvetu in Hudič mu ni mogel več škodovati. Vendar zaradi svojega greha ni mogel postati duhoven in maše brati. Jakob Kelemina, ur.: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Celje: Družba sv. Mohorja, 1930 in navadah 20 21 Šege življenjskega kroga Šege življenjskega kroga zaznamujejo pomembne Rojstvo in krst Ženitovanjske šege Zaroka Šranganje Poroka mejnike v človekovem življenju z ustaljenimi dejanji v družini in bližnjem družbenem okolju. Porodnicam so za lažji porod prive- Ženitovanjske šege so med najšte-Pred stoletji je igral denar poseb- V ženitovanjskih šegah so snub- Pri poročnem obredju je imel de-zovali šmarno petico, da bi zaščitili vil čnejšimi, saj je šlo ob poroki za no vlogo že ob zaroki, saj je v tem ci po go sto nastopali kot kupci. Za nar dvojno funkcijo: metali so ga Najpomembnejše šege so tako mater kot otroka. združitev dveh iz različnih družin v obredu ženin izročil nevesti dolo- nevesto so se pogajali na njenem otrokom za srečo, v krušno peč ali povezane z rojstvom, poroko in novo skupnost, ki je imela tudi go- čeno vsoto denarja kot poroštvo za domu. v kozarec po goldinar ali dva; obo- smrtjo. Novorojenčkom so denar pogosto polagali v plenice, ko so ga nesli h spodarske osnove in koristi. poroko in varnost. Pri vožnji nevestine bale na ženinov je spominja na privabljanje dobrih V preteklosti so imele številne krstu, da bi jim prinesel blagosta- Janez Vajkard Valvasor v Slavi voj- dom so vaški fantje ženinu postavi- duhov ter na odganjanje hudobnih šege simbolni pomen, predvsem nje in srečno življenje. vodine Kranjske opisuje »čudno li oviro, šrango, da jim je plačal od- duhov in namenov. obrambni in očiščevalni. Pomembno je bilo tudi prvo kopa- navado pri zaroki« na Pivškem, ko kupnino za nevesto. Šranganje je Pomemben del svatbe je bilo tudi nje novorojenca. V vodo so za sre-na zaključku večdelnega obreda marsikje na Slovenskem v navadi obdarovanje neveste z denarjem, čo položili denar, večkrat zlatnik, »vržejo nevesti ne kaj denarja v še danes. ki ga je pobiral starešina na kro- ta novec pa je dobil tisti, ki je nesel naročje« . žnik ali so ga zatikali v ženitovanj- izlit vodo. Po drugi strani pa je imela nevesta sko pogačo. Med svati so nabirali toliko več veljave, kolikor več dote denar tudi za godce in kuharice. je prinesla k hiši ob poroki. Zgoraj: Po krstu, okoli leta 1930. Vurnikov fond, Zgoraj: Svatba z velike kmetije. Skorno, Štajerska, Zgoraj: Portret. Dol pri Hrastniku, 1918. Zgoraj: Šranga. Bistrica pri Mokronogu, 1951. Zgoraj: Poročni portret. Jelenja vas, 1923. avtor fotografije ni znan. Dokumentacija SEM. 1914. Fotografija v zasebni lasti, avtor fotografije Fotografija v zasebni lasti, avtor fotografije ni Foto: Milko Matičetov. Dokumentacija SEM. Avtor fotografije neznan. Dokumentacija SEM. ni znan. Kopijo hrani Dokumentacija SEM. znan. 22 23 Gradnja hiše Smrt in pogreb Denar so poleg drugih drobnih pred- O navadi, da so dajali mrliču v usta metov za srečo pogosto vzidali v ali roko denar, v naših krajih ni temelje, zidove ali druge dele stav- sledu. be. S staro šego stavbne daritve so ljudje želeli zagotoviti trdnost, traj- Konec in začetek življenja pa se nost in varnost nove gradnje. stikata v navadi, da so krstni botri v odprt grob vrgli nekaj denarja, da bi »odkupili« smrt, če sta se pri cerkvi slučajno srečala krst in Maksim Gaspari: Vso zanimanje slikarjevo norčijami zabava vse goste. pogreb. Gorenjska svatba spredaj je bilo osredotočeno Ravnokar pobira denar zase in za olje na platnu, 1937 na namaškaranem možu (levo). godce pri tem pa poje ženski: mere: 176 × 143 cm Ima cinast krožnik in pobira O mati narejavka, v lasti podjetja Petrol, d.d. denarja od ženske, ki se je raztegnite mošnjico, hrani: Gornjesavski muzej prestrašeno odmaknila, otrok v dajte godcem petico, Jesenice njenem na ročju pa je od strahu pozabil jokati, izpod mize se ker so vam lepo peli je z renčanjem pojavil pes. vas bodou v mislih imeli. Ta osrednja oseba ospredja Zgoraj: Gradnja hiše. Sv. Rok, Dolenjska, 1950. Zgoraj: Pogreb. Moste/Brugg, 1951. Fotografija se imenuje »brna«, gorenjski F. K. Kos: Slovenska svatba na M. Gasparijevi Foto: Boris Orel. Dokumentacija SEM. v zasebni lasti, avtor fotografije ni znan. Kopijo sliki, Etnolog 12 (39): 145–146. hrani Dokumentacija SEM. ženitvovanjski Pavliha, ki s svojimi Foto: Gornjesavski muzej Jesenice 24 25 Šege letnega kroga Letne ali koledarske šege zaznamujejo leto. Med letom Pustni čas Velikonočni čas Sejmi, žegnanja in godovi svetnikov so si ljudje skušali zagotoviti rodovitnost in srečo z po celotnem ozemlju Slovenije odganjanjem zlih duhov in Letni krog začenja pustni čas, ko Kotlje na Koroškem sta na primer Krstni in birmanski botri so na ve- Cerkvena žegnanja, ki so poteka-so skupine pustnih mask po vseh liki ponedeljek pogosto obdarovali la na dan posvetitve cerkve ali na spremljal tudi »božji denar«, pone-pridobivanjem naklonjenosti leta 1986 izdala hotuljski dolar slovenskih pokrajinah preganja- svoje krščence, med darovi so bili god krajevnega zavetnika, je v na- kod imenovan tudi »božji lon« – pri dobrih. Kasneje so se jim pridružili Narodne banke Republike Kotlje, le zle sile zimskega obdobja in z vstopnico za karneval. Kostanje-tudi različni kovanci. ših krajih pogosto spremljalo pode- vsaki kupčiji sta bila odšteta krona krščanski prazniki, stare šege obhodom hiš prinašale dobre že- viška šelmarija ima od leta 1991 Na ta dan so potekale tudi veliko- želsko in mestno trgovanje. za večjo živino, »zeksar« ali dva za so ob njih večkrat dobile novo lje. V zameno so prejemale darove, svojo denarno enoto kostanj in nočne igre s pirhi. Med priljublje-manjše živali. Kupec je božji denar Čez leto so potekali številni kra- vsebino. med njimi sploh v zadnjem času guvernerja banke. SEM hrani tudi nimi igrami je bilo sekanje pirhov. na poti domov izročil kakšnemu marski in živinski sejmi. Kupec in tudi denar. Po končanih obhodih beraču ali ga je daroval v domači Skozi čas so se prvotni pomeni bankovec za 500 EUR, ki so ga Tekmovalca sta določila pravila, ali prodajalec sta se najprej pogajala pustne šeme preštejejo darove in cerkvi. izgubili, oblike praznovanj pa so Vrbišće šjme iz Vrbice pri Ilirski se mora kovanec zasekati v lupino, za ceno živine, pri kupčevanju pa naredijo skupno zabavo. Denar po- Bistrici delile na svojem pustnem skriti pod njo ali presekati skozi. Če ostale. so sodelovali mešetarji. Ko sta si gosto nabirajo tudi za potrebe kra- obhodu leta 2013. Gre za barvno se je sekaču met posrečil, je dobil segla v roko, sta v Rožu izgovorila jevnih društev, različne obnove ipd. kopijo bankovca, čez pa je s sivo pirh, v nasprotnem primeru je izgu- obredno besedilo: »Bog daj srečo! V 20. stoletju so se začele pojav- napisano: VRBIŠĆE ŠJME. Na bil kovanec. Sekanje pirhov je raz- Tebi za živino,« je rekel prodajalec, ljati tudi posebne pustne valute. spodnjem robu pa z belo piše: ban- širjeno še danes. kupec je odgovoril: »Tebi pa z de- Hotuljski karneval in Republika knoteworld.it. narjem!« Kupčijo z živino je skoraj Zgoraj: Zagoriške mačkare, Zagorica Zgoraj: Šelmarija. Kostanjevica na Krki, 2019. Zgoraj: Maksim Gaspari, Sekanje pirhov, Zgoraj: Sejem v Ljutomeru, 1936. Foto: »Elza« Zgoraj: Sejem v Mokronogu, 1951. Foto: Jernej pri Dobrepolju, 2014. Foto: Nena Židov. Foto: Adela Pukl. Dokumentacija SEM. velikonočna razglednica, 1928. Hrani: Narodni Ljutomer. Kopijo hrani Dokumentacija SEM. Šušteršič. Dokumentacija SEM. Dokumentacija SEM. muzej Slovenije, Grafični kabinet. Avtor: fotodokumentacija Grafičnega kabineta NMS. 26 27 Denar je tudi oblikovan predmet z neizpodbitno estetsko dimenzijo, zato je v ljudski umetnosti postal predmet obdelav v nakit in druge dekorativne predmete. Ti pričajo o tem, kako sta bili združeni njegova materialna in estetska vrednost, hkrati tudi o tem, kako v ljudski likovnosti ponovno postane sredstvo moralične pripovedi. Božično-novoletni čas Na božično mizo so na sveti večer da bi si zagotovila moža, hkrati pa ske, ki jim sledijo in začenjajo nov marsikje polagali tudi denar, da bi so s tem dejanjem ohranjala tudi krog, pobirajo darove ter prinašajo vplivali na obilje v hiši, podobno je vodo skozi celo leto obilno in čisto. obilno letino ter blagoslov družini bilo na zadnji dan leta. Ponekod so imeli tudi navado, da in živini. Srečo v hiši in na polju so Na Dolenjskem so imeli v 19. sto- so si zagotovili srečo in blagosta- pospeševali tudi obhodi božičnih, letju navado, da so na sveti ve- nje za vse leto, če so na novo leto novoletnih, trikraljevskih in drugih čer pripravili škaf vode, v katero v vodo položili kovanec in se s to kolednikov s petjem, voščili in na-so vrgli jabolko ali srebrno deseti- vodo umili. biranjem darov. co, ko so se vrnili od polnočnice, in rekli: »Pozdravljena, hladna vodi- Letni krog zaključujejo bohinjski ca! Jaz ti darujem svoj mali dar in otepovci, maskirani pohodi v času denar kot te prosim za obilnejšega!« od božiča do novega leta, ki so ne- koč predstavljali duše umrlih, ki so Na prvi dan novega leta so dekleta se v času dvanajsterih noči med ponekod darovala vodi. Denar ali božičem in svetimi tremi kralji vra-rdeče jabolko so vrgla v studenec, čale na naš svet. Kot pustne ma-dekorativni element Zgoraj: Miklavževanje fantov iz vasi Bevče Zgoraj: »Bohkov kot« ob božiču. Ljubljana, Zgoraj: Otroci koledniki. Podhom, 1938. pri Velenju, 1995. Foto: Tanja Tomažič. 1925. Foto: Stanko Vurnik. Dokumentacija SEM. Foto: Slavko Smolej. Dokumentacija SEM. Dokumentacija SEM. 28 29 Motivi na poslikanih panjskih končnicah, ki so začele nastajati v sredini 18. stoletja, odsevajo odnos kmečkega prebivalstva do sveta. Motivika, nabožna in posvetna, je v glavnem figuralna. Levo: Čebelnjak v V prizorih iz Svetega pisma Stare Zgoraj: Bratje prodajo Jožefa Preski pri Medvodah. Foto: Ante Kornič. (Bratje prodajo Jožefa) in Nove Selca, 1864 Dokumentacija SEM. zaveze (Kristus izganja trgovce Slovenski etnografski muzej iz templja) ima denar negativno inv. št.: EM 2304E konotacijo. Spodaj: Kristus izganja trgovce iz templja Selca Slovenski etnografski muzej inv. št.: EM 2521 30 31 Zgoraj: Satirični motiv na panjski končnici Krojači in Spodaj: Prizor v uradu najbrž upodablja upravne Zgoraj: Sv. Miklavž kot zavetnik mornarjev prikazuje Spodaj: Med posvetnimi motivi Kralj Matjaž upodablja kozel, ki serje oz. »štije« zlatnike spada v skupino spremembe, ki so jih uvedle avstrijske oblasti po svetniško legendo, ki pravi, da je škof trem revnim kralja iz pripovedne in pesemske folklore. V koroški upodobitev, ki zasmehujejo krojače. Takšne panjske koncu francoske okupacije. Prikazuje gosposko plemkinjam daroval zlatnike za doto. To simbolizirajo pripovedki je zapisano: »Kralj Matjaž je bil dober končnice so bile razširjene zaradi podcenjujočega oblečenega moškega v uradu, ki domnevno plačuje tri zlata jabolka, ki jih ima dobrotnik na knjigi. kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega denarja sploh odnosa do poklica, ki je bil v kmečkem okolju ali grabi denar k sebi. Zaradi uničenosti slike ni Sv. Miklavž kot zavetnik mornarjev niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi.« Ko proletarski. jasno, ali so desno v kotu mize kovanci. Kranj, 1836 bodo res hudi časi, bo ljudem spet prišel na pomoč. Krojači in kozel, ki serje oz. »štije« zlatnike Prizor v uradu Slovenski etnografski muzej Kralj Matjaž Koroška, 1902 Kranj, 1820 inv. št: EM 598 1877 (?) Slovenski etnografski muzej Slovenski etnografski muzej Slovenski etnografski muzej inv. št: EM 15734 inv. št.: EM 2466E inv. št.: EM 2338 32 33 Denar je bil na Slovenskem tudi Zbirke Slovenskega etnografskega del oblačilnih dodatkov, predvsem muzeja pričajo, da so kovance, ki nakita, s katerim so se ljudje niso bili več v uporabi, spreminjali krasili. v uhane, okrasne gumbe, zaponke Z vključevanjem kovancev – ki za zapenjanje ženskih rokavcev ali se svetlikajo, žvenketajo in pripenjanje naprsnih rut, obeske vključujejo podobe pomembnih in broške, jih dodajali pasovom in vladarjev preteklih časov in sklepancem, verižicam za uro ipd. tudi samega dejstva, da gre za Večina kosov sega v 19. stoletje denar – v oblačilne dodatke so in je bila del praznične noše ljudje okolici želeli sporočati dobro podeželskega prebivalstva. premoženjsko stanje in doseči družbeni ugled. Levo: Ženska noša. Marindol, po prvi svetovni vojni. Dokumentacija SEM. 34 35 Pas »kaničak« in naprsni nakit s kovanci »pancjer« iz 19. stoletja sta del ženske praznične noše iz Marindola v Beli krajini. Kosa predstavljata dediščino oblačilne kulture pravoslavnega srbskega prebivalstva, ki se je naselilo v Belo krajino v drugi polovici 16. stoletja, in sta lep primer človekove težnje po izražanju pripadnosti določeni narodnosti. Pancjer, naprsni nakit s kovanci Pas, imenovan kaničak Marindol, Bela krajina Marindol, Bela krajina 19. stoletje 19. stoletje Slovenski etnografski muzej Slovenski etnografski muzej inv. št.: EM 6869 inv. št.: EM 6868 36 37 Moška verižica za uro s kovancema je bila v uporabi v okolici Ljubljane. Z enim delom se je zapenjala z gumbnico telovnika, z drugim je bila skupaj z uro nameščena v žep, kovanca sta bila pri nošnji vidna. Gre za vrsto dodatka, pri kateri ne moremo govoriti o regionalnih posebnostih, ampak je bila prisotna v različnih slovenskih pokrajinah. Levo: Moški portret. Verižica za uro s kovancema Foto: Johann Arzenšek, Krško. okolica Ljubljane Dokumentacija SEM. Slovenski etnografski muzej inv. št.: EM 6882 38 39 Viri: Publikacija je bila izdana ob razstavi Fikfak, Jurij, Aleš Gačnik, Naško Križnar in Makarovič, Marija Sedem žutih zlatih Helena Ložar-Podlogar, ur. 1965 Kmečki nakit. Ljubljana: Slovenski Denar v vsakdanjem in prazničnem življenju 2003 O pustu, maskah in maskiranju. etnografski muzej. Ljubljana: Založba ZRC, 1981 Govorica slovenske kmečke noše. Mala galerija Banke Slovenije ZRC SAZU. Ljubljana: Slovenski etnografski 7. 12. 2023—27. 1. 2024 muzej. Golobočnik, Damir Avtorji razstave: 2009 Po sledeh bele noše v Beli krajini. 2005 'Satirični motivi na panjskih Špela Goltes, Bogdana Herman, Alenka Miškec, Ljubljana: Javni sklad Republike končnicah.' Etnolog 15 (66): Katarina Nahtigal, Vladimir Vidmar Slovenije za kulturne dejavnosti. 345–365. Produkcija: Novak, Vilko Kuret, Niko Banka Slovenije 1960 Slovenska ljudska kultura: Oris. 1965–1971 Praznično leto Slovencev: Ljubljana: Državna založba Koproducenti: Starosvetne šege in navade od Slovenije. Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski pomladi do zime. Celje: Mohorjeva muzej, Numizmatično društvo Slovenije družba. Orel, Boris 1944 'Slovenski ljudski običaji.' V: Oblikovanje: Kvartič, Ambrož Narodopisje Slovencev 1. Ljubljana: Špela Goltes 2023 Od imena do spomina: Šege, navade Klas. Str. 263–349. in obredi življenjskega kroga na Tisk: Slovenskem. Ljubljana: Mladinska Žagar, Janja Infokart knjiga. 1993 Pasovi in sklepanci: Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Izdelava razstavnega pohištva: Makarovič, Gorazd in Bojana Rogelj Škafar Ljubljana: Slovenski etnografski Gregor Stražar s.p. 2000 Poslikane panjske končnice: Zbirka muzej. Slovenskega etnografskega muzeja. Obrazstavna besedila: Ljubljana: Slovenski etnografski Židov, Nena, ur. Bogdana Herman, Alenka Miškec, muzej. 2008 Med naravo in kulturo: Vodnik Katarina Nahtigal, Vladimir Vidmar po stalni razstavi Slovenskega Zahvale: etnografskega muzeja. Ljubljana: Petrol, d.d., SAZU, SAZAS Slovenski etnografski muzej.