Ameriška Domovina /1' 11/1’ g W1 Gf% m— H O /wi e >10. 95 lan * m SP,WT y/J> A/ yfz. ' e ONlff National and International Circulation _________' 74?^ CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 13, 1968 SLOV€NIAN MORNING NCWSPAPOI STEV. LXVI — VOL. LXVI ioyjehke divižšje na #eji Čefkoslovaške! CLEVELAND, O. — Ta novi-Ca je spadala med najbolj razburljive na koncu preteklega tedna, pa ni, ako si jo ogledamo °d blizu. Novica je bila namreč razburljiva radi tega, ker je Vsakdo takoj mislil na madžar-ske dogodke iz 1. 1956, ko so ru-ske divizije “podprle” režim to-Variša Nagyja in uničile vsaLo Upanje, da bi madžarski narod Prišel do svobode. Ta primerja-Va ne drži. L. 1956 je Madžarska res jadrala s polno paro proti ?ahodu, saj je celo proglasila no-v° zunanjo politiko “popolne Uavtralnosti”, kar je Moskvo Najbolj zbodlo. Pa še takrat je “teskva par trenutkov oklevala, ^aj naj napravi. V Kremlju so v]ia mnenja deljena in le s težavo se je “kraguljem” posreči-°’ da je politbiro odredil novo fUer za ruske divizije na Mad- Zarskem. Lanes vsega tega ni. Režim Ufeček-černik ne misli na novo tenanjo politiko, hoče le nekaj neodvisnosti v njej. Gotovo Pa ne bi šel dalj od Romunije aii Jugoslavije, ki jih v Moskvi e zmeraj smatrajo za rdeče, če-Prav obenem za velike samopaš-teke. Predsednik ČSR general V(>boda je sicer nekaj govoril o esni povezanosti z Moskvo, to-, povezanost more ustvariti Preko redne vlade, tam pa ni močan, da bi ga vlada ubo- teko Sala, j^ar je še važnejše: ako Kremlj 'ali na “prijaznejšo” praško ^ ado, mora najpreje pripraviti . °kviru čeških komunistov svo-te Politično garnituro. Te še ni-^a- Misli pa nanjo, kajti v Pra-že opazili, da so se stalini-otresli svojega strahu in zbilo svoje raztresene ude. Morda Sg bo ravno iz tega gibanja ro- dila - ~ >», opozicija sedanjemu režimu, h. Pojav je morda važnejši od skih divizij na češki meji. Pretirane so tudi novice o sa-Premiku ruskih čet. Kot Cet ° Pomted imajo tudi letos ^0.ev Varšavskega pakta svoje Vaje- Letos bi vaje že Prav^e biti, pa so jih na željo je j vlade odložili. Verjetno ^ a mislijo v Moskvi, da se treba več ceremoniti z oc]] 1v.na Lrago, in da so se zato Za ,^ Za nadaljevanje priprav da j^^ke vaje. Res je pa seve-tehk Se ^a^'b manevrov skr. ° *Zc'mijo vsemogoče voja-Politične poteze. V^s^a ima 20 divizij v ske 0dai ^omčiji, dv§ na Polj-’ štiri pa na Madžarskem. Pa p Prern'ka svoji dve diviziji Poz ■ . em, noče s tem samo o-PioiT111 Prago’ kaj se godi na kjo ’ arnPate napraviti tudi po-ka aršavi, ki jo praška politi- PiordPr-V^eno nai,bolj razburja, a se bolj kot Moskvo. Vremenski prerok pravi: llJ,Utrai ie ležala na letališču rap lns §osta megla in so mo-aradi nje ob štirih ves pro-teesiaUS\aVlti\ Postopno se je Pretev ^vi®n^a- Popoldne bo ^išiT T0 iasno m toplejše. Naj- temperatura okoli 60. Novi grobovi Mary Vidic Po dolgi bolezni je preminula na svojem domu na 5549 Elmwood Ave. 75 let stara Mary Vidic, roj. Cesar v Mirni peči na Dolenjskem, od koder je prišla pred 55 leti, vdova po pok. Michaelu, mati Vide Repko, pri kateri je bivala ob smrti, Josephine Di Marca, Mary Barle, Michaela in Williama, sestra Mrs. Anne Molek in Matilde Kastelic (v Slov.). Pokojna je bila članica Društva Mir št. 10 ADZ, Podr. št. 15 S2Z in Društva Sv. Rešnjega telesa pri Sv. Lovrencu. Pogreb je iz Ferfolia pogreb, zavoda danes, v ponedeljek, ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Frank C. Janežič Nenadno je preminul pri delu 56 let stari Frank C. Janežič s 15703 Turney Rd., Maple Hts., rojen v Newburghu, zaposlen pri Container Corporation kot tiskar, mož Josephine, roj. Sraj, oče Judithe Cienhanski, Denisa in Jamesa, brat Josephine Sadar, Victorie Huth, Louisa in Anthonyja. Pokojnik je bil član Društva Mir št. 10 ADZ. Pogreb je iz Ferfolia pogreb, zavoda danes ob 9.15, v cerkev sv. Martina Turskega na Turney Rd. ob desetih, nato na Kalvarijo. Emilia (Mildred) Perusek V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla Emilia Mildred Perusek s 6303 Bonna Avenue, rojena v Sodražici na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA še kot zelo mlada. Dolgo leta je bila zaposlena v Cleveland Twist Drill Co. Zapustila je 90 let starega očeta Franka Peruska, mati Angela, roj. Primsar, pa ji je umrla leta 1948. Bila je sestra Josephine, Angele in pok. Anne. Bila je članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu in Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na E. 62 St. na Kalvarijo. Cas še ni določen. Frank Trepal V soboto je umrl v Euclid General bolnišnici 84 let stari Frank Trepal Sr. s 15630 Holmes Avenue, rojen v Rovtah nad Logatcem, od koder je prišel v ZDA leta 1912, mož Antonie, roj. Bredeska, oče Franka, Mrs. Joseph (Antonia) Alič, Mrs. Edward (Mary) Milner, Mrs. John (Christine) Urh, Anthonyja, Mrs. Joseph (Frances) Milner in Henryja, 26-krat stari oče, 12-krat praoče, brat Antona (Slov.), pok. Josepha in pok. Johna. Pokojnik je bil član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Janeza Krstnika št. 71 ABZ Marijinega dvora Kat. boršt-narjev št. 1640, Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti in Marijine legije pri M. V. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.15, v cerkev Marije Vne-bovzete ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče. Frances Miklaus Po dolgi bolezni je umrla včeraj Frances Miklaus s 3582 E 78 St., preje Gregorich, roj. Škufca v Zvirčah na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA pod 50 leti, žena Johna J., mati Frances Salak in Mary Shra-mek, dvakrat stara mati, sestra Joseph Škufce, Rose Vidic (Slov.), pokojnih Angele Tekau-cic, Jacka, Johna, Jennie Delitz, Matthewa, Antona in Marije. Bila je članica Podr. št. 15 SŽZ in Društva Kraljica miru št. 24 ADZ. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue v četrtek ob 8.30, v cer- (Dalje na 3. strani) Washington čaka na prihod "revščine" Danes naj bi prišle prve kolo-n'e “pohoda revščine” v glavno mesto dežele. WASHINGTON, D. C. — Ta teden bo začela taboriti v Wa-shingtonu ameriška revščina v vsej svoji stvarnosti. Javna u-prava se je na to “gostovanje” resno pripravila, ne le s primernim načrtom za varnostne organe, ki naj skrbijo za red in mir, ampak tudi s pripravami, kako revne množice prehraniti, jim dati vsaj borno stanovanje in o-skrbeti vse druge potrebe, ki se jim ne more ogniti niti najrevnejši potnik. V pripravljenosti bo tudi organizacija požarne hrambe. Mestno prebivalstvo skrbno o-pazuje vse priprave, oglašajo se pa že prve kritike. Prišli so namreč lastniki malih trgovin in lokalov. Varnostna služba jih miri, toda podjetniki se sklicujejo na skušnje iz preteklih mesecev in se ne dajo potolažiti. Mesto seveda z zanimanjem sledi organizaciji pohodov v Washington. Ali bo res prišlo to-lio revežev, kot je bilo prvotno napovedano? Pravijo, da ne. Mnogi so se ustrašili težav na potovanju in odpovedali udeležbo že v začetku, mnogo jih pa o-maguje med potjo. Zato je verjetno, da bo potnikov “od daleč” le malo, tem več pa iz krajev, ki so blizu Washingtonu. Ali bo prireditev potekala mirno? Mislijo, da se izgredov ni treba bati, ako se v vso stvar ne bodo vmešavali demagogi in hujskači. Ti bodo, tako misli ulica v Washingtonu, to gotovo poskusili napraviti, toda nihče ne ve, ali se jim bo nakana posrečila. Zato je pa v Washingtonu razpoloženje že napeto in se napetost še stopnjuje. Predstavniški dom odobril “papirnato zlato” WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je pretekli petek odobril z 236:15 vladin načrt za spremembo Mednarodnega denarnega sklada, ki uvaja tako-zvano papirnato zlato, oziroma ustvaritev Special Drawing Rights, nove vrste denarja za obračunavanje med državami. IZ VOLIVNE BORBE WASHINGTON, D.C. — Demokratski predsedniški kandidat sen. R. F. Kennedy je v soboto predlagal takojšnjo uvedbo zakona o minimalnem davku 20% za vse osebe, ki imajo $50,000 in več dohodka na leto neoziraje se na vse izjeme in določila sedanjega davčnega zakona. Znano je namreč, da večje število oseb z milijonskim dohodkom ne plačuje nobenega davka, še več je seveda takih, ki imajo letnega dohodka $100,000 in ne plačujejo dohodninskega davka. Sen. R. F. Kennedy je govoril o inflaciji, o primanjkljaju v zveznem proračunu in v zunanji plačilni bilanci, pa opozoril tudi na manjšajočo se .produktivnost ameriškega delavca v sorazmerju s stroški. Za nobeno od teh o-snovnih vprašanj ni nakazal kake nove rešilne poti. Izjavil se je za manjše zvišanje davkov in za znižanje nebistvenih izdatkov zvezne vlade, pa i2 teh izvzel vse, kar gre za šolstvo in socialno skrbstvo. Zunanjo plačilno bilanco hoče sen. R. F. Kennedy zravnati s končanjem vojskovanja v Vietnamu in z zmanjšanjem ameriških vojaških obveznosti po vsem svetu. P o d p r e d sednik ZDA H. H. Humphrey je bil v soboto v svojem domačem mestu v Huronu, S.D. Kljub mrazu ga je prišlo na letališče pričakat okoli 1,500 domačinov, eno desetino vsega prebivalstva. Humphrey :e prišel o-biskat svojo 86 let <^qro mater in ji za Materinski dan izročil darilo. Seveda je ta obisk uporabil tudi za volivno kampanjo. * Sen. Eugene J. McCarthy je govoril za konec tedna po raznih krajih Kalifornije, kjer se bo 4. junija meril pri demokratskih primarnih volitvah s sen. R. F. Kennedyjem. V svojem govoru v San Franciscu je trdil, da nemara še ni bi bilo razgovorov o končanju vojskovanja v Vietnamu v Parizu, da ni on začel pred pol leta boj proti Johnsonovi vietnamski politiki. McCarthy je povsod naletel na navdušene poslušalce, toda njihovo število je bilo sorazmerno majhno v primeri s številom onih, ki so nekaj dni preje prihajali poslušat sen. R. F. Kennedyja p0 istih krajih. DANES ZAČELI V PARIZU ‘URADNO RAZGOVARJANJE1 V petek in soboto so se predstavniki Amerike in Severnega Vietnama sporazumeli o vprašanjih postopka, tehničnih podrobnostih, obsegu delegacij in uradnem jeziku, danes dopoldne pa se je začelo “uradno razgovarjanje”, kot so se odločili ta poganja uradno imenovati. ko se je začelo “uradno razgovarjanje” v n e k d anjnem hotelu Majestic sredi Pariza. PARIZ, Fr. — Na predlog de- Thuja, legacije Severnega Vietnama sta se obe delegaciji, severnoviet-namska in ameriška, lotili najprej vprašanja načina razgovorov in vsega, kar je zvezano z njihovim potekom in postopkom. O tem sta delegaciji razpravljali na prvem srečanju v petek popoldne in razgovore o tem nadaljevali v soboto. Razgovori so potekali v mirnem in vljudnem tonu brez preveč propagande. Delegaciji sta se domenili, da naj poteka ta del razgovorov v tajnosti. Zato poročevalci niso dobili nobenih drugih podatkov, kot da razgovori potekajo v redu in da se bodo danes lotili že osnovnega vprašanja. V petek in soboto je vodil a-meriško delegacijo Harrimanov namestnik C. Vance, hanoisko pa polk. Ha Van Lau, namestnik glavnega zastopnika Severnega Vietnama Xuana Thuyja. Prvi sestanek v petek se je začel ob treh popoldne in je trajal eno uro in tri četrt. Tudi v soboto je potekalo srečanje obeh delegacij mirno in stvarno. Po končanem sestanku sta vodnika obeh strani izrazila zadovoljstvo o poteku in objavila, da so vsa vprašanja postopka in tehničnih podrobnosti rešena. Začasno je število obeh delegacij omejeno na 20 članov, za uradna jezika sta priznana kot enakopravna angleščina in severno-vietnamščina, med tem ko bo praktičen jezik razgovorov francoščina. To se pravi, da bodo izjave predstavnikov Hanoia v njihovem jeziku prevajali v francoščino, iz te ipa za delegate Washingtona v angleščino. Izjave v angleščini bodo prav tako preko francoščine prevajane v vietnamščino. Danes dopoldne ob desetih po pariškem času (ob 5. zjutraj po clevelandskem) je prišlo do prvega srečanja med vodnikoma obeh delegacij Harrimana in Piše Johnson pismo Kosyginu v Moskvo WASHINGTON, D.C. — Že sredi preteklega tedna so govorili v Washingtonu, da je Johnson poslal obširno pismo tovarišu Kosyginu. Bela hiša je o tem molčala, šele koncem tedna tega ni hotela zanikati. Najbrže je zvedela iz Kremlja, da se o tem pismu lahko govori. Pismo je bilo menda precej obširno, obravnavalo je celo vrsto zadev iz mednarodne politike, najbolj seveda premirje v Vietnamu in stanje na izraelski meji. O obeh zadevah smo že obširno poročali, danes bi hoteli le povda-riti, da Johnsonovo pismo dokazuje, da sta res velike važnosti. Johnson je menda rekel Kosyginu, da je razočaran, ko vidi, kako Ho Či Minh njegovo popuščanje smatra za priliko, da se pripravi na več vojskovanja v Južnem Vietnamu. To bi pomenilo, da v Beli hiši verjamejo poročilom, da Hanoi pošilja na jug nove čete, nova transportna sredstva, novo orožje in novo municijo. Johnson je baje dodal, da se Ho Ci Minh moti, ako misli, da bo to Amerika mirno gledala samo zato, ker se vršijo v Parizu razgovori za premirje. Ako se bo pokazalo, da Ho Či Minh zavlačuje razgovore v Parizu, zato pa stopnjuje priprave za več vojskovanja v Južnem Vietnamu, potem se bo ameriška politika morala hočeš-nočeš spremeniti in je bolje, da Kosygin že sedaj ve o tem. Seveda je Johnson prosil Kosygina, naj vpliva na Ho Či Minha, da bo vpošteval a-meriško stališče. Nič manj kritično je stanje na izraelski meji, pa vse kaže, da se bo še poslabšalo. Jorda-nijski kralj Husein je menda zgubil bitko v jordanijski domači politiki, tam vladajo sedaj partizanski politiki, ki mislijo samo na praske z Izraelom. Tako nudi napetost na j o r d a n i jsko-izraelski meji vsak dan novo nevarnost za vojne operacije v večjem ob- segu. V tem slučaju bo pa igral usodno vlogo egiptovski Naser. Njegova politika postaja nerazumljiva: ali mož res samo izigrava različne domače in tuje interese, ali pa v resnici le omahuje in se ne more odločiti za ničesar. Na Naserja pa resno vpliva lahko le Moskva. Johnson zato prosi Kosygina, naj v Moskvi skušajo pomirjevalno, toda odločno vplivati na Naserja, dokler je še čas. Amerika se naravno noče vmešavati v krizo na Srednjem vzhodu, toda lahko se zgodi, da bo prisiljena, da to stališče menja. Tudi to naj v Kremlju vedo že naprej. Johnsonovo pismo ima torej namen, da Moskvo že naprej opozori na nevarne čeri v mednarodni politiki. Ali mu bo pa Kosygin verjel? Kosygin morda že, gotovo pa ne vsi člani izvrši Inega komiteta glavnega odbora komunistične stranke. V tem je pa tudi tragika mednarodne politike naših dni. Stališči obeh strani Predvidoma je prvi spregovoril zastopnik Hanoia, nato pa zastopnik Washingtona. Napovedali so, da bo hanoiska izjava namenjena prvenstveno propagan di in da bo vztrajala na zahtevi, da morajo Združene države u-staviti brezpogojno vsa dejanja vojaške sovražnosti proti Severnemu Vietnamu, potem bo ta šele pripravljen na razgovore o reševanju spora o Južnem Vietnamu. Hanoi vztraja tudi na stališču, da je edino Osvobodilna fronta upravičena govoriti v imenu Južnega Vietnama. V Washingtonu trdijo, da bodo Združene države vztrajale trdno na zahtevi, da mora Severni Vietnam pokazati dobro voljo s tem, da omeji pošiljanje vojaštva in vojnih potrebščin na jug, potem bodo Združene države šele popolnoma ustavile letalske napade. Prav tako bodo vztrajale na zahtevi, da mora biti pri vseh sklepih o Južnem Vietnamu in v vprašanjih, ki se tega tičejo, zastopana vlada v Saigo-nu. Stališči sta torej močno različni in obe strani sta pripravljeni na dolga pogajanja. Celo vprašanje končanja bombnih napadov utegnejo reševati tedne in celo mesece. Zvezna vlada pripravlja novo vodilo za določanje višine zaslužkov in cen? HOT SPRINGS, Va. — Predsednikov glavni gospodarski svetovalec Artur M. Okun je pretekli petek govoril tu vodnikom n a j v e čjih gospodarskih družb in podjetij, ki so se zbrali tu na svoje polletno posvetovanje in srečanje z vodniki zvezne vlade. V svojem govoru je poudaril potrebo po nekem načinu prostovoljne omejitve poviševanja plač in cen, če naj dežela zavre inflacijo, ki je že davno prešla dopustno mero. V prvih letih Johnsonovega predsedovanja je vlada določila, naj zvišanja plače ne sežejo preko 3.2% na leto, kolikor so trdili, da se poveča produktivnost v industriji. To vodilo je bilo pred dvemi leti o-puščeno in povišanja so dosegla in celo presegla 6%. Seveda so temu primerno tudi cene produktov rasle naglejše. Za ponovno uveljavitev vodila za plače in cene se je zavzel tudi predsednik F e d e r a 1 Reserve Banke v New Yorku A. Hayes. Delavska stranka je pri lokalnih volitvah izgubila LONDON, Vel. Brit. — Delavska stranka je pri krajevnih volitvah v Angliji in Walesu dozi vela hud poraz. Izgubila je župane in vrsto občinskih odbornikov in svetovalcev. Pri volitvah pretekli četrtek je izgubila večje število mest, ki so jih imeli njeni člani skozi dve in tri de- Iz Clevelanda in okolice Seja— Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih. Kdo je izgubil— Kdor je pretekli četrtek zvečer izgubil sončna očala pred Norwood Appliance & Furniture, naj kliče 391-0215, če jih želi dobiti nazaj. Zadušnica— V sredo ob sedmih bo pri sv. Kristini sv. maša za pok. Johna Kovačiča ob 7. obletnici njegove smrti. Krasen nastop Kresa— Sobotni nastop folklorne skupine Kres v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue je bila prireditev, kot jih imamo le redko priložnost videti. Bogat in izbran program je bil odlično zamišljen, naučen in izvajan. Občinstvo, ki je veliko dvorano in balkon napolnilo do kraja, je bilo eno z nastopajočimi; vsi so bili kot ena sama velika slovenska družina, vesela in dobre volje, ponosno na svoj rod in izročilo. Vsem nastopajočim, posebno pa ge. Edi Vovk in ge. Bredi Lončar, ki sta program pripravili k izrednemu uspehu iskrene čestitke! Seje ne bo— Društvo Danica št. 11 ADZ jutri, v torek, ne bo imelo redne mesečne seje. Prihodnje redna seja bo v juniju. Družinska sreča— G. Johnu in ge. Malči Dejak, 737 E. 212 Et, se je rodil 5. maja drugi sinček Stanko, bratec dve leti starega Johnnyja. Srečnim staršem naše iskrene čestitke! Seja— Podr. št. 25. SŽZ ima nocoj ob sedmih svojo redno sejo v šoli sv. Vida. Avtomobilska unija se pripravlja na izstop ATLANTIC CITY, N.J. — Linija avtomobilskega delavstva je na svoji konvenciji tu sklenila ustaviti plačevanje svoje članarine AFL-CIO, dokler ne bo ta objavila sklicanje posebne konvencije za reševanje notranjega spora med sedanjim vodstvom AFL-CIO in Unijo avtomobilskega delavstva. Predsednik Unije avtomobilskega delavstva W. Reuther je izjavil, da se bo njegova unija avtomatično ločila od AFL-CIO 15. decembra letos, če ne bo dotlej sklicana izredna konvencija za razpravo med njim in G. Meanyjem. Kot znano hoče W. Reuther, da se organizirano delavstvo loti z večjo vnemo dela za izvedbo socialnih reform, med tem ko je G. Meany na stališču, da naj se unije brigajo v glavnem le za neposredne koristi delavstva. Najv'ec je padcev CHICAGO, 111. — Največ nesreč v domovih povzroče padci. Zavarovalninske družbe trdijo, da je takih nesreč za okoli polovico vseh. setletji. Večino izgub in porazov delavske stranke so pridobitve in zmage za konservativno stranko. Krajevne volitve kažejo le razpoloženje volivcev, nimajo pa nobenega vpliva na dejansko stanje moči v parlamentu. Tam ima delavska stranka še vedno 74 glasov večine pri 630 poslan-cih. a .. . -j.rfJtlL1 AMMisKA DOMOVIina, MAY 13, 1963 ti k L1"? s.ii itA Doitoviftta o: 17 St. Clalr A ve. — Hlnderaon 1-0629 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation 'nnlished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: i-k Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S meseca tjk Kanado in dežele izven Združenih držav: $1?.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 3 mesece Petkova Izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: l ni ted States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months t anada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 fur one year ha. Zato mladi volivci hitro začnejo hoditi svoja pola. Naj- venskem narodu, manj jo bodo ubrali na svoje mladi črnski volivci, njihov, Naša mladina se je združila socijalni položaj jih goni v rasno solidarnost. Mladi delavci pred leti v Korotanu. Rada ipo-bodo pa hitreje prišli do prilike, da si ustvarijo o politiki je, duška daje v ljubezni do svo- svoje mnenje, ki se ne bo zmeraj skladalo s strankinim. V skupini ostalih demokratov bo pa mladina najpreje zakre-nila na svoja pota. Ne bomo se čudili, da se je to že zgodilo in da je bil žrtev tega novega pojava ravno senator F. J. Lausche. To notranjo krizo demokratske stranke bodo seveda izrabili republikanci, kolikor se bo le dalo. Ali bodo pri tem imeli srečo, je odvisno od njihove socijalne politike. Dokler jim bodo viseli južni demokratski konservativci kot mlinski kamen okoli vratu, bodo v javnosti veljali kot konservativci in reakcijonarji, kar pa niso zmeraj. To jim bo tudi škodovalo pri nabiranju pristašev med demokrati. I-A. Pennsylvanski prepihi (Poroča Majk) Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 95 Monday, May 13, 1968 Ohajska demokratska politika pred novimi problemi Le redkokdaj se je pripetilo, da je za primarne volitve bilo v ohajski državi toliko zanimanja kot letos. Le redkokdaj je bil političen položaj tako nejasen kot letos. Zato so tudi letos vse dobre in slabe alternative bolj padale v oči kot druga leta. Kdor se je držal tega načela, ni bil po primarnih volitvah razočaran. Kaj je pa povzročilo nemal prevrat v naši domači državni politiki? Na prvo mesto bi postavili povečano rasno zavednost črnih volivcev. Že takrat, ko smo volili clevelandskega župana, se je to jasno pokazalo. Brez solidarnega nastopa vseh struj med črnimi volivci ne bi bil Stokes nikoli izvoljen za župana, naj bi bil užival še tako podporo iz Wa-shingtona. To se je pokazalo tudi pri primarnih volitvah. Županov brat je odnesel zmago v 21. volivnem okraju in bo prišel v Kongres, ako se ne zgodi kaj izrednega. Črni volivci so ga izvolili sedaj, ga bodo tudi v novembru. Črnska rasna solidarnost se bo zmeraj bolj uveljavljala tudi pri volitvah v senat in za državne uradnike z guvernerjem na čelu. Blok črnskih volivcev bo postal zmeraj bolj pogosto jeziček na politični tehtnici, zaenkrat seveda v okviru demokratske stranke, toda kdo ve, kako dolgo. Rasna pripadnost bo vplivala tudi na bele volivce. Do sedaj so bili navajeni, da igrajo zmeraj in povsod vlogo večine volivcev. Sedaj so v mnogih volivnih okrajih potisnjeni v manjšino v vrstah lastne stranke. To se pravi. Beli volivci obeh strank skupaj, demokratske in republikanske, bodo imeli še zmeraj večino. Če se pa razdelijo na vsako stranko posebej, bodo pa vsaj pri demokratih prišli večino-krat v manjšino. Za bele republikanske volivce take nevarnosti še ni na obzorju. Ali se bodo beli volivci sprijaznili z vlogo manjšine? Ali ne bodo morda dali več na svojo polt kot na svojo partijsko pripadnost? Vzemimo samo navaden slučaj! Nahujskana črna mladina začne tik pred volitvami delati nemire in izgrede. Kdo bo mogel takrat pregovoriti belega demokrata, da bo šel volit črnega kandidata, ako vidi na republikanski strani kandidata, ki mu je osebno simpatičen? To so alternative, ki se jutri še ne bodo pokazale, niso pa izključene v daljni bodočnosti. Do take bodočnosti ne smemo izključiti, priča sedanja praksa pri odrejanju in razmejevanju volivnih okrajev. Že sedaj se je v Clevelandu zgodilo, da je veliko število belih volivcev prišlo v okraje, kjer so postali manjšina, in se tega niso niti zavedeli do trenutka, ko so šli 7. maja na volišča. Politika je umazana stvar, pravi nemški pregovor. Ni lep, ampak drži. Zato ne smemo zameriti republikancem, da bodo hoteli pritegniti mnogo belih demokratov na svojo stran ravno v tistih okrajih, kjer prevladujejo črni volivci v demokratski stranki. Te točke so jasne, par drugih pa ni. Kakšen je vpliv unijskih veljakov na politično pripadnost unijskih članov? Praviloma bi morale biti vse unije na demokratski strani, pa vendar pozna to pravilo kar dosti izjem. Vemo zanje tudi v ohajski politiki. Vendar se je pokazalo, da so delavske unije igrale precejšnjo vlogo pri porazu sentorja F. J. Lauscheta. Lausche jih res ni hotel poslušati, toda to še ni dokaz, da so ga delavski volivci zapustili. Treba je počakati na dodatne analize, predno bomo mogli reči, kako se je delavski razred kot tak in ne samo unije obnašal pri volitvah. Vprašanje je tudi, ali bo koalicija med unijami in črnci zmeraj tako funkcijonirala kot je letos. Zaenkrat bo, tako dolgo namreč, dokler bodo črni volivci tako solidarno ubogali svoje voditelje. Kaj pa takrat, kadar se jih bodo oklepali tako ohlanno kot na političnem področju unijski član; svojih voditeljev? Nov obraz začenja dobivati tudi demokratska organizacija. V njenem okviru so črnci že strnjeni kot posebna volivna skupina, unije niso v tem pogledu tako disciplinirane kot črni volivci. Ostane le še tretja veja demokratske stranke, ki bi ji lahko dali ime: ostali demokratje. To je precej pisana družba, h imajo v njej večino tako imenovane narodne manjšine, la skupina je brez pravega vodstva akoravno spadajo vanjo vsi demokratje srednjih stanov in vsa demokratska inteligenca. To je ravno njena slaba stran obenem pa tudi slaba stran demokratske stranke- ker ta skupina nima pravega družbeno jasno začrtanega vodstva nastaja prazen prostor, kamor so zašli poklicni politiki ki pa večkrat delajo dobre kombinacije, zato na slabo politiko Ohajska demokratska stranka je torej podobna stolčku na treh nogah. Samo dve sta konsolidirani, tretja je močno zrahljana. To je pa nevarno za stranko v nekem zelo • o'-Mivr -n oziri!. v p*»liriki dob-, ko sili mladi -ou v puiitieiio osored-ie. uMcim voaihi;. plast noče p.uuščad. Zato tudi zanemar-j. itike z unauu generacijo, s«, ji ne približa, kut bi biio tre- Pittsburgh, Pa. — “Austerity!” To besedo zadnje čase zopet ču-jemo ipo zračnih oznanilih in v tisku. Pomeni strogo vzdržnost, bodisi postno bodisi za vzdržnost pred trošenjem, uživanju in zapravljanju. V Angliji jo radi uporabljajo in z njo javnost pripravljajo in opozarjajo v času raznih gospodarskih in drugih kriz. Tudi naš predsednik LBJ jo naglaša in priporoča zadnje čase. “Austerity”— da bo več sredstev za druge kričeče potrebe, kot vojna v Vietnamu in za borbo proti revščini doma in še za druge potrebe. Priporo čati “austerity” — vzdržnost je lahko. Izvajati jo in se strogo ravnati v njenem duhu, to je nekaj drugega. V gotovih časih je potrebna in edino zdravilo, zlasti v duhovnem. V drugih slučajih zopet drugače. Recimo v gospodarskih slučajih. Ko bi bilo več razsodnosti in previdnosti, da bi ne razmetavali, kadar nam vsa razna polja dobro rodijo in polnijo mize in blagajne, bi ne bilo treba tolikokrat opozarjati na potrebo vzdržnosti. Ampak, kadar je vsega dovolj, ne poznamo mej vzdržnosti. Koliko gre za razna oreizkušanja v znanstvenih zadevah. Bilijone in bilijone za to in ono. Potrebno je korakati v zadevah znanstva s časom, am-oak v gotovi meri. Potem podpiranje tega in onega po vsem svetu. Tudi doma, koliko potrošimo, ki bi se lahko prihranilo s previdno varčnostjo. Odkod pride vse, kar gre za trošenje vsega? rz žepov davkoplačevalcev. V Leh je pa vedno manj, ker gre vedno več in več iz njih, ker tavki se vedno višajo. Gledajoč na vse to, kako naj ocenjujemo in sodimo naše poli-karje? Da so dobri businessma-ni? Da pametno delajo in vodi- 0 vse, kadar vsa razna polja dobro rodijo? Sodbo prepuščam vsaj jaz javnosti. Volitve v jese- 01 bodo pa pokazale in povedale, kako zna javnost soditi in ceniti nedrosti naših politikarjev. Bo zanimivo! * PLES OKROG' “ZLATEGA TELETA”. — V marcu še so zabodli borzijanski godci v Londo-iu, New Yorku, Parizu in Ženevi svoje mazurke in polke. Borzijanski posredovalci (brokers) so odprli na široko vrata borz in namazali tla z vsakovrstnimi nazili, po katerih se je nato plesalo in vrtelo okrog “zlatega teleta”. Po vsaki zaigrani mazurki so se oglašali posredovalci in so ponujali kupcem dežele “zlato tele”, katerega so trančirali razni “borzni mesarji” z dolgimi in kratkimi novosi. Vse je šlo v de- jega jezika in naroda v izlivu naše pesmi. Prisluhnimo utripu njihovega srca tudi mi. “Korotan” bo izliv svoje najlepše melodije v soboto, 25. maja, ob 7.30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju pod vodstvom g. inž. F. Goren-ška. Združeni skupaj zapojmo: “Pojd’mo v Korotan!” S. Vrhovec Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. tu in vsemu, da bi Stricu Samu kar sapo jemalo, kadar bi šel v nje kaj kupovat. Upajmo, da se bo znal Stric Sam čuvati na takih “plesih” in da se ne bo dal premotiti in zapeljati evropskim častilcem “zlatega teleta”. * “KAJ STANE VOJNA?” — Pred nedolgim je objavil škof F. J. Sheen pod tem naslovom zanimive podatke in primere, kaj nas stane vojna. Začne: “Ubijanje se lahko vrši na drobno, ali na debelo. V cementirani džungli na drobno; v vojni na debelo. Primitivne družbe seveda niso bile vedno razdajajoče. Niso imele sredstev za masovna uničevanja populacij, kot jih imamo zdaj mi “civilizirani” ljudje. Pred nekaj leti je objavil Henry L. Eccles v svoji “Logistiki v naravnih obrambah” ip r e g led, koliko stane po njegovih računih ubiti človeka v vojni. Po njegovem računanju v vojskah za časa Julija Cezarja, 54 let pred Kr., je stalo ubiti človeka o-krog 75 centov. V letih okrog 1800 po Kr. v Napoleonovih časih že okrog $3,000. V prvi svetovni vojni okrog $21,000. In v drugi svetovni vojni z inflacijo in manjšim usmiljenjem pa skoraj okrog $200,000. Od tod naprej čitatelj lahko sam računa‘in naredi račun, kaj stane vojna v Vietnamu? Če vojna, kakor nekateri računajo in navajajo, da stane vsako uro en milijon dolarjev, potem lahko vsak izračuna, če število 24 milijonov dolarjev razdeli s številom, koliko je kak dan ubitih, to je tekom 24 ur. Ti strašni računi prikažejo silno visoke stroške za uničevanje življenj, katero je vredno vsako več kot vse vesoljstvo. Število teh številk pa še vse bolj strašno ohromuje, ko slišim, da se potroši letno 77 bilijonov (ne milijonov!) za vojaške namene in le 5 bilijonov za preskrbo bivališč za revne po naših mestih in zapuščenih krajih.” Tako škofov članek. Vsaka vrsta, vsaka beseda veliko pove. Kaj in komu? Vsemu človeštvu to, da z našo preteklo in sedanjo civilizacijo je bilo in je še veliko, veliko narobe, več živalskega kakor človeškega, če še ne kaj več! Daj Bog, da bi spoznali in da bi postali ljudje! To ljudje vsega sveta! Vsem čitateljem AD pozdrav! Stari Majk CLEVELAND, O. — Končno se je zima umaknila. In čeprav je bila dolga, se clevelandskim upokojencem ni bilo treba preveč dolgočasiti. Vsakdo, če mu je le zdravje dopuščalo, je imel dosti prilike, da se udeleži te ali druge prireditve, ki so se skozi celo zimo vrstile v vseh društvenih dvoranah. Naš klub je imel prireditev dne 9. marca v SDD na Waterloo Rd. Ker je bila tako lepa udeležba, se vsem posetnikom te naše prireditve odbor najlepše zahvaljuje. Posebno zahvala še naši kuharici Antoniji Vrh, ki nam je pripravila tako okusno kosilo, kakor tudi vsem pomočnicam v kuhinji in pri serviranju, točajem pri bari in vsem, ki stališča rimske Congregatio de Propaganda Fide, ki so ji bili ameriški misijoni v tem času podrejeni. Hvaležni mu moramo biti za to delo, ker nam je z njim odprl precej novih virov za spoznavanje Barage in nam pokazal Barago v luči dokumentov kongregacije. Prepričani smo, da bo ta knjiga nudila tudi komisiji za Baragovo beatifikacijo zadosti dokazov o Baragovem življenju in delu, posebno ko vidimo, da je pisatelj knjige preiskoval tudi težave v njegovem življenju in težave, ki bi kakor koli mogle ovirati delo komisije. V začetku knjige nas pisatelj popelje v Baragovo mladost in v njegovo pot v misijone preko H o f b a u e rjevega duhovnega vodstva in po branju Resejeve brošure o položaju cincinnatske škofije. Opisuje nam odlično njegovo delovanje med Indijanci od Krivega drevesa do Mar-quetta. Razpravlja v podrobnosti razloge za Baragovo prvo pot v Rim in njegove težave s prvim katekizmom, ki ga je po nasvetu Thaveneta v Rimu moral popraviti, ker je bilo težko v indijanskem jeziku opisovati bogoslovne pojme. Ker je imel tudi Baragov škof Rese težave s kongregacijo in je zaradi njih moral odstopiti, je bila Baragova pot tja kaj nevšečna. Tudi osebnost škofa Reseja je opisana realistično, saj je prav to škof, s katerim je imel težave tudi naš misijonar Pirc, kot je tako odlično knjigo napisano ^ rijem v angleškem jeziku, ki jo ahko naročimo po pošti za ceno 84.00 za broširano in za ceno 85.50 za vezano na naslov: Studia Slovenka P.O. Box 4531 Washington, D.C. 20017 Studia Slovenica se zahvaljuje vsem, ki so imeli zaupanje, da so knjigo naročili v prednaročilu. Zahvaljujemo so j k1! ker so s tem omogočili izdajo shjige s tistimi vred, ki so nam poslali darove za pomoč pri izdaji. Take knjige se namreč ne izdajajo z lahkoto. Imamo pripravljene tudi druge knjige, toda ne vemo, kdaj se bodo lahko izdale. Vse prijatelje prosimo vsaj to, da to in naše prejšnje knjige kupujejo, ker se lahko samo na ta način krijejo vedno rastoči tiskarski stroški. Vsi tisti, ki knjige o Slovencih v angleščini kupujejo, pomagajo k poznavanju Slovencev v svetu. To je velika zavest ljubiteljev knjig o Slovencih, ki jo pač ne more imeti tisti, ki take knjige odklanja ne zavedajoč se škode, ki jo dela Slovencem. Kdor koli bi želel kako infor-nacijo o knjigah, ki so izšle v zbirki “Studia Slovenica”, je prav tako vabljen, da piše na gornji naslov. E. A. Kovačič član društva škofa Barage št. 25” ste na kakršenkoli način pomagali k lepemu uspehu prireditve. razvidno iz Furlanove knjige “in Pojd’mo v Korotan! CLEVELAND, O. — Sloven-■ar. kračke, reberca, vampovina skemu narodu je tekla zibelka v n še vse repe so prodali, tako da :e marsikaj zmanjkalo in nazad-ije so začeli štacune zapirati. Čemu vse to? Ali je bijo treba pga? Ali kopičenje zlata v take ramene, kakor ga kopičijo nekatere evropske države zadnje čast, ima dober namen? Korotanu. Sred išče slovenske demokracije, legendarno ustoličevanje sloven skih narodnih vojvod, Gospa Sveta so spomeniki, ki nam še danes po tolikih stoletjih pričajo o ljudeh, ki so z znojem pojili rodno koroško zemljo. Kakšen je bil značaj teh Kaj še! Slep je, kdor tega ne budi? Trdi, krepki, siloviti v mo-’idi, da vsa igra je namenjena! či in značaju. Najlepše narodne oroti Stricu Samu. Z dobro ceno pesmi, ki so se ohranile do da- j bi g' radi n motili. ..is bi jim g' • >- ne*, so oiinev' teh kraje''. Edini f D zlat’ o.zerve pridal — potsih ni svoj’ .štacune na novo organizirali ±n nasisvdii take cene zia- sloveusKi narodni ples se jj o Še posebno zahvala pridnim dekletom pevskega zbora Jadran, ki so pomagale pri serviranju. Zelo smo pogrešali našega predsednika Johna Ažmana, ki se je moral ravno tisti čas podati v bolnišnico. Operacijo je srečno prestal in se mu zdravje zboljšaj e. Vsi člani iskreno želimo, da bi se hitro pozdravil in zopet kmalu vodil klubove seje. Tudi vsem drugim našim bolnim članom želimo dobrega zdravja. Na seje Federacije petih klubov clevelandskih upokojencev je bil sklenjeno, da se priredi skupni izlet dne 20. junija na izletniške prostore SNPJ v Enon Valley, Pa. Izpred petih narodnih domov bo odhod z busom ob 8. uri zjutraj, povratek ob 8. uri zvečer. Voznina na obe strani s kosilom je $5 za osebo. Kosilo bodo servirali ob 1.30 popoldne. Vstopnice za izlet ima tajnik kluba in jih lahko dobite že na prihodnji seji, ki se bo vršila dne 14. maja ob 2. uri popoldne v istih prostorih. Sklenjeno je, da si vsi, ki se želite udeležiti tega izleta, nabavite vstopnice najkasneje do 8. junija. Ker do tistega časa se mora točno vedeti, koliko se vas bo priglasilo za ta izlet. Torej vsi člani ste vabljeni, da pridete na prihodnjo sejo, ko se bo o tem izletu še razpravljalo. Na zadnji klubovi seji 9. aprila je bilo sklenjeno, da bo naš Klub upokojencev na Waterloo Rd. imel svoj letni piknik 26. julija na SNPJ pikniških prostorih na Chardcn in Heath Rd. Tudi o tem bomo še razpravljali na prihodnjih sejah. Vas lepo pozdravljam M. Debevec, por. Knjiga o Baragi Jezernik, Maksimilijan. Frederick Baraga: a portrait of the first Bishop of Marquette based on the archives of the Congregatio de Propaganda Fide. New York — Washington, 1968. — 155 str. (Studia Slovenica, VII). Washington, D.C. — V jubilejnem Baragovem letu nam je Studia Slovenica v zbirki knjig o Slovencih darovala novo knjigo o Baragi. Nekateri so sicer mislili, da je o Baragi že v s e napisano, kdor pa bo prebral to knjigo, bo uvidel, da je treba Baragovo življenje in delo s? pfeiškovbfi Mons: Jezernik nam charity unfeigned.” Podrobne podatke o tem nam je šele odkrila ta knjiga. Drugi del knjige obravnava Baragovo življenje kot škofa, najprej kot apostolskega vikarja za novo škofijo, ki jo je predlagal cerkveni zbor ameriških škofov v Baltimore, in nato kot škofa v Sault St. Marie in Marquette. Mons. Jezernik nam je podbrobro opisal položaj škofije, ki je bil človeško govorjeno obupen. Opisuje nam tudi razloge za prenos sedeža iz Sault St. Marie v Marquette, ki se je šele tedaj začel razvijati, a je bil veliko bolj v središču škofije. Kako ubožno je Baraga živel v tistih krajih tudi kot škof, imamo prav Amerikanci priliko vi deti, ako obiščemo te kraje in hiše, v katerih je Baraga stanoval ali pa cerkvice, ki jih je sam gradil. Iz dokumentov je razvidno, da mnogi tudi tedaj Barage niso razumeli, saj v okoliščinah ni mogel vzgojiti niti enega domačega duhovnika, vsi duhovniki so bili rojeni v Evropi, tudi tisti, ki jih je sam posvetil, in je poskus vzgojiti domače duhovnike tako nesrečno odpovedal s smrtjo Maccate-benessija, sina ottavskega poglavarja. Na koncu knjige je opisana Baragova bolezen in smrt s prvimi izjavami o položaju škofije v začetku po njegovi smrti. Knjigi je dodana obsežna biblio grafija, mnogo obsežnejša kot v kateri koli drugi doslej izdani knjigi o Baragi, ki lahko služi vsakomur, ki se zanima za Barago, za kažipot po drugih knjigah in virih. Nepredvidene težave so povzročile, da knjiga ni mogla biti na razpolago že v januarju, ko smo se spomnili stoletnice Baragove smrti. Tisti, ki so knjige tedaj naročili v prednaročilu, jo bodo v nekaj dneh prejeli, drugi pa, ki knjige še niso naročili, jo lahko sedaj kupijo. Mislimo namreč, da je Baragov doprinos ameriški civilizaciji tako velikega pomena, da bo to knjigo vsakdo potreboval v svoji domači knjižnici. Bo pa prav tako primeren dar vsakemu Ameri-kancu, ki mu hočemo predstaviti vsaj skromen delež slovenskega doprinosa Ameriki. Baraga velja med ameriškimi indijanskimi misijonarji gotovo kol branil jrav na Koroškem, ustali nudi precej novih pogledov ur PiCisi so šii v pozabo pri dio-1 Baragovo življenje in be*o s Vesli iz Slovenije Odprto pismo ljubljanskih študentov Slovenski š t u d e ntovski list ‘Tribuna” je v svoji zadnji šte-/ilki objavil odprto pismo rekto-•atu varšavske univerze in vele' loslaništvu poljske republike v Beogradu, v katerem ljubljanski tudentje izražajo solidarnost ® ^oljskimi akademiki in obsojajo irotižidovsko gonjo poljske via-le ter preganjanje poljskih kul' urnikov. “Pričakovali smo — pravij0 jubljanski študentje — da ho 'oljska vlada z vso odločnostjo odprla zahteve poljskih razuiU' likov in študentov po humani' aciji in demokratizaciji družbe' >ih odnosov. Razumemo vzne-nirjenost in zahteve poljskih tudentov, profesorjev ter znan* itvenilkov in to smatramo kot tujno potreben, neizogiben in '.eodložljiv proces. Mislili smo> !a bo poljska oblast kot zagovor' uk in pristaš socialističnih načel 'oizkušala vsaj razumeti in pre' včiti težnje po demokratizaciji n odpravi ostankov stalinizma-Toda dogodki na varšavski uni' rerzi so nas opozorili, da se je azvoj, ki ga doživlja vsa Evro' 'a, na Poljskem ustavil. Name' to svobode govora, ugovora in dgovora je zavladal molk.” Avtomatska telefonska centrala v Mariboru Maribor je dobil 8. marca aV' omatično telefonsko centralo, & o je izdelala tovarna Iskra v Kranju. Svojemu namenu so iz' očili tudi nov sistem koaksial' uh zvez na liniji Ljubljau3' Vlaribor-državna meja. VrednoS^ eh investicij je ocenjena na nilijarde starih dinarjev. D116 15. marca so na avtomatsko tel®' bnsko omrežje priključili tu Celje. ■-bčine je v poročilu za leto lavedel med drugim: “NerazU^ jivo je stališče direktorja eden največjih. Če bi bil izšel] itinskega podjetja v Piranu, iz kakega večjega naroda bi bil ;mat.ra, da organi varnosti s Pre_ V'biko bolj poznan. iak-> pa je- Jonom in sudiuk .za prekrrkL rtasa dolžnost, da poznanja o kaznovanjem prostitutk ujem Širimo pu knjigah. To lah- !o rentalbiinost podjetja" 1 ^ ^ ko napravimo sedaj, ko imamoi6. marca la68>. Velik požar V Dolenji vasi pri Ribnici J rud požar dne 13. marca uni®1 ■»et domačij in sicer Irhar, Marije Ambrožič, Kar^ Iromarja, Marije Komer in la Levsteka. Ogenj je bil naC e tudi domačijo Janeza Hemij nana. Požar so povzročili otr° :i so se igrali v vžigalicami- , Opravičilo za nerentabilni^ Sodnik :za prekrške pirabS ir*»ar AMERIŠKA DOMOTiNK, Bogomir magajna: GRANIČARJI Na tisti prostor je izvabil ča-r°vnik iz pokrajine ljudi prelepo Oklice in ji pričaral čuden svet, Pj'ed katerim so ostrmele njene °N, pred katerim je vztrepetala niena duša ... v In nikdar več ni hotela ube-2ab iz objema silnega čarovni- Zagledala sta Miro visoko nad re2nom, da je obema zastalo Srce' Sedela je kakor nekoč, ko N bila še otrok, nad strahotnim upadom na robu silne pečine s Natnom v naročju in s čopičem r°kah. Od daleč že so se lesike-a*e njene žive oči, ki so merile Sabino pod seboj — te sinje ze-erie oči. Bela roka je plavala ^ platnom in slikala nanj to s‘lno skrivnost, ki jo je zakrival S^d v sebi. Zamaknila sta se oba Vanjo kot v živo prikazen in ni-Sta na ogla umeti, kako je sple-2a*a na tisto čer, na kateri je vi-Se|a kakor sinja ptica. Razjahala sta, privezala konja snareki in počasi odšla krog ^rePada. Bala sta se, presenetiti toda ona ju je kmalu zagle-a in preden sta obšla skalovje daj da de; sni, jima je že stala naspro- 1 ■ « #n Pozdravljena kapetan in r9vnik!” je zaklicala veselo, eden sta se utegnila predsta-k '• “Povabila bi vaju na čer, pa gori premalo prostora za vse ' Posedimo tukaj na to skalo-^e- Skušala sem ugrabiti prepad svoje platno. Uporen je in 611 in ne bo ga lahko prema-^ V glavi se mi vrti ob vsa-Pogledu navzdol, toda ne odnehala poprej, dokler ga Zrnagam. Kaj vaju je prignalo to skalovje ” sta vzkliknila oba naen- ZNAMENJE je Iskala sva ukleto deklico, bstavil kapetan. ne bosta našla. Ljubim to °ko svobodo in sedai živim v djej.” . Pprla je opojne oči v Volariča 'sti hip se je med leskom za-tudi tista mračnost. ljc ^’VeIa je neka zakleta dek-med sivimi vlažnimi stena-gla kaine? Nikamor več ni mo-,j Poleteti njena lepa mlada I^ončno so ji ubili tudi s , zaradi prekrasne pravljice jj. anjih dni. Gotovo se spomi-^te Milene, Vid Volarič!” °mrič je prebledel in ji preden strmel v oči. rev človek jo je poskušal k je nadaljevala Mira na je u t^° 1° zamišljeno. “Žal, da 'j0 krog nje premnogo debe-bi in tudi z denarjem se Vestal0 nič storiti. Ostalo tako ^boije kakor jaz, zakaj jaz k0r °'la takrat od nje dalje ka- th.fe Ml Gorjan tisti?” je vzkli-VolariČ. 3e vseeno, kdo je bil,” je blo - Zvrnila. “Milene ni bilo d^B^če več rešiti in končno je Svet 91168 mnoS0 Inkih stvari na Ul Ne pogovarjajmo se seleči 0.tem> povejta mi kaj vese-'n lepega!” naj bi bilo nama mogoče le ^ati kaj tako veselega in , in, da bi razvedrilo vaš , raz kaj V t 1 Vse lepote, ki se skrivajo Vsoej .P0krajini, vi, naj lepša med Iskap' ^ePotami. Dolgo sva vas a P° tej širokosti. Sklenila z zciravnikom, povabiti vas ^ritSln^e iezero, ki je sedaj po-jy.° š tratami in cvetjem.” “^ra Je odgovorila: v0c}e! iezera sedaj. Njegove ze So Se pogreznile globoko v ,0 in ni mogoče raziškati l*1 vam odkrilo od lepote vi že i‘azi- n°vega, ko ste ®Va ba jutro danes, gospod kapetan? “Kakor vi v njem!” “Da, lepo jutro je. Toda jaz Sem se pravkar mislila vrniti in poiskati samo vas. Sedaj pa je ravno prav, da ste prišli in ne bom izgubila časa, zakaj tisti žar, ki potuje s soncem na tiste skale onkraj prepada, bi rada še ujela na platno. Zato pa moram biti sama. Tukaj vam izročam majhen listek. Ta listek bo prinesel smrt nekemu človeku. Zasluži jo zaradi zlobe, ki biva v njem, in zaradi premnogih solza, ki so se potočile zaradi njega. Ne vprašujte me, odkod meni ta listek, ker vam ne bom odgovorila. Mladeniča pa bi hotela spoznati tudi jaz in vas bom čakala, ko se vrnete. Toda kaj me tako gledate? Jaz vendar nisem blazna. Lahko bi raztrgala ta listek, toda bolje je, da umrje zločinec, kakor pa morda deset plemenitih ljudi zaradi njega. Preberite listek in na svidenje, Mamut in Volarič!” Odhitela je nazaj na pečine, preden je kapetan utegnil prebrati; toda ko je prebral, je poln začudenja strmel za Miro, ki se je prikazala zopet nad prepadom in ga pozdravila z lahnim poklonom, potem se je obrnil k zdravniku: “Prečudna zadeva! Hitro na konja! Dirjala bova v Žejno dolino — šestnajst kilometrov v skok.” In ne da bi se še menil za lepo deklico, je kapetan stekel k svojemu konju, za njim zdravnik n oba sta se zavihtela v sedlo. Krasotec. Žejna dolina je ena izmed najbolj skritih in skrivnostnih in jelo ljudje, ki ne bivajo daleč od nje, ne vedo zanjo. Seveda je nekaj kilometrov dolga in v nekaj urah bi jo lahko prehodil v vsaki smeri, če bi Žejna dolina bila taka kot so druge. Kdorkoli zaide vanjo, se ne more otresti samote in celo strahu, ki ga navda kljub vsem posebnim lepotam, ki jih srečuje. Prideš v to samoto — v tej dolini namreč ni vasi, niti polja — in polasti se te nekaj, kar je podobno sanjam, v katerih se počutiš kakor izgubljen — ne slišiš nikjer nobenega glasu razen glasu v goščavi skrite ujede, ki je podoben žalostnemu kriku otroka, in vidiš za kakim grmom prežati človeka, ki leži na tleh kakor ukovan v zemljo — pred njim pa je na travi zleknjena smrt — divje sanje so sedaj težke, trpki muki enake in ustnice se ti skrivenčijo v jok. Pa so v tej dolini tudi močvirja. Neslišno žde med vrbami in so lažno pokrita celo s cvet licami tu in tam. Morda zaide človek prav zaradi takih, tolikokrat tako lepih cvetlic v blato, ki je skrito pod njimi in blato polagoma vsesava vase takega človeka, ki potem od groze ne ve, ali bi kričal ali bi samo s širokimi očmi strmel v smrt, ki ga izpod zemlje vleče za noge k sebi v blato — najprej do pasu — potem mu napolni rdeča usta in mu zamaši oči in nikdo več ne ve potem za tistega človeka. Zgodovine te doline ne bo pisal nihče — in vendar se je 1 zgodilo v njej, v tej prečudni samoti, toliko samih nenavadnih dejanj, velikih in tudi grdih, da bi vztrepetalo srce, če bi vedelo za vse. (Dalje prihodnjič) Hilda je jokaje sedela v kotu umazane celice, črne misli so ji blodile po glavi. Soba je bila mračna, tako so bili obrazi žena še bolj dolgi, mrki. Tri žene so delile isto usodo s Hildo. Bile so mlade matere, katerih dojenčki so nebogljeno ječali v drugem oddelku jetnikov in umirali od nesnage in lakote. Možje. Kje so bili, da bi kot korenjaki branili male naslednike in njihove mamice nepopisnega izla in zaničevanja razuzdanih zmagovalcev komunizma, kateri so se imenovali njihovi ječarji? Kje so bili možje in očetje? Takrat matere prav gotovo niso vedele za njihovo usodo. Vedele so le, da ni bila dobra, saj so prišli v roke podivjanim zmagovalcem slovenskega naroda, njihovim bratom. Med tem ko je domovina kričala: Zmaga! Svoboda! so te matere bile obsojene na ječo, ki ob vsej krutosti ni bila hujša kot zavest, da so ločene od mož, otroci pa so v rokah oseb, katere so jim želele le najhujše. Hildina punčka je imela dobre tri mesece, ko so jih v Teharjih zajeli, jim pobrali otroke, može pa odpeljali in postrelili, za kar pa do takrat še niso vedele. Hilda se je spomnila na malo tem- norjavo znamenje nad Darjinim sencem. Kaj bi le to bilo, jo je ma§aj° otroku, ji je zdravnik zaskrbelo. Pokazala je Stanetu, našla zaželjenega obraza. Zgrudila se je na slamarico in zajokala, še vedno držeč tujega otroka na prsih. Vodnica pa jo je prijela za roko, ji pograbila otroka in se zadrla. Pa pojdi brez njega, ako misliš, da ni pravi. Hilda pa je sedaj zaslišala jok iz sosednje sobe. Stekla je proti vratom in jih odprla. Na postelji so ležali trije dojenčki, poviti v cunje. Za njo je že privihrala vodnica in ji prepovedala, da se dotakne o-trok. Tejle bodo pomrli. Imajo tifus. Hilda je pogledala — se je spomnila na malo znamenje ob otrokovem sencu. “O, Bog naj se me usmili! Naj bo še tam. Pogledala je malčke in res našla malo glavico in ob sencu je bila za kašo velika rjava pikica. Pograbila je napol mrtvo trupelce, ki pa je bilo bolj podobno okostnjaku kot živemu bitju. Skoraj tako so izgledala vsa mala bitja, zato so bila tako podobna drug drugemu. Poslali so ju na vlak ;za v Ljubljano. Hilda je vse tri mesece, odkar ni dojila otroka, dojila osem mesecev starega parti-zančka. Tako je,; akp ravno pri slabi hrani, še vedno lahko nahranila svojo malo, katera se ji je prižela na prsi. Ko se je Hilda vrnila domov k materi, je našla stanovanje zasedeno, pohištvo pa zaplenjeno. Vrnila se je k staršem in z bolnim otrokom odšla v bolnico po pomoč. Na njeno prošnjo, naj po- možu, on pa je mislil, da je le oradavica. Pozneje, ko so ju ločili, ji je ta skrb postala malenkostna. Minulo je tri mesece, odkar so bile v zaporu. Umazane cunje, smrad, stenice, vse to jih je delalo melanhonične. Zaman so poizvedovale po možeh in končno jim je partizanka, ko jim je prinesla hrano, zabrusila, da njihovih — izdajalskih mož ni več med živimi, ker so vse postrelili. Počasi so tudi žene podlegale o-bupnemu položaju ih dve so odpeljali napol zavestni, nakar se nista več vrnili. Hilda je bila šivilja, zato so ji dovolili, da je hodila v posebno sobo in šivala vojaške uniforme. Končno je prišel dan, ko so jo poklicali in ji povedali, da je odslužila kazen in da se sme vrniti domov. Peljali so jo v prostore, kjer so imeli dojenčke. Imeli so jih položene na slamaricah in neka partizanka jim je polnila usta s steklenicami, napol njenimi s čorbo, kakršne je bila sama navajena, le da je bila malo redkejša. Morda tudi tvoje ni več med živimi, se je zarežala vodnica. Končno jo je pripeljala na; kraj sobe in ji pokazala otroka, J kateremu je beda sijala iz velikih oči. Pograbila ga je in ji ga potisnila v naročje. Hilda je pogledala nebogljeni obraz ali ni bil njen otrok. Samo mati ve, kako se razlikuje lastni otrok od tujega. Potisnila je otroka na prsi in stekla po sobi, da vidi še ostale dojenčke. Ni brusil, da nimajo prostora za mrliče in naj jo nese k Sv. Križu na pokopališče. Obe objokani sta se z materjo vrnili domov. Z vero v božjo pomoč sta začeli zdraviti otroka s .'kamilicami in mlekom. Ko je njena mama videla nedolžnega otroka, se je zjokala. Prej tako polnolična tri mesece stara punčka je bila sedaj šest mesecev stari okostnjak. Z dobro nego, kamilicami in lju- beznijo in vero v Boga so končno le opazile, da se punčka redi in počasi dobiva barvo v okrogla lička. Kaj pa znamenje? Ni ga več. Kmalu po vrnitvi iz ječe je neopazno izginilo. Moža so ubili, njo se potem večkrat zaprli radi protikomunističnega vedenja, njuna hčerka pa je zrasla ob trudu nje in njene mame in ob pomoči Njega, ki je, kar je Hilda prepričana, postavil čudno znamenje zato, da jo je v stiski prepoznala in ji pozneje dal moči in volje in vrnil življenje otroku. Vlasta Radišek Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) kev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Joseph Kobe V soboto je nenadno umrl Joseph Kobe s 7603 Aetna Rd., zaposlen pri Cleveland Pneumatic Tool Co. kot delavec, sin pok. Antona in Anne, roj. Bukovec, brat Louisa in Albina (Calif.), pok. Antona in pok. Franka. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue v sredo. Cas še ni določen. Davčna zadeva je že pod streho in vendar le še ni! WASHINGTON, D.C. — Znana kongresna komisija, ki ima navadno zadnjo besedo pri besedilu vsakega zakona, je že pretekli četrtek dosegla sporazum o novih davkih in o zmanjšanju proračunskih izdatkov za 1. 1968-1969. Davki se bodo začasno zvišali zu 10%, izdatki za davčno leto 1968-1969 pa znižali za $6 bilijonov'. Prvotno so mislili na znesek $4 bilijone, pa je zmagalo republikansko stališče, ki ga je podprl tudi demokratski veljak Mills, da bodi znesek določen s $6 bilijoni. PAHLJAČAST KLOBUK — Na klobuk iz semiša so pripeli v obliki pahljače tenke lesene liste. Jaki Claxtion si je to pokrivalo dela na glavo, da bi nova modna stvaritev vzbudila več pozornosti. Človek bi mislil, da je s tem zadeva rešena, pa ni. Kompromisno besedilo morata še odobriti oba plenuma, senatni in domov. Nekateri opazovalci se bojijo, da bo debata o besedilu rodila celo vrsto dodatkov in predlogov za spremembe, kar bi naravno rodilo novo zavlačevanje. Na seji komisije so na besedilo o dakih obesili še celo vrsto dodatkov, ki nimajo z davki nobene zveze. Tudi to utegne zavleči debate v domu in senatu. Povrhu je pa Mills še rekel, da ne bo besedilo takoj predložil Domu. Bojijo se, da ima zopet neke skrivne načrte, ki jih nikomur noče povedati. Omejitev prodaje strelnega orožja NEW YORK, N.Y. — Državne in krajevne oblasti so začele vestnejše nadzirati prodajo strelnega orožja po zadnjih črnskih nemirih. Pod vplivom tega sta Sears Roebuck in Montgomery Ward, dve glavni trgovski družbi, ki poslujeta preko pošte, ustavili vso prodajo strelnega o-rožja in streliva po pošti. Druge podobne družbe so storile isto ali pa uvedle posebne predpise in o-mejitve. Nekatere države so v zadnjem času uvedle nove predpise za la-stovanje strelnega orožja. Tako bo na primer v državi Illinois treba po 1. juliju letos imeti za to posebno dovoljenje. Nekaj podobnega velja tudi v Kaliforniji. Evropa se bo morala bolj brigati za obrambo BRUXELLES, Belg. — Ameriški obrambni tajnik Clifford je dejal tu na posvetu NATO, da nosijo Združene države prevelik del odgovornosti za varnost svobodne Evrope, ta sama pa premajhnega. Združene države tega ne bodo mogle več vršiti zaradi težav v svoji mednarodni plačilni bilanci. C. Clifford je zaveznikom NATO v Evropi povedal naravnost, da prihaja čas, ko bodo morali sami prevzeti večji del odgovornosti za svojo lastno varnost. Brazilija večja RIO DE JANEIRO, Brazil. — Brazilija meri po površini 3,286,-170 kv. milj in je večja od ZDA brez Aljaske. Večje po površini od Brazilije so le Sovjetska zveza, Kanada in Kitajska. Vlada odobrila taborjenje “pohoda revščine” blizu Lincolnovega spomenika WASHINGTON, D.C. — Notranje tajništvo je izdalo vodnikom “pohoda revščine” dovoljenje za postavitev posebnega taborišča za člane tega pohoda v parku med Washingtonovim in Lincolnovim spomenikom komaj nekaj sto čevljev od Kapitela. Tam so konec tedna začeli postavljati lesene barake in šotore, v katerih bo prostora za 3,000 ljudi. Toliko jih sme namreč v smislu dovoljenja tam taboriti najdalj do 15. junija. Izrael pripravljen za posredne razgovore JERUZALEM, Izr. — Doslej je Izrael vztrajal na neposrednih razgovorih o ureditvi sporov s svojimi arabskimi sosedi, zdaj je baje voljan začeti take razgovore tudi posredno preko Združenih narodov. Za tako pot se prizadeva že več mesecev dr. G. Jarring kot posebni pooblaščenec generalnega sekretarja ZN U Tanta. Za to je pridobil Jordanijo, Egipt pa se te poti brani. Jarring je imel doslej svoj glavni stan na Cipru, sedaj se bo preselil v New York in tu naj bi do posrednih razgovorov tudi prišlo. ^je . . — _ - L—_ . ra2j.,lz globokih pokrajin in hnt,!i° ^ez vso dolino, tedaj govih poti. Ko bo pribob-se notej ,ov' viunuu, lcucjj bi h|C.j a k njemu. Toda morda Sari . riil'ni 'v5 bomo veseli. Zal ?aaJ mi ,, _ •' u“ je ' evetličuim tratam. Ali ni lepo nemogoče potovati LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omoirečite našeims I -nvf-Apii rvv.voj, Hvala'. i NENAVADNO SREČANJU — Mucu. se je povzpel i na vrh oyrui non "SLeuUe Lej kameli”. Gledata se uetcam začudeno. bivališču kameli: “Sheena”, ki nastopa v fii- AMERIKANKA V RUSIJI — Znana Faye Dunaway v širokih hlačah, kr zn enem plašču in kučmi pred vhodom v restavracijo v Moskvi. Moški dobijo deio Oskrbnik Iščemo oskrbnika za dvorano in Club Room na 3613 E. 131 St. Zakonski par ima prednost. Prosta najemnina, plača in provizija- (13,15,17 maj) Female Help Wanted Housekeeper Live in; references if possible. Doctor’s home in Shaker Hts.; grown children. Call 531-7326. (97) Ženske dobijo delo Waitress Wanted from 5:30 a.m. to 2 p.m. Must be over 21 and speak English. No Sundays or Holidays. ST. PAULI’S INN 1299 W. 9th St. PR 1-8809 (96) Gospodinja Svojo sobo, priporočila, če mogoče. Služba v zdravnikovem domu v Shaker Heights; odrasli otroci. Kličite 531-7326. (97) MALI OGLASI V najem Oddam sobo ženski osebi, bodisi, da je zaposlena ali na “pension”. Kliče naj 481-9752. (95) Lastnik prodaja Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinski h i š o , 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno a 1 i kličite 391-3720. — (8,9,13,15,16,20,21,24,27,28 maj C -...-1*-—---:---------—....... FrijateS’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID VOK AGED PRESCRIPTIONS ’ St. Clair Ave. & o BAKERY —— By Owner Excellent business — Establ. 22 yrs. Clean modem shop & equip. 6 rm. apt. See to appreciate — Call TO 3-5677. (100) JULIJ 4. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 7. — Društvo SPB Cleveland priredi piknik na Slovenski pristavi. 21. — Slov. športni klub priredi piknik na Slov. pristavi. Športni spored, ples in zabava. 28. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski Pristavi. AVGUST 4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 11. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi. 18. — Pol-letni festival pri Mariji Vnebovzeti ob priliki farnega žegnanja v šolski dvorani ob 3. popoldne. 18. — Slov. kult. društvo TRIGLAV v Milwaukee priredi svoj drugi piknik na svojih prostorih v Triglav parku. 18. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi balin-carsko tekmovanje. 18. — Belokranjski klub priredi piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road. 25. — KSKJ dan na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road. 25. — Mladi harmonikarji prirode na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček $je določen za misijonske namene. 31. — Slovenski Akademiki v Ameriki (SAVA) odpro svojo 11. konvencijo na ‘0‘smi” — 62nd St. Mark’s Place, Manhattan, N.Y. — Konvencija bo trajala do 2. septembra. SEPTEMBER 1. in 2. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 8. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue poda banket v proslavo svoje 45-letnice. 8. — DSPB TABOR priredi spominsko proslavo 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric na Slovenski pristavi. 15. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, O., v spomin 25-letnice žrtev na Grčaricah in Turjaku. 22. — Trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 5. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu. 26. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi K a r t n o zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30. 27. — Podružnica št. 25 SŽZ praznuje 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne. 27. — Občni zbor Slovensk0 pristave. NOVEMBER 3. — Klub društev SDD Recher Avenue priredi POSl HALLOWEEN PLES. 3. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 9. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. 16. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskeiu domu na Holmes Ave. 17. — Jesenski koncert pevskeg3 zbora Jadran v SDD na wa' terloo Rd. 24. — Letni festival Zahval«6#3 dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani ob 3. popoldne' 24. — Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro. 28. — Tony’s Polka Party Seventh Thanksgiving CeF' bration in Slov. Natio«3 Home, St. Clair Avenue. DECEMBER 1. — Moški pevski zbor SlovaJ poda svoj jesenski konvert SDD na Recher Ave. Začet6 ob štirih popoldne. Ultravioletni žarki postreženi PITTSBURGH, Pa. — Obič^ no okensko steklo zadrži veCJ del ultravioletnih žarkov. iimrnk' " mm 4 -l MOGOČNO SIDRO — Bojna ladja New Jersey ob V0’ molu v pristanišču, ko se je vrnila s preskušnje, predn0 bo odplula v Vietnam. Tony Krsul umrl 13. maja 1967 o oiL/C/ GA KRMIJO — Sladkovodni delfin Barney, ki so ga ujeli v reki Amazonki v Bra-ziliji, v velikem akvariju na Pacifiku ni maral jesti. Nekaj časa so ga krmili s silo, nato pa se mu je tek vrnil. V BLAG SPOMIN TEBI DRAGI TONY. Danes je že preteklo leto dni odkar si me zapustil.^ Počivaj v miru božjem, še vedno si v moje srcu in Te pogrešam vsaki dan bolj. S tem, da sem izgubila Tebe, sem izgubila najboljšega prijatelja. Bog Ti daj večno srečo. Tvoja ljubeča žena IDA Cleveland, O., 13. maja 1968.