LJUDSKO VESELICO .......... Jutri bodo volitve predsednika republike Ob 10.30 bo 834 senatorjev, poslancev in delegatov avtonomnih dežel prvič glasovalo 0 kandidatih - Zunanji minister Segni je uradni kandidat KD za predsednika republike - Republikanci bodo glasovali za Saragata (Od našega dopisnika) — Zunanji minister Antonio Segni je bil izvoljen Dega kandidata Krščanske demokracije. Zaccagnini je ‘ uri PreCital novinarjem naslednjo izjavo: «Par-jJiji tin » ,sltuPini KD senata in poslanske zbornice sta iz-glasovanju kandidata KD za predsedstvo re-3ov psovalo je 351 parlamentarcev in pet deželnih de-^oslanec Segni je kje kn Podpisani kvorum hJJflldDt. s tem izvoljen za KD pri volitvah bjn'ka republike.* lije jj>0 *a izvolitev veljavna, 0 «la«OYanja udele-!>«t )a,1skih **ve tretjini demo-V ^eieu-ii Parlamentarcev in delegatov. Parla- ' KD ip clrnnnn • želnih delegatov, dobimo število 403; dve tretjini pa znašata 268. Za izvolitev je zadoščala navadna večina, torej 202. Izjava Zac-cagninija govori le o tem, da je Segni presegel predpisani kvorum, ne pove pa, koliko parlamentarcev je dejansko glasovala za Segnija niti koliko glasov so dobili morebitni drugi demokristjanski prvaki, ker so faktični rezultati razorožitvcnc konference se bili dogovorili, da bodo objavili le ime izvoljenega kandidata. medtem ko bodo obdržali v tajnosti tako število prejetih glasov, kakor tudi število glasov, ki so jih prejeli morebitni drugi prvaki KD. V pisarni poslanca Scelbe so se zbrali danes dopoldne parlamentarci KD, ki pripadajo skupini »ljudskega centrizma», med temi Scalfaro, Pitzalis, Lucifre-di, Cerretti, poslanka Titoman-lio, Restivo, Elkan, Franceschi-ni, Carcaterra, Gennai-Tonietti, De Maria, Turnaturi, Tartufoli in predsednik sicilskega deželnega parlamenta Stagno D’Alcon-tres. Po sestanku je Scalfaro izjavil novinarjem, da po mnenju njihove skupine ne smejo prevladati pri izvolitvi predsednika republike, koristi struje ali trenutne politične potrebe, ampak le «najvišje koristi domovine in v tem okviru korist KD, ki je močna, če je enotna*. Izjava nadaljuje: »Spričo dejstva, da se je za izvolitev kandidata, ki bo moral imeti podporo demokristjanov, sprejel postopek volitev s tajnim glasovanjem senatorjev, poslancev in deželnih delegatov; postopek, ki jamči demokratičnost in odgovornost pri izbiri kandidata, se mi čutimo še v večji meri vezani na strankino disciplino pri glasovanju v parlamentu*. Izvolitve novega predsednika republike se bo udeležilo naslednje število senatorjev, poslancev in predstavnikov avtonomnih dežel, kakor jih, razdeljene po strankah, kaže razpredelnica: Stranka Posl. Sen. Iz dežel Skupaj prli kandidaturo Saragata, za katerega bodo glasovali seveda tudi socialdemokratski parlamentarci. Saragat more torej računati vsaj s 30 gotovimi glasovi pri prvem glasovanju, ker se bodo socialisti verjetno vzdržali, komunisti pa bodo verjetno glasovali za svojega kandidata, demokristjani pa v pretežni veči- ni za Segnija. Liberalci bodo določili jutri svoje' zadržanje glede volitve predsednika republike, prav tako bodo to storili misovski parlamentarci, medtem ko bodo socialdemokratski, socialistični, komunistični in monarhistični parlamentarci določili svoje stališče šele prihodnji ponedeljek, pol- iiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiJiiiiiiiiiiinniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii pokazala nobene želje, d* , t šlo do sklenitve sporaJ“ | prepoved jedrskih poudaril komentator in ,5, f da «obstaja še vedno ve 1^ pad med sovjetsko tezo, K'itji' laga znanstveni sistem nj„o f nega nadzorstvo, in š zo, ki hoče sistem >n"p*stvit. dejansko pomenijo vohun ,i Komentator je poud0* Kennedy in Mac- Mili®'®. 10 priznala nujnosti sklic«®! ^ f ference in sta se omeju« #j(t jasne izjave, da je važno ^ ljevati stike, ki so se glede Berlina. .(ili Končno je komentator jv ril, da se je mnogo I® ju t vklj-učitvi Veilke Britank! I skupno tržišče, in pripoft.vk ii1 «ZDA silijo Veliko Brlta®J> krene po tej poti, z «» da ošibijo njene sile *■ jj t vanje z Zahodno Nemčijo .jf s tem pridobijo važne r sti«. _ k#4I RIM, 30. — V Rimu se je končalo pomladansko zasedanje Medparlamentarne unije. Parlamentarne delegacije )6 držav so soglasno sprejele resolucijo, v kateri pozivajo države, sodelujoče na ženevski razorožitveni konferenci, naj si prizadevajo doseči sporazum o splošni in popolni razorožitvi pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom. Na zasedanju so sprejeli tudi več dokumentov in sklepov. Resolucija o razorožitvi poudarja, da je splošna in popolna razorožitev edina pot za izločitev vojne iz mednarodnih odnosov. K uresničitvi tega cilja bi med drugim prispevalo, če bi ustanovili brezatomske cone v Srednji Evropi, Afriki, na Balkanu in v drugih delih sveta. Prav tako ne bi smeli dopustiti, da bi se povečalo število držav, ki imajo atomsko orožje. Medparlamentarna uni- dikati pristali; toda glede drugih m,.1 , e ^ zahtev ni prišlo do sporazuma. 1 ve, ki bi se podaljJale^do %'^ni "m.1...'""""n.111.........i.i...............................umu,. Prvomajski razglas sindikatov in drugih organizacij v FLRJ razgovoru je izjavil, da je bil ta »skrajno prijateljski«. Pripomnil je: «Upam, da je bil razgovor glede naše skupne politike koristen in ploden. Govorili smo o raznih vprašanjih. Sedanji politični položaj zahteva od nas vseh največje napore, da okrepimo solidarnost in sodelovanje med deželami svobodnega sveta. S tem prepričanjem se strinja tudi ameriška vlada « Dodal je, da ni prišel v ZDA, da bi kaj «očital ali protestiral«. V Parizu pa so včeraj v zunanjem ministrstvu uradno sporočili, da bo kancler Adenauer prišel od 1. do 6. julija na uraden obisk v Francijo. Leninove nagrade za mir za leto 1961 MOSKVA, 30. — Tass javlja, da so Leninovo nagrado za mir za leto 1961 podeiiij predsedniku Gane Kvarne Nkrumahu, francoskemu slikarju španskega porekla Pabiu Picassu, madžarskemu politiku Istvanu Dobiju, pakistanskemu pesniku Faizu Ahmadu Faizu- BEOGRAD, 30. — Centralni komite ZKJ, Zvezni odbor SZ.DLJ, centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije in centralni odbor Ljudske mladine Jugoslavije so ob državnem prazniku 1. maja naslovili na narode Jugoslavije razglas, v katerem se poudarja med drugim, da se letošnji prvi maj proslavlja v znamenju boja naprednega človeštva za mir, socializem in neodvisnost narodov. «Ti veliki ideali, poudarja razglas, so postali stvarnost in prva misel vseh naprednih ljudi našega časa.« Zatem ugotavlja razglas, da so narodi Jugoslavije dosegli na vseh toriščih življenja zelo važne uspehe, toda zavedajo se, da jih čakajo še mnoge in zelo zamotane naloge. Potrebni so stalni organizirani in jasno usmerjeni napori vseh delovnih ljudi, organov samoupravljanja in družbeno političnih organizacij ter vseh družbenih sil, da bodo lahko izvršene naloge, ki jih prinašajo burni razvoj, nestabilni mednarodni politični in gospodarski odnosi ter notranje subjektivne slabosti. Razglas poudarja zatem potrebo nadaljnje vztrajne in odločne borbe za razvoj neposredne socialistične demokracije, hkrati pa proti raznim negativnim pojavom. Razglas ugotavlja, da so v jugoslovanskem gospodarstvu o-gromne rezerve. Treba pa jih je bolje izkoristiti, bolj racionalno poslovati, planirati, graditi in bolj varčevati. Potrebno je tudi pospešeno večati kmetijsko proizvodnjo in u-stvarjati nove možnosti za nadaljnjo preobrazbo vasi, da se bosta gospodarstvo in dežela v celoti razvijala čim uspešneje in čim skladneje. Razglas govori zatem o ustvarjalnem delu mladine in poudarja, da kljub ogromnim uspehom terja današnja družbena stvarnost novo veliko požrtvovalnost in nove napore. Dolžnost mladih je, da stalno ustvarjajo nove in večje materialne in duhovne vrednote. »Zavestno spreminjanje sveta — človekova revolucija bo namreč mlada in trajala bo. dokler bo živel na svetu človek, njen nosilec, smisel in cilj.« Zatem pravi razglas med drugim: »Čeprav reakcionarne, napadalne in kolonialistične sile krčevito branijo preostale privilegije, so delavski razred in druge napredne sile sveta zdaj odločnejše in sposobnejše in bolj kakor kdajkoli se zavedajo, da sadovi človekovega uma in rok morejo in morajo služiti miru in novim zmagam delovnega človeka. Z zaskrbljenostjo in najodločnejšo ob. sodbo spremljamo najnovejše a-tomske eksplozije in strašne ne-varnosti, ki v zvezi s tem groze človeštvu. Človekov genij je prodrl v mnoge skrivnosti narave in vsega sveta. V njegovih rokah so sile, ki so ga ponesle v vesolje, sile, ki naš planet lahko spremene v bivališče svobodnih in srečnih delovnih ljudi. Toda v ro. kah reakcionarnih skupin lahko tudi uničijo ves človeški rod in njegovo civilizacijo. Mi bomo vztrajali v boju za vsestransko in enakopravno sodelovanje z vsemi deželami in naprednimi gibanji, ki se z dejanji in besedo bore za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov, za gospodarsko in drugo pomoč nerazvitim deželam ter za odpravo diskriminacije, sloneče na političnih in gospodarskih blokih in skupinah. Ko delovni ljudje naše dežele proslavljajo ta mednarodni praznik, žele nove uspehe in zmage delavskemu razredu širom po svetu v njegovem boju za uve- ljavljanje in nadaljnje razvijanje političnih, gospodarskih in drugih pravic, za zgraditev socialističnih družbenih odnosov, za nove materialne, znanstvene in kulturne dosežke. Skupni boj \seh sil mednarodnega delavskega gibanja, sloneč na enakopravnosti ter medsebojnem sodelovanju i vseh osvobodilnih i demokratičnih gibanj, je realna sila in poroštvo za ohranitev miru in za zmago socializma na svetu.« D'2AKARTA, 30, — Iz dobro ob. veščenih krogov se je izvedelo, da bo Subandrio v kratkem obiskal Moskvo na čelu delegacije, ki bo razpravljala o vprašanju Zahodnega Iriana in o »poru med Indonezijo in Nizozemsko glede ja se zavzema tudi za sK0j|ji: nenapadalne pogodbe med v fi ma blokoma. Resolucija vse parlamente, naj ukrep za ublažitev B napetosti. Medparlamentarna unija )*j ( drugim sprejela predlog. ^ pod pokroviteljstvom OZN. (d li mednarodno gosnodars* |ji> ferenco, na kateri bi rarpr(r{«,, o problemih mednarodne ne- / Posebna resolucija o n J pravnih področjih poj morajo vsa ta področja c' / 1*1 f doseči neodvisnost. Medp* |t tarna ''unija prav tako ob* , lonializem in zahteva, 1 nehajo kolonialne vojne, kolonialne vojske umakne! ^ |f področij, vojaška oporišča ,| področjih pa je treba U»' uniJ Svet Medparlamentarne jg sprejel v članstvo pari*® J skupine Centralnoafriške ke, Etiopije, Mongolije ,n je. Sprejel je tudi dnevni ^ zasedanja unije, ki bo 0 Buenos Airesu. Titov pri 0 Tani« NEW YORK, 30. -kozmonavt Titov je * ti obiskal danes geneialn®®* J( soy ka ZN U Tanta; spremljal’^ Platon Morozov, predstav SR pri ZN, člani in funKt # sovjetske delegacije. V č* va je U Tant priredil SFfj|d Pri vhodu v nebotičnik^ 5<^jlljl' prisrčno pozdravili s 0v J V izjavi novinarjem je jal med drugim, da je * ^ “ mnogo prostora za vse ® giir mo dosegli tem večje J či mvečje bo število bodo sodelovale pri raZ.lS,.|»** p e. vesolja; sodelovanje s°v^Ca a1'« legacije v odboru ZN 1 pt \ ljubno izkoriščanje vesolj,^ ,■«' bo prispevalo k z V Berlinu so za 1. maj irov od Brandenburških vrat so zahodnoberlinske oblasti potegnile Dooeco žico, za Kaieiu današnji dan organizirali zborovanje, na katerem bo govoril tudi zahodnonemški predsednik I a «Bilečanko» li k rodilo okolje... nam je bila drobno melodijo in po c na*ii^- srn° svoj pevski zbor. kiTaV ^va' ene0a v naši to „ ..i*6?1 aa vodil jaz, enega Kjj.: s^, ki ga je vodil Tošo *kt, Jaov,p Peli smo kar na pa-mHnentniSrno tmeli nobenega in-titeriui a *n tildi ne notnega to*l0 a,. Kljub temu pa smo '•pel; add* tn včasih kar dobro J*Q J Jp ni( * Vse noče pesmi niso bi-% ,„°v,e.aa’ če smo jih še tako S«:™'-. Kato smo zdaj raz-•tu, jj’ kaj Irt še prišlo v po-!,cifaci,'CUria^ smo še na kakšno I Prij° ceI° krajši gledali-■ lz slednjega pa ni bi- "• 'er je bilo premalo časa Ptja našli nismo nič primer- .^iaj : 'i efc^s j. nekdo predlagal, naj ®e»e»n J“! sestaviti kakšno novo M, J ,} bi govorila o nas sa-W Po i.eškepi taborišču, 1. ma-J)?s 1 Prvič zapeli. **lli, b' bilo nekaj! / £ 4 •O,) Sr K ,v. / •sredi pušk in bajonetov; » — lljj., k**" razpoloženju se je priti Jiot P,razn*k 1- maja, ki smo »je (j e ' ne Blede na razpolože-$ „ lepše proslaviti. Že sre-tkgra * S7no eueeli pripravljati irt^ Znali smo nekaj pe-tionai ^ njlmi seveda Interna-lltil! m mnogo ruskih in nem-»0^1 r celo španskih revolucio-Ptlj n Pesmi. Posebno radi smo nemških internirancev • ZTaten'’ki s *C 'Pio k|?° na3 to stori? Konč-?*' »osi? [eutli, da bo vsak od !^a!j i .Usal napisati besedilo. 111 >ku'na»°ljše ali pa iz vse-kaj skrpali. Jaz, kot \ yla’ P° naj bi to uglasbil... !ftt smo se po nekaj dneh i?° tin»°!: da Irt videli, kaj jeti ’e nek'1, sem bii 3“z edtni, !Sol,, Kai Prinesel. .Tole sem J,"1 n'e ~~ sem rekel in z veli-1*111 S!)a!lpanjk , so mt jo kar iztrgali lCjt-n Mastno prebrali vseh t'f. e' Vsem je bila pesem '' mojo pobudo smo jo , *0le(j„še enkrat natančno i Po t ! °d kitice do kitice ter 1 Prerij!1 kakšno besedo obrnili j1'1 Pcot av‘H’ sicer pa je ostalo ** ^tlo. Se isti dan smo ?a|j0. 2a »Bilečanko». kii** iidotatonsrn° odm 2 ni° k J ^kraf0 /‘rjade op. ur.), ki je A da še med nami. Hoteli jNijenj num še on pove svoje ? Jo je' Zlvo se spominjam, ka- Se ’n n v roke tn j° P°~ ».'ki|a a*ljivo prebral. Čeprav Po gn.s^0Venščini, ni vprašal n^e Jutri, ter se umaknil, tol Priir,~ndarjt že zapirali so- očal in se je le, naj mu jo h 'tt »t. iutr° Pa me je sam 't- mi izroen — srbski IrSkol 3e. Prevedel on sam. ti ,n0pixa j° ie prevedel Tošo je rf . ' *to v„ °°ro?* — me je vpra-„>0 Prebral. ,Sl, le• Moša, bolje od ori- iobT" m .®e pozneje sem mi- '«l‘° Crai.jtMeremu je bil Mo-^ Tetova? mU tUdi P°ma' tStjnJ sem začutil nekako tjej nad svojim delom, *%'' irn!,~~ če povem po pra-%' *e da tak občutek že pri •tol,' ^ciaj n'sem verjel samemu \i0 sem nPa so me spraševali, topijo. ,MSem napisal in našel Hp 6 Vem,‘ sem jim od-'kovm P“ 3e’ da nisem ni-N ' temv'x kakor sem bil prej %th »Voipl je Pesem, ko Si 0 "jej ”1 kotu začel razmiš-H !' fi-orth kar sama zletela na S.Sap. a se je brez poseb-Pot/fPl ;*odilo jo je okolje, v S e^°- ,kr }}veli, rodila jo je S»’ •"ejij edt pušk in bajone-Stj*1 »i pa?Ttvih straž* — teh kol,S80C..n' bilo treba izmiš-P« .^Ojaj °ile stvarnost, ki nas %ve dn 710^ tn in dan, poseb- v J' te besede so se rime v mom naših trudnih, spotikajočih se korakov po trdem hercegovskem kamenju in v tem tudi našle svojo melodijo. Spotoma ko smo hodili k Crebišnjici, sem jo tiho požvižgaval m jo potem tudi zapisal. To je vse. Sedaj ko je bila pesem dokončno sprejeta, je bilo samo Še treba, da se je naučita oba naša zbora. Ker smo jo v naši sobi hoteli peti večglasno, sem moral napisati note za vse štiri glasove, kar mi je zadalo precej preglavic, posebno ker ni bilo nobenega inštrumenta. Da bi bilo presenečenje večje, smo vadili, kolikor se je pač dalo, na skrivaj. Imel sem torej polne roke dela. Ta dan smo vstali že navsezgodaj. Malo pred zajtrkom smo se vsi zbrali sfedi sobe, kjer je Perko spregovoril nekaj besed o pomenu mednarodnega delavskega praznika, potem pa smo zapeli Internacionalo. Nato pa je že prišel na vrsto Umek. S tem pa je bilo tudi ustvarjeno pravo razpoloženje za «Bi-lečanko*, ki je sledila. Tik pred začetkom smo tovarišem razdelili besedilo, ki smo ga bili v ta namen že prejšnji dan razmnožili. ■Sprva smo jo peli sami, kar nas je bilo v zboru, toda že pri refrenu, so poprijeli ostali. Pesem je narastla — naenkrat smo jo peli vsi in na vse grlo — in zaplavala skozi okna in stene naše sobe, na hodnike in na dvorišča, da je odmevalo od starih kasarniških zidov. V tem petju se je izražal ves naš protest proti zlu, ki nas je doletelo, ves naš gnev in naša neusahljiva vera v zmago! Komaj smo jo odpeli, so že pritekli v našo sobo srbski tovariši, za njimi pa še žandarji, ki so bili radovedni, kaj se dogaja. Takoj smo jo morali zapeti še enkrat. To pot smo jo peli vsi, kar nas je bilo v taborišču, žandarji pa so z zanimanjem poslušali. Videlo se je, da je tudi Tošo opravil svoje, kajti tudi naši srbski tovariši so pesem že znali skoraj na pamet in so jo dobro zapeli. S tem je bila zaključena naša proslava, kajti na nadaljevanje programa ni nihče več mislil. Burno smo si med seboj čestitali praznik, nato pa skupno odšli k zajtrku. Ko pa smo malo pozneje odšli na sprehod, nas je čakalo novo presenečenje. Takoj ko smo prišli skozi kasarniška vrata, smo opazili, da je vsa cesta pred nami in potem vsa naša pot do izvira Trebišnjice — posuta s cvetjem! Kaj je to? Kdo je to storil? — smo se spraševali. Nihče drug kakor prebivalci Bile(e, njihova mladina, naši simpatizerji. Partija!... To je bil najlepši pozdrav, kj smo ga mogli doživeti! Vsi srečni in veseli smo .ponosno stopali po strmem pobočju in se potem ves čas sprehoda na zelenih livadah ob Trebišnjici veselili tega lepega dne. ^ S tem pa povest o «Bilečanki* še ni končana. Ta pesem nas je odslej spremljala na vsakem koraku. Peli smo jo po sobah in na sprehodih, posebno če so nas lahko slišali domačini. Tako jim je prišla na uho. Kmalu smo po naši skrivni zvezi zvedeli, da prosijo za besedilo. V votlini stare vrbe, ki nam je služila za poštni predal, smo našli tudi majhen album s prošnjo, da vanj napišemo svojo pesem in še kaj za spomin... Narisali smo note in besedilo in vse ilustrirali. Potem pa je šel album iz rok v roke, (Odlomek iz knjige Milana Apiha »Sredi pušk in baionetov«, ki je pred kratkim izšla v Ljubljani v založbi Mladinske knjige in opisuje življenje v koncentracijskem taborit žču Bileče, kamor so predvojne jugoslovanske oblasti internirale mnogo komunistov.) JV V..;, .. ' ,/ E**; MfM pHM kt t)<£x kfq, i&an zdof } p«, W,ro>, 'St . v t ^ td*hibr*z Pu& ^ om*nch« *Qi '*%*«** ic, proitu f-uft ',c ,»>/ ' dmMctvi sme da&rm*,.. shpala h m£a ftfk m • g. $ p m t>£a f irob&dti n#i^4V fe f. .M *' ^c tima.v ktirCKkv v \ ..' * ** ' * t »I Antonio Gramsci, sin ubogih kmetskih staršev iz Sardinije, nedvomno sodi po svoji moralni podobi in revolucionarni vlogi med največje voditelje in učitelje italijanskega delovnega ljudstva. In poleg tega, da je vse svo. je življenje posvetil vsakodnevni borbi v prid italijanskega podeželskega in mestnega proletariata, za njegovo osvoboditev in srečnejšo bodočnost, da je, lahko rečemo, v polnem pomenu besede izgoreval v napornem boju za dosego teh ciljev, je vendarle našel še toliko časa, da je za seboj pustil tudi dokaj obsežno pisano zapuščino, ki je v njej povsem samoniklo in daljnovidno teoretično obdelal vrsto važnih vprašanj za nadaljnji razvoj italijanskega ljudstva. Naravnost ______________________________ redko dragotino v svetovni lite- HiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiTiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiaiiiiiiiiiiitiiiainiiiiiiiitiiiiitiiii BONOMO TOMINEZ O SINDIKALNIH RAZMERAH NA TRŽAŠKEM Kljub doseženim uspehom nas čakajo nadaljnji napori Spremembe, do katerih je prišlo v državi, se niso rodile same od sebe, pae pa so plod dolgih borb delavcev v tej Obliki je pesem «Bilečanka» šla iz taborišča v Bileči med ljudstvo, ki jo je takoj sprejelo za svojo in jo pelo tudi v naj hujših trenutkih svoje zgodovine OB 25. OBLETNICI SMRTI VZORNEGA REVOLUCIONARJA Antonio Gramsci kot politik, filozof in človek Bi1 je najiskrenejši prijatelj delavcev, ki so v njem že od začetka videli svojega voditelja ■ V njegovih delih, ki jih je napisa! v zaporu, so vsebovana njegova najboljša napotila za njihovo nadaljnjo borbo Dne 27. t.m. je minilo petindvajset let, ko je kot žrtev fašističnega nasilja umrl italijanski revolucionar Antonio Gramsci. Ob tej priliki povzemamo nekatere misli, ki jih je o njem napisal tov. Ivan Regent v svojem uvodu k prvi slovenski izdaji njegovih «Pisem iz ječe*. Ob letošnjem prvem maju smo se obrnili na glavnega tajnika Nove delavske zbornice Bonoma Tomineza, da bi nam ob mednarodnem prazniku dela povedal kaj več o sindikalnih borbah in rezultatih od lanskega maja do letos, o organizacijskih problemih in o perspektivah za prihodnje. Glavni tajnik nam je dal sledeč pregled iz sindikalnega življenja pri nas. Letošnji 1. maj je italijansko delovno ljudstvo zajel v dobi velikih sindikalnih in socialnih bitk. Zmagovite borbe zadnjih let — za tržaške delovne ljudi so posebno značilne one, ki so bile priborjene v letu 1961 — in doseženi uspehi dajejo sedanji sindikalni dejavnosti novega zagona in nove ter širše per-pektive. Važne spremembe, dč katerih je zadnje mesece prišlo v deželi, se zagotovo niso rodile same in izven teh borb, hkrati pa mora biti jasno vsakomur, da se nove politične razmere ne bodo nadalje razvijale (v tem smislu), če vanje ne bodo posegle delovne množice. Glede tega je mnenje nove Delavske zbornice CGIL kaj jasno: pozitivna stremljenja programskih obveznosti nove vlade smatramo kot važen uspeh akcije delovnih množic, sindikatov in demokratičnih sil, v avtonomni in enotni akciji delavcev in njihovih organizacij pa vidimo odločilni činitelj za nadaljnjo pot naproti novim uspehom, novim dosežkom: ob tem 1. maju nas mora združiti enotna naloga borbe za razorožitev, borbe za prenehanje jedrskih poizkusov, borba za prepoved jedrskega orožja. V času, ki je minil od lanskega 1. maja do danes, so za naše ozemlje značilne mogočne borbe delavcev za dosego boljših življenjskih pogojev, za boljše in spodobnejše delovne pogodbe, za zaščito delovnih mest, za tržaško gospodarstvo, za svobodo sindikalne dejavnosti na deloviščih, za mir. Skoraj vse stroke so bile v tem času vprežene v borbo in to tako v državnem kot tudi v krajevnem merilu. V borbo so bili pritegnjeni delgvci industrije in trgovine, pristanišč-niki, jn železničarji. Takisto nameščenci pošte in državnih u-stanov, kot tudi krajevnih ustanov, osebje bolnišnic, kot bivši nameščenci ZVU. Nikakor ne moremo mimo nekaterih velikih borb, ki so jih v zadnjem času vodili tržaški delavci, kot n. pr. borb pristanišč-nikov, borb, ki so zaradi nepopustljivosti koristnikov pristanišča in Javnih skladišč popolnoma zaustavile vsako pristaniško dejavnost za dobo 900 delovnih ur. Nadalje nikakor ne moremo mimo borb delavcev v ladjedelnicah, borb bivših nameščencev ZVU. Posebej moramo podčrtati dejstvo, da je šlo po večini za borbe v zvezi s spori v okviru podjetij, skupin in strok. To dokazuje, da se pobuda za dopolnitev državnih pogodb razvija in da beleži obetajoče uspehe kljub trmastemu odporu delodajalcev. Smernice telj pobud so znane: gre za povezavo plač z delovnim učinkom, za skrčenje delovnega urnika ob isti mezdi, za to, da bi vse plati delovnih odnosov, začenši z akordnim delom in kvalifikacijami, staleži in povečanjem plačanega dopusta do dopolnitve prispevka za bolovanja in pokojnine, bile pogodbeno urejene. V tem obdobju je bilo podpisanih okoli dvajset pogodb v posameznih podjetjih in prav toliko dopolnilnih pogodb za stroke. Njihova vsebina ni bila povsod enaka, nekaj je bilo zelo pozitivnih, druge manj Vsekakor pa je celoten obračun krepko pozitiven. Tudi kar se organizacijske plati tiče more nova Delavska zbornica CGIL reči, da je zabeležila pomembne uspehe. Ker ie zaključila vpisovanje s petod-slttnim povečanjem organiziranih članov na prejšnje leto, je že samo s tem dokazan prestiž in simpatija ter tudi zaupanje, ki ga tržaški delavci imajo do naše sindikalne organizacije. Brez dvoma pa je ta podatek neposredno povezan — čeprav ne v proporcionalnem razmerju — s povečano zmogljivostjo in dejavnostjo sindikalnih strok, ki so se trudile, da bi vpeljale takšno politiko, kakršna je bila postavljena od CGIL in ustreznih federacij ter pri katere izdelavi in uresničitvi so sodelovali tudi sami delavci. Poleg povečanja števila članov smo zabeležili tudi druge uspehe, kot n. pr. višje število glasov in sedežev ob volitvah za obnovo notranjih komisij, pa uspeh, ki smo ga dosegli pri razpisu nabiralne akcije CGIL za 1. maj (3 milijone lir). Ta vsota bo letos gotovo še povečana. Končno moremo zabeležiti še občutno izboljšanje glede dohod-dov za vzdrževanje in razširjanje dejavnosti celotne sindikalne organizacije. Letos smo do 1. maja že dosegli število članov, kot smo jih lani vpisali šele do konca decembra. Bodoče perspektive so perspektive borbe. Kljub doseženim u-spehom, nam ostaja še vedno neodložljiva naloga za poveča-čanje mezd in plač. Nova Delav- ska zbornica CGIL smatra, da je treba napraviti velik korak naprej za povišanje mezd v vseh njihovih oblikah, in sicer tako kar zadeva osnovne plače in a-kordno delo, kot proizVodne nagrade za delovni učinek. Nadalje smatra nova Delavska zbornica CGIL, da treba napraviti korak naprej glede dejanskega skrčenja delovnega urnika za dopolnitev bolezenskega in pokojninskega prispevka, za zvišanje minimalnih pokojnin na 15.000 lir mesečno. Splošni dvig mezd in pa ekonomski razvoj Trsta ostajata še vedno temeljna elementa borbe tržaških delavcev. Ob prazniku delovnega ljudstva nova Delavska zbornica CGIL izjavlja, da ne more in ne bo sprejela nobene omejitve glede pravice delavcev, da si izboljšajo svoje življenjske pogoje in uživajo dobrobiti sedanjega gospodarskega razvoja. Pred nas Tržačane se obenem postavlja neodložljiva naloga, da se že v sedanji zakonodajni dobi ustanovi dežela s posebnim statutom Furlanija — Julijska krajina, ki naj upošteva posebne razmere, v katerih se nahaja naše ozemlje. Pri sestavi načrta za gospodarski razvoj pa se treba posvetovati tudi s sindikati. Temeljni pogoj za uspeh vseh borb in smernic sindikalne politike, ki jih postavlja nova Delavska zbornica CGIL, je v e-notnostj vseh delovnih ljudi. Ta enotnost bo toliko bolj trd- na, kolikor bolj bodo te zahteve odražale dejanske zahteve delavcev, kolikor bolj bodo plod proučevanja, pri katerem bodo tudi sami neposredno sodelovali, toliko bolj se bo delavec prek svojega dejanskega vodstva, čutil kot aktivni činitelj v borbi v vsem času njenega trajanja. Enotnost akcije bo dosežena samo, če se bo na deloviščih ali izven njih razvijalo nepretrgano intenzivno demokratično življenje in če bodo sindikati znali ohraniti tesno povezavo z množicami. Zadnje spremembe, do katerih je prišlo v italijanskih političnih razmerah, in ki so plod dolgih borb de.avcev, so omogočile nov napredek v praktičnem priznavanju nenadomestljive funkcije sindikata za demokratični razvoj družbe. Nujno je, okrepiti organizacijsko silo sindikata, da bi se čedalje bolj uveljavila dejanska moč in teža, ki jo slednji ima v življenju dežele, kakor tudi, da bi postal demokratična množična organizacija, ki bi bila vse bolj sposobna uspešno voditi borbe za vedno večje cilje. 1 a-ko bodo delovni ljudje učinkovito gradili svojo sindikalno organizacijo, ki bo vedno močnejša, s čimer bodo storjeni novi veliki koraki nasproti tisti bodočnosti, ki naj bo bodočnost miru, demokracije in pravice za vse ljudstvo. To naj bo obveznost, ki si jo prevzemajo delavci ob letošnjem 1. maju. BONOMO TOMINEZ raturi pa predstavljajo njegova • Pisma*, zbrana v več knjigah, ki zanje lahko mirne duše rečemo, da predstavljajo temeljno gradivo italijanskega ljudstva za proučevanje lastne preteklosti in za izgraditev boljših življenjskih pogojev za bodočnost. Delavskemu gibanju se je pridružil okrog 1. 1910 in se že takoj od začetka najtesneje osebno povezal z delavskimi množicami. Bilo je to v Turinu, kambr je iz rodne Sardinije prišel študirat. Hotel je pri najbolj živem viru proučiti, kako povezati teorijo z revolucionarno prakso. V socialistični stranki se je pridružil njenemu levemu, revolucionarnemu krilu. Bil je potemtakem med onimi, ki so nasprotovali, da bi Italija stopila v voj. no, kar pa je 24. maja 1915 kljub temu storila. Deloma tudi oo krivdi socialistične stranke, ki se je proti temu borila s premajhno odločnostjo. Med vojno pa je prišlo do dogodkov, ki so imeli izredno velike posledice za nadaljnji razvoj revolucionarnih gibanj tako v posameznih državah, kot v svetu nasploh. Znana sta namreč izdajalsko stališče strank II. Interna, cionale in zadržanje njihovih predstavnikov, ki so v parlamen. tih glasovali za vojne kredite,: se pravi za vojno kot tako, dasirav-no je šlo izrecno za buržoazno vojno ter za izrecno buržoazne interese in ciljev. V Rusiji pa je 1. 1917 prišlo do Oktobrske revolucije, ki je postavila temelje prve delavske in socialistične države na svetu. Zmaga revolucije v Rusiji je nenavadno razgibala italijanski proletariat, ki si je želel, da Di na isti način prišel do oblasti. Toda, kolikor je v italijanskem delavstvu revolucionarna pripravljenost bila zares velika, pa po drugi strani v Italiji ni bilo stranke, ki bi delavske množice znala povesti v boj za dosego takšnih ciljev. To nasprotje med objektivnim razpoloženjem jn hotenjem delavskih množic, da se polaste oblasti tudi s silo, ter dejstvom, da pa po drugi strani ni bilo nikjer subjektivnega čini. telja, ki bi te množice znal in hotel voditi ter usmerjati v boju za novo vsebino države in družbe, je prišlo še bolj do izraza po končani vojni. In to ne samo v Italiji, Nemoč italijanske socialistične stranke, da bi bila sprejela nase zgodovinsko odgovornost, kot ie bilo o tem pravkar govora, je v dobri meri izhajala iz dejstva, da je bila razdeljena na dve struji: reformiste in maksimaliste, kakor tudi, da je bilo od strani mak-simalistov nasproti reformistov preveč popuščanja. Gramsci je tačas zaman skušal o tem prepričati Giacinta Menotti-Serrat'-ja, med maksimalisti najvplivnej. šo osebo, da namreč čas zahteva odločnejših stališč, ker da to ni čas reform, marveč revolucionarnih dejanj. Sicer pošteni Me-notti tega nikakor ni mogel za-popasti, še posebno ne, ker se je bal, da bi v stranki prišlo do razcepa. Seveda je burŽoazija to slabost socialištifine stranke izkoristila Videla jih je le tema... •Glej, glej, ukradli so le naše šole, naše orga-žico za sušenje perila*, nizacije, naš tisk; uni- zali in si pomežikovali. se vse dozdeva, da je Popoldne so ženske po- bil naš Ti... V hramu je rekla mati zgodaj zju- čeno je bilo vse, kar je skrbele, da je vas zvede- sem v kotu za vrati na-traj, ko smo vstajali. Mi- bilo naprednega. In ven- la, da so odpeljali To- šla kolo medeninaste ži-slila je medeninasto žico, dar je na Veliki steni neta: v njegovem hlevu ce, kramp ter njegove o-ki je bila nategnjena od plapolala delavska zasta- so našli nekaj medeni- prašene in odrgnjene hri-enega konca dolgega dvo- va, pozdravljala ljudi in naste žice, podobne ti- bovške čelje. Kar tako je rišča do drugega in ki je bila črnim ljudem, ki so sti, s katero je bil pri- vse vrgel tja v kot! O-nenadoma zmanjkala. Pet- se kakor huda ura podi- trjen drog zastave na snažila sem kramp in li po vasi, v opozorilo, skali. Pepi se je drugi čevlje ter jih spravila, ------------------------------------------------------------------------------- žico pa sem zagrebla v intrideset let je že tega: bilo je prvega maja 1927. Zgodaj zjutraj so vaščani tistega dne opazili delavsko zastavo, kj je 1— ------------------------------------ 1 — plapolala na Veliki steni da ljudstvo ne bo klo- dan javil orožnikom, da MILAN BOLCIC boljunske Griže, ki se strmo dviga nad vasjo. nilo. bi rešil brata, zakaj ži- Fantje so se kakor o- ca je bila njegova. Dol- gnoj. Tudi žico na dvorišču sem snela jaz in io zagrebla v gnoj.» Potekli so dnevi, tedni in meseci. Storilcev niso našli in življenje je šte- je lep sončen din. bičajno zbirali v gručah go so ga držali, a so ga klo spet kakor običajno Sredi trga je stal visok na trgu, se pogovarjali potem le izpustili... A ljudje so vedno bolj mlaj, okrašen z jabolki in se skrivoma posmeho- Taki dogodki so ljudem živeli v tistem pričako- in s pomarančami a brez vali tistim črnim ljudem, vselej vlivali novega po- vanju, ki se polašča člo- zastavic, kakor je bil ne- ki so se jim od časa do guma, novega upanja in veka, ko ima občutek? koč običaj. Kakšne zasta- časa približali, da bi mor- trdnega prepričanja, da da se bo vsak čas nekaj vice pa naj bi bile’! Pa da ujeli kako njihovo be- bo mračnjaške dobe nek- zgodilo. In to pričakova- je te zastavice nadotne- sedo, da bi uganili, kaj daj konec. Po vasi so od nje, dolgo pričakovanje, stila zastava na Veliki se ^skriva v njihovih gla- časa do časa bile poti v ki so ga izpolnjevali šte- zgodnjih jutranjih urah vilni dogodki, ki so lju- posute z letaki. Leto prej dem prinašali bridke tre- je prvega maja zaplapo- nutke, je v ljudeh ved- lala delavska zastava na no bolj krepilo zavest, da steni. Ljudje so se ozirali tja gor in velika za stava je v lahnem spo- vah. • Kdo je bil, ki si je kaj takega drznil!« je mladanskem vetriču pla- namenoma rekel Z., ko polala, kakor da bi jim je zopet šel mimo eden velikem hrastu ob cerk- se mora zgoditi nekaj ve- vici sv. Roka na vrhu likega ... mahala v pozdrav. Ozi- tistih, rali so se skrivaj in o- »Jaz bi ga počil,« je prezno; nič nisi mogel muzaje se dodal J. Koromačnika .. Oblastniki so se grizli: Na današnji dan bodo možje na trgu morda vedeti, ali ne preži nate »In še tisti dve bombi dan je bil ukaz! di mo- spet obujali spomine, izza vogala dvoje oči, ali ob drogu zastave!« je pri- rajo izslediti storilce. Morda bodo nekateri u- morda ne kdo prislušku- stavil M. Ljudje so bili boljši po- gledali v sebi tiste fan- je. Zakaj, vas je bila pol- »In še opomin: Chi izvedovalci od njih. Od- te, ki so se pred petin- na črnosrajčnikov in dru- tocca muore — smrt ti- krili so storilce, molčali tridesetimi leti norčevali gih mož postave, ki so se stemu, ki se dotakne!« je in jim izkazovali svoje na trgu iz črnosrajčnikov divje podili okoli, preidi- resno pripomnil Ti. njali in žugali. Črnosrajčnik je siknil Hude čase smo preživ- kakor gad in oddivjal spoštovanje. in s tem dajali duška za- • Kako je nepreviden!« dovoljštvu, ker j'ih je na mi je naslednjega dne Veliki steni videla le te- ljali tedaj. Uničene so bi- dalje. Fantje so se mu- rekla mati. »Veš, meni ma... ter se s pospešeno naglico pripravljala za končni spopad s pro. letariatom. Na obzorju italijanskega političnega razvoja so se že začeli kazati grozeči oblaki bodoče tiranije. V Milanu je bilo leta 1919 usatnovljeno fašistično gibanje. Gramsci se je te nevarnosti med vsemi najbolj zavedal. Začel je pripravljati turinski proletariat na odpor. V vodstvu stranke so zraven njega bili še drugi, ki so razumeli, kaj se pripravlja, toda, kot rečeno, njena razdeljenost med maksimaliste in reformiste ji ni dala, da bi na to reagirala borbeno in organizirano. Gramsci je tedaj razumel, da bo v vsem nadaljnjem razvoju italijanskega delavskega gibania odločilne važnosti, ali ga bodo vodile resnično revolucionarne ali kapitulantske subjektivne sile. Leta 1919 je ob sodelovanju Togliattija, Terracinija in drugih ustanovil komunistično frakcijo, ki je začela izdajati svoje glasi>o • Ordine nuovo«. V okviru socia. listične stranke so se pravzaprav v tem času ustanovile tri komunistične frakcije: v Turinu, ki jo je vodil Gramsci, v Neaplju, ki jo je vodil Amedeo Bordiga, in v Julijski Krajini, ki so jo vodili Ivan Regent, Jože Srebrnič in Jože Pertot, zbrani okrog časopisa »Delo«. Slovenska komunistična frakcija v Julijski krajini je bila, čeprav številčno šibkejša od turinske in neapeljske, zelo živa in delavna, saj je pritegnila na svojci stran vse slovenske socialistične sekcije. Gramsci je takoj začel navajati delavce predvsem na to, da v tovarnah ustanove tovarniške sve. te. Boj za ustanovitev teh svetov, ki jih je Gramsci smatral za temelj politične oblasti delavskega razreda, je bil osnova programa tednika »Ordine nuovo«. In tovarniških svetov si ni on zamišljal kot organizmov, ki bi bili odvisni, oziroma podrejeni določeni stranki ali sindikatom, pač pa jih je smatral, kot že poudarjeno, za osnovne organizme proletarske diktature. Gramscieva osebnost in hkrati njegova politična daljnovidnost sta najbolj prišli do izraza v času med 1919. in 1922. letom, ko se je -natančno zavedal, da socialistična stranka kot takšna ne more voditi proletariata v revolucijo, da je zaradi tega trebd ustanoviti posebno organizirano in disciplinirano komunistično stranko, sestavljeno od za'vestnih, pogumnih in na žrtve pripravljenih revolucionarjev. Takšna Stranka je bila zatem tudi ustanovljena; in ko se je 1. 1923, zaradi sektaških napak Bordigove-ga vodstva, pokazala potreba po obnovitvi strankinega vodstva, so vanjo prišli Antonio Gramsci, Togliatti, Scoccimarro, Terracini in Gennari. V tem času je Gramsci tudi večkrat potoval v Moskvo, kjer se je seznanil z Julko Suht in se z njo poročil. Imel je z .rjo dva sina. Mussolini pa se je vtem pripravljal na svoj totalitarni režim. Leta 1926 je prepovedal komunistično stranko in komunistično časopisje. Dne 8. novembra istega leta so Gram-scia zaprli ter ga izpustili šele aprila 1937, nekaj dni pred njegovo smrtjo, ki je bila nadvse zagonetna. Leta, ki jih je prebil v zaporu, pa niso bila neplodna. Gramsci se nikakor ni bil sprijaznil z mislijo, da ne more ničesar več napraviti za delavski razred, dokler je še živel. Lotil se je sistematičnega študija v svrho Izpopolnitve svojega zgodovinskega in družbenega znanja, učil se je jezikov, najbolj nemščine, pri tem pa največ pisal. In, dasiravno »o, zaradi strogega nadzorstva in po. manjkanja pozitivnega gradiva (ker mu niso bile dovoljene vse knjige), ni bilo lahko, je vendarle s svojo drobno pisavo izpolnil 30 debelih zvezkov. Me.l temi so najvažnejša dela: »Zgodovinski materializem in filozofija Benedetta Croceja«, »Intelektualci in organizacija kulture«, »Risorgimento«, »Zapiski o Machiavelliju, politiki in moderni državi«, »Književnost in narodno življenje«, »Preteklost in sedanjost«. V njegovih, danes po vsem svetu znanih »Pismih iz zapora«, naslovljenih povečini na ženo, ot,:o-ke, mater, svakinjo, pa je predvsem izražena njegova čista m svetla podoba človeka, ki je ljubil ljudi in življenje, svojce in otroke, nesebično in polno, pač ob polni zavesti, da ne bo sreče za človeštvo in ljudi, dokler bo med njimi vladala neenakost, težnja po zasužnjevanju, po izkoriščanju, dokler se milijoni delavcev po svetu ne bodo rešili podrejenega položaja in a pravico svoje zgodovinske vloge postavili nove temelje bodoči svobodni in srečni družbi enakopravnih ustvarjalcev. In prav zaradi tega je mesto Antonia Gramscia v zgodovini italijanskega ljudstva med njegovimi največjimi sinovi, kakor je tudi njegova podoba med najplemenitejšimi, kar jih je kedaj zraslo v teku revolucionarnih bojev delavskega razreda za uj*. gove pravice. Vreme včeraj: najviija temperatura 15.3, najnižja 7.9, ob 19. url 12; zračni tlak 1008.2 narašča, veter 13 km severovzhodnik, vlage 48 odst., nebo oblačno, morje rahlo razburkano, temperatura morja 10 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, TOHEK, 1. m»J» Praznik dela „ Sonce vzide ob 4 54 in zatone 19.11. Dolžina dneva 14.17. L" zide ob 3.46 in zatone ob Jutri, SREDA, 2. maja Zivana DANAŠNJE PROSLAVE PRVEGA MAJA Povorka in zborovanje CGIL in prvomajska veselica NSZ V Nabrežini bodo ob 11. uri odprli sedež občinske Delavske zbornice Med drugimi današnjimi mani- tel ji raznih potniških in turistič-festacijami, ki jih prirejajo sindi- nih agencij. Dr. Meyer in ostali kati in razne stranke, bo na stadionu «1. maj* tradicionalna prvomajska ljudska veselica, ki jo pri. redi Neodvisna socialistična zveza. Pripravljalni odbor je sestavil predstavniki zahodnoberlinske trgovinske zbornice pa se bodo sestali na tržaški trgovinski zbornici z našimi strokovnjaki za trgovino in promet. Nemški gostje nehajo poskuse z atomskimi bombami. Zupan je odg voril, da bodo to storili, kot so že druge krati. Svetovalec dr. Pincherle je izrazil zadovoljstvo, da je policija odkrila fašistične atentatorje, ki zadovoljil občinstvo. Uradno se veselica začne ob 15. uri. Toda še pred to uro se bodo zečele nekatere atletske tekme, tako da bo poskrbljeno tudi za tiste zborovalce, ki pridejo na veselico raje pol ure pred pričetkom kot pol ure pozneje. Poleg tega bo od začetka pa do polnoči deloval dobro založen bife, kjer bo na razpolago pole? dobrega prigrizka tudi dobra domača kapljica. Med odmori in pred začetkom pa bo igrala proseška godba. Okrog 15.30 bosta imela slavnostna govora dr. Jože Dekleva in tov. Eugenio Laurenti. Prvi maj bo Neodvisna socialistična zveza proslavila v duhu delavskih borb, za socialni in gospodarski napredek, za priznanje pravic slovenski skupnosti v Italiji, za ohranitev miru, za odpravo atomskega orožja, proti fašizmu in njegovemu terorističnemu delovanju, za Drevi se vrnejo naši izletniki iz Dalmacije Drevi okrog poanoči se bodo na tržaško avtobusno postajo vrnili udeleženci našega drugega izleta v Dalmacijo, ki so odpotovali v soboto popoldne s pomorske postaje z ladjo «Jadran». Na Reko bodo prispeli z ladjo nocoj ob 21. uri, odpotovali pa bodo z avtobusi ob 21.30. Želimo jim srečen povratek. Zadnji dan cvetlične razstave obširen pester in zanimiv pro- bodo odšli iz Trsta v nedeljo zju- so imeli tesne zveze z MSI. Vpra-gram, ki smo prepričani, da bo traj. | šal je nato župana, ali bo obči- Pričakuje se, da bo obisk de- na vložila proti njim tožbo z za- legacije odprl nove možnosti za htevo po odškodnini, saj so raz-i liko poživeli zadnji dan, so prire- okrepitev gospodarskih vezi med bili ploščo pod županstvom posve- ditelji naročili iz Južne’ Amerike, Trstom in Berlinom posebno na čeno zlati kolajni za odpor Trsta, \z Afrike ter iz raznih italijanskih turističnem področju. cnommcizo ■,^^i » — -* •* —*«t- ^ Cvetlična razstava se bo ključila danes zvečer. Da bi neko- Scja tržaškega občinskega sveta Sinoči je bila seja tržaškega občinskega sveta, o kateri bomo poročali obširneje v prihodnji številki. mirno sožitje med narodi in za V začetku seje je župan omenil, da se je pričela v Trstu vstaja proti nacifašistom 30. maja ter počastil spomin vseh padlih. Nato je svetovalka Jole Burlo vprašala župana, ali bosta on ali odbor sporočila veleposlaniku ZDA zahtevo Tržačanov, naj ZDA pre- spominske kamne na griču Sv. ] pokrajn večje število cvetlic. S te-Justa itd., ki so last občine. Zu-j rni bodo zamenjali cvetlice, ki so pan je odgovoril, da bodo prej l tlo seda j krasile razstavne prosto ugotovili ali obstoji za tožbo ka. ka podlaga. Sporočilo INČA političnim preganjancem re ter so že precej uvele. Predvčerajšnjim se je vršilo zad. nje tekmovanje, ki je bilo namenjeno kategoriji okrašenih predmetov. Zmagovalce tega kalkor vseh drugih tekmovanj bodo proglasili danes zvečer v ((dvorani zrcal« na Pomorski postaji. Slo- I vesnosti bodo prisostvovali pred-INCA opominja vse bivše anti- stavnlkl raznih oblasti. fašistične in rasne preganjance, da j Predvčerajšnjim je bilo na Mon-zapade po členu 7 zakona št. 284 tebellu tudi zelo uspelo »cvetlič- no tekmovanje«, katerega se je udeležilo številno občinstvo. Vče- od 3.4.1961 rok za vlaganje prošenj za priznanje pravic, ki jih predvideva ustrezni zakon, 11. maja j raj pa so predvajali v Avditori-1962. Prizadeti se lahko obrnejo ju v Ulici Teatro Romano, in sina ustanovo INČA v Ul. Zonta I cer ob 19. url, razne kratkometraž-št. 2-1. I ne filme o cvetlicah. 0B PRILIKI 1. MAJA Podelitev nagrad zaslužnim delavcem Slovesnosti v trgovinski zbornici, na občini m pokrajini Danes ob 1I„ uii bodo v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice izročili odlikovanja, ki jih je podelil predsednik republike delavcem iz tržaške, videmske in goriške pokrajine. Odlikovanja, katerih naziv je »Zvezda za delovne zasluge«, so podelili delavcem, ki so se odlikovali zaradi svojih strokovnih sposobnosti, delavnosti in moralnih vrlin. Odlikovanja bo izročil podtajnik ministrstva za turizem in predstave odvetnik Ruggero Lombardi, in sicer naslednjim delavcem: Antonio Alceste — podjetje Gaslini, Augu-sto Prež — podjetje Smolars, Francesco Radivo — Tržaški Lloyd, Ottone Romano — CRDA — Tovarna strojev Sv. Andreja, Renato Sadar — Delavske zadruge. Iz goriške pokrajine pa sta naslednja dva delavca; Antonio Cecchi Filippi — Tržaške elektro-mehanidne delavnice Tržič in Antonio Tonetti — Kmetijsko podjetje Villanova di Farra. Uro prej bo v dvorani občinskega sveta neka druga ceremonija, kjer bodo tudi nagradili razne občinske uradnike in delavce, ki so se odlikovali zaradi svoje pridnosti in delavnosti v občinski službi. Ceremonije se bodo udeležili občinski odbor ter razni funkcionarji občinske uprave, 2upan Franzil bo podelil enajstim bivšim občinskim nameščencem, ki so šli v pokoj, zlate me- ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija—Ju. lijska krajina. O vseh teh vprašanjih, ki živo zanimajo vse protifašistično in demokratično ljudstvo, bosta, kot smo že omenili, govorila dr. Jože Dekleva in tov. Eugenio Laurenti. Po obeh slavnostnih govorih bosta nastopila tržaška moška in ženska ekipa odbojke proti ekipama iz Sežane. Dolinski trio, Dario in Darko in mladi harmonikarji bo- IllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllflllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllliiiiilllilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 'do nastopili z glasbenimi in pevskimi točkami, ki bodo skupno s kratkimi odmori trajale do 18.30, ko se bo začela prosta zabava s plesom, na katerem bo igral on kester »Glinščica*. Iz programa je razvidno, da bo danes na stadionu «1. maj* razvedrila in zabave za vse, za mlade in starejše zborovalce, za ljubitelje športa, glasbe, petja in plesa Program proslav CGIL Program prvomajskih proslav Nov« delavske zbornice CGIL Je naslednji: TRST; ob 9.3* se bodo pričeli zbirati delavci na Trgu Pestalozzi in v sosednjih ulicah. Ob 10.30 bo krenila povorka na Trg Garibaldi, kjer bo ob 11. uri zborovanje. Na njem bosta govorila sen. Renato Bitossi, predsednik ustanove INČA in predsednik Svetovne sindikalne zveze, ter Lucijan Padovan, član vodstva Sindikata gradbenih delavcev. Predsedoval bo Ri-naldo Rutigliano, pokrajinski tajnik Sindikata kovinarjev. MILJE: Povorka pojde ob 10. uri s Trga S. Giovanni na Trg Marconi, kjer bo ob 10.30 zborovanje, na katerem bo govoril tajnik Nove delavske zbornice Arturo Calabria. KRIZ: Ob 11. uri zborovanje na Krožadi, kjer bo igrala tudi godba. Govorila bosta Pino Burlo in Dolfi Wilhelm. NABREŽINA: Ob 11. uri zborovanje in otvoritev sedeža občinske Delavske zbornice. Govorila bosta član vodstva Nove DZ Franc Gombač in njen tajnik Albino Gerll. Tudi v Nabrežini bo igrala godba. SE EN UDAREC SKROMNIM DELAVSKIM PLAČAM Z današnjim dr e ti začne veljali zvišana cena eleklričnega loka Do leta 1963 bo podjetje Aeegat uveljavilo najvišje cene, ki jih določa ukrep medministrskega odbora za cene ■ Tržaški potrošniki električnega toka bodo v enem letu plačali Acegatu nad 1 milijardo lir več kot doslej Danes stopijo v Trstu v velja vo nove, višje cene električnega toka. Tako je sklenil tržaški občinski svet 16. t.m., in sicer samo z glasovi demokristjanov, socialdemokratov, republikancev, libe. ralcev in svetovalca Tolloya. Svetovalci vseh ostalih strank so glasovali proti zvišanju električnih tarif. Zlasti so to zvišanje obsodili svetovalci NSZ, KPI in PSI, ki so v glasovalnih izjavah poudarili, da bodo nove cene električnega toka obremenile predvsem delavske družine, upokojence, male obrtnike in male trgovce, skratka vse tisto prebivalstvo, ki se že tako težko prebija skozi življenje zaradi stalnega naraščanja cen najosnovnejših prehrambenih predmetov in uslug. Zvišanje cene električnega toka, ki bi moralo po zakonu stopiti v veljavo že 1. septembra leta 1961, bo torej v Trstu stopilo v veljavo z današnjim dnem. Po ukrepu medministrskega odbora za cene (CIP), s katerim je določil najvišje dopustne tarife za električni tok, je takoj postalo jasno, da bo tudi Aeegat zvišal sedanje cene toka. Kot smo že večkrat poročali, bodo pri tem prizadeti predvsem potrošniki tako imenovanega industrijskega toka, ki služi za električne gospodinjske stroje. Tok za razsvetljavo bo stal namreč približno kot doslej, in sicer le dve liri več za vsako kWh, k čemur je treba dodati stalno takso 100 lir na mesec. Precej se bo pa zvišala cena industrijskega toka, tako da bodo v letu 1963 odpravili ugodnost nočne tarife. Sedaj velja za svobodno potrošnjo tega toka cena 13.50 lire podnevi in samo 5.40 li- re ponoči. Po novem pa bo stal rablja največ hkrati ter se na do 1 kW sile vsaka kWh potrošenega toka podnevi 11.50 lire m ponoči 9 lir; leta 1962 13.10 lire oziroma 11.50 lire, leta 1963 pa 13.10 za vsako kWh podnevi in ponoči. Bistvo nove ureditve je torej ukinitev nočne tarife po znižani ceni in uvedba tarife, sestavljene iz dveh postavk, to je same cene za vsako kilovatno uro (kWh) in stalne takse, ki se bo ravnala po sili napeljanega toka, za katero Arcobaleno 14.30 ((Sončni nirK* ^ cllssi). Alain Delon, Monica Lilla Brignone. sn|»i Supercinema 14.CO »Sila n®!Z!>r ^ (La turia degli impiacabli>• nicolor. Richard Todd, Ann brey. Aiabarda 14.00 »Štirje JeZ<1e1':!A^ kalipse« (I 4 cavalieri 6eJl7\t lisse). Technicolor. Cilen r01*1 grid Thulin. d Aurora 14.00 »Pasji svet« (M°nu nei Prepovedano mladini. ^ CristaMo 14.30 »Boccaccio 70» nliolor. Prepovedano n' ! a d i n I • Garibaldi 15.00 »La S< c;oc.ara»prf< dato mladini Lim— Capito] 15.00 «Nelro"»A povi» (I cannonl dl Technicolor. Gregory P®c*' Niven, Anthon.v Qulnn. t Ideale 14.00 «Dekle staro t®0" ^sl) cev' (La ragazza di mille l; Prepovedano mladini. -4* Marconi 14.30 «Capitan Fra< Technicolor. Jean Marais. Maria Ferrero. acn^u Abbazia 14.00 »Poželenje (Desiderio nei sole). leC..n Peter Finch, Angie Dickm*" gl Odeon 14.30 «Slegfr;d». Tech Maria Occhini, S. Fischer. SkeoenJ 14.00 »Kraljevi _ i^nicol*1' 14.00 »Kraljevi P0;,.* (11 capitano del re). Tech Jean Marais, Elsa M rtinei*1. Vceraj«danes>* / ROJSTVA, SMRTI IN ' Dne 29. in 30. aprila l®82, 1* Testu rodilo 18 otrok, umrl« 21 oseb. gfie UMRLI SO: 72-letna Maria ,,(• ipor. Antoni, 71-letnl Mario id*1 73-letni Germano Germanls, V* Giuseppe Paximadi, 54-letnl J jasinovič, 76-letna Margherlta Sion por. Ursioh, 57-letni ° (H Barbariol, 3 me;ece stara So®'* vina, 69-letna Cassandra Affatatl, 77-letna Maria P por. Puntar, 85-letna Tere1sa„,io J® . « SCO por. De Val. 56-leini SCO por. De Val, 56-leini 'j saria, 48-letni Vladimiro Sir® letni Giovanni stefanclch, Paolo Starec, 82-letni Ange'0 rainer vrvn» ki je v svojem govoru omenil možnost, da se graški sejem spremeni v mednarodni velesejem in da p(>stane odprto okno Avstrije in Zahodne Evrope proti Vzhodni Evropi in Balkanu. Otvoritvi sejma so prisostvovali tudi mnogi diplo- Z motorjem v motofurgon Po Ul. Montecchi je včeraj po- le Sredi meseca novembra lani so finančni organi zvedeli^ da se na _____ _ ..... ... področju Sesljana razvija prekup- goljufije, lažnih osebnih , r _ čevanje z opijem. Na podlagi te-lkov ter drugih prekrškov. Sodni-' zobozdravnika dr. Fabia Matussi-. matski in konzularni zastopniku ga obvestila so postavili med De-' ^i so odložili proces, ker je ob- ja, ki stanuje v bližini obtožen-1 vinom. Sesljanom in Križem več i toženec trdil, da je bil do sedaj čevega stanovanja. Vrednost pred-zasea, da bi prekupčevalce zalo- 'samo trikrat kaznovan, medtem metov, ki jih je ukradel Matus-tili pri delu. Dne 17. novembra je razvidno iz njegovega kazen-, siju, znaša okoli 130.000 lir. zvečer so se Benvegnu, Boneta in' skega lista, da je bil petkrat. Sod- Ferdinando Ghio je vztrajno tr-Crevatin odpeljali s skrivnostnim niki so sklenili, da se odloži pro-! dil, da ni ukradel zaščitnega plat-avtom »Alfa Romeo* rumene bar- Ces, zato da se točno ugotovi | na s prikolice. Na sled pa so ve izpred openske tramvajske po- kakšna je njegova kazenska pre- j mu prišli, ko je zobozdravnik o- staje. Odšli so proti Sesljanu, kjer teklost. | pazil, da so mu iz kleti izginili bi se morali sestati s Parovelom.j Obtožnica dolži Pirazza konkret-1 razni predmeti. Ghio je priznal Boneta je imel v aktovki, ki je no, da se je nekega dne prijavil te tatvine, dejal pa je, da je bila last Benvegnuja 1,691 kg opi- policijskim oblastem kot romun- stopil v prvo klet, ker ni bila ja. Agenti finančne policije so ti- ski begunec, in sicer pod imenom zaklenjena, a v drugo, ker je stega dne aretirali Boneto in Ben- Nefenet Strewolvow. Na podlagi bil v ključavnici ključ, vegnuja, pri katerih so našli o- te prijave je prejel enodnevno1 Sodniki so ga spoznali za kri- menjeno količino opija. To se je oskrbo v begunskem taborišču pri 1 vega ter ga obsodili na šest me-zgodilo okrog polnoči v Sesljanu. Sv. Soboti, kar je stalo upravo secev zapora ter 65.900 Ur glo-Uro pozneje pa so v Križu zasa- tega taborišča 1440 lir. Nadalje be. Njegovo mater pa, ki je bila čili še Parovela, pri katerem pa ga dolžijo, da se je prijavil kve- obtožena namernega odkupa u- niso našli opija. Ker pa je bil sturi v Reggio Emilia, kjer je kradenega blaga, so oprostili, ker zeln blaten in razpraskan, se jim prejel za oskrbovanje dvakratni I njeno dejanje ni kaznivo. ^Dr^VVolff se bo sestala z vodi-, zelo blaten in razpraskan, se jim prejel poldne nekoliko po 16. ur| 32-fet-ni Nicola Valliza iz Ul. sv. Frančiška 4 Pel)al časopise z motornim furgonom proti Ul. Molino a ven-to. Ko je dospel do Ul. Muraglio-ne je a le„v® strani privozil z motorjem 35-letni Aldo Cobaldi iz Ul. Servola 113. Vozili sta trčili in zaradi močnega sunka je motofurgon zletel nekaj metrov v stran ter se prevrnil. Pri tem se je Valliza nekoliko pobil in opraskal po levi rolki in levi nogi, zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. z žerjavom potegnili avto na kopno. medtem pa se je zbrala gruča radovednežev. Eni imajo srečo, drugi pa ne Neznanci so ponoči obiskali krz-narijo »Miramare« v Ul. Lamar-mora 5 in iz urada odnesli računski stroj, ki je vreden 80.000 lir. Predsinočnjim pa so obiskali sta. novanje, ki ga ima Ernesto Tlrel-lo v Ul. F. Severo 105, a niso 1-meli sreče. Ko so namreč hoteli vdreti v stanovanje, so razbili šipo na vratih, ki je zažvenketala, zaradi česar so se prestrašili in zbežali. __ postajališče, toda nenadoma mu je postalo slabo in se je zgrudil. Pri padcu se je močno udaril v glavo in je izgubil zavest. Neki avtomobilist ga ie odpeljal v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli Ranil si je roko Na opazovalni oddelek so včeraj popoldne sprejeli 23-letnega Luciana Bronija iz Ul. Madonnina št. 24, ki se je ponesrečil na delu v tovarni Lucky Shoe. S posebnim strojem je rezal podplate, pa se je ranil v levo roko. Z rešilnim avtom so ga kmalu nato .odpeljali v bolnišnico. Zdraviti se bo moral deset dni. TAKOJŠNJO ZAPOSLITEV trgovini jestvin 14-~16-Ietn, (vajenk«). Slovensko *°' združenje, tel. 37808. Kolesa BIANCHl — orU***’ kolesa MELILLO „ Trst — Ul. A. Caccla J-1® Motorna kolesa MELILLO . Trst — Ulica A. Caccla 1 GUME za avtomobile, sa in kolesa vseh VrsI'.,n Trst - Ulica A. Caccla 4-*| NADOMESTNI DELI za vsa ska tn tata motorna NADOMESTNI DELI za v' rllla, Lambrette, N.S.U., rini dobite pri MELIL1'°_ ,e|. Trst — UL A. Caccla 3-10 ^ PRI MAGAZZ1NU FFLICE. r Ilca Carduccl 41, POB,T,ljte MOške in ctroSke dežne Pa)l de, hlače, topiče In *r*JC® ce»*V vrst in znamk po najMi.!'11 s VESPAGENZIA, Trst, u"ca1.„ja y ces-o 44, tel 28-940. takoj1 f čitev VESPA GRAND „|,H V DEL 1962 skupno z rezerv, oom Iti VESPE 125 in l*,. 1»Jjj stornlm sedežem. Na onroK®gC(9. utll ^ PRI VAŠIH NAKUPIH predplačila. Venka . In MOTO rabljene z izr®0" p Plačevanja. ^„1^ na Garibaldi 11 (Barriera), "““pri ’f kov od avtobusne posta)®.tetV' I boste našli veliko izb'ro_ ROVi.10 «MAGLIABELLA» y »avic m perila za dame. » v Vrf otroke po uajnlžjih yl' Postreženi boste v •— f) Proti izrezku tega ogl»s* najmanj 500 lir vrednosti Spotaknil se je pri domu Ko se je včeraj po polnoči 55- letni Simeone Buttignoni iz Ulice Cavana 3 vračal domov, se mu je blizu doma spotaknilo in je nerodno padel. Pri tem se je pobl| In ranil po čelu ter opraskal po rokah in je precej krvavel. Z re- 29. Iv. naj je zapustil naš predragi IVAN STEFANČIČ žalostno vest sporočajo žena, sinovi, snahe, vtiufc ostali sorodniki. . . Sv' Pogreb bo danej ob 17. uri Izpred hiše žalosti v Križu št. 17. Sv. Križ, 1. maja 1962. k Pokojnik je 65-ietni Antonio Zorzin iz Romansa zjutraj 32-letni Um-,(ll0 0510 iz Tržiča Ul. Raf- *»ti„is 13 pri kanalu Va- *ffže_ : Tržiču pobiral ribiške Mlovesw ZaPazil na vodni gladi-, Policiio t.rupl°- Takoj je obve-)• »Pravir m gasilce. ki so tru-^ •'"■m-i na kopno. Po običajnostih so truplo odpe- %P?0SEK-KONTOVEL Bi; ^LjE z DOMA PRED DVEMA TEDNOMA ' Iršiču našli truplo utopljenca danes 1. maja ob ‘®- uri film: azni diktator (I1 dittatore folle) ••Nini P°d 16. letom vstop v Prepovedan J- m. ob 19.30 Cl-De Metro barvni film: Pči sovraštva kt * dell’odio) >iElKp*BERT MITCHUM, s. ySABETH MUELLER SANDRA-BOLJUNEC [ **et!tnJlanes- dne 1. maja 0n> ob 18. uri Titanus Ulm: lEp8A UBOGE e ‘e ma povere) Nudf‘ievanie fiIma ur,io‘ ;epi (p°veri ma belil) tn^lZicf^SA allasio, AJn alessandra V PANARO 2 'Sla * 1«. Oanes * ufi rn.anes *• *• m- ob '-‘Uemascope barvni film: W, 1 KAPITAN Hši I CaPitano del re) teči; ®Caramouche in Jl °d Ivanhoe lfMo, Don' }• rn ob 16. url tev ,ilma URVI KAPITAN« ljali v mrtvašnico na pokopališču v Ul. 24. maja. Kmalu nato je prišel v mrtvaš. nico Alfisio Zorzin iz Romansa, ki je v utopljencu spoznal svojega 65-letnega očeta Antona. Stari Zorzin je izginil z doma že 18. aprila in od tedaj niso njegovi svojci vedeli ničesar več o njem. Vse kaže, da je po nesreči padel v vodo in ga ni nihče zapazil. Nezgoda mizarja iz Gropade Na aelu v mizarski delavnici Signorelli v Ul. Kandler se je včeraj ponesrečil 22-letni Franko Milkovič iz Gropade št. 5. Rezalni stroj, pri katerem je bil zaposlen, mu je namreč poškodoval prst na levi roki. Z avtom delodajalca so delavca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 20 dni. Obesil se je Zaradi živčne bolezni si je včeraj dopoldne vzel življenje 52-let-ni Teodoro Mauro iz Starih Milj. Revež se je obesil na mandeljno-vo drevo v prvih jutranjih urah. Ko je njegov brat Karlo, ki ga je iskal, prišel okrog 7. ure na njivo, je zapazil viseče truplo. Prerezal je žico in položil brata na tla, da bi ga spravil k življenju, toda revež je bil že mrtev. Po običajnih formalnostih so truplo odpeljali v mrtvašnico. Gorlško-bcnešbi dnevnik KONCERT GLASBENE MATICE V PROSVETNI DVORANI V GORICI Glasbeno udejstvovanje razvija prosvetno rast in utrjuje narodno hrbtenico Nagovor predsednika CM Dušana Hreščaka ■ Nastopi solistov ob spremljavi orkestra • Mogočen vtis kantate ob sodelovanju solistov, orkestra in izvrstnega zbora s Proseka Kontovela uri *• maia ob lechnicolor film: ^110 KOSTRELEfo (L’arciere nero) It! p^RARD landrv Erica ranchi ! ()Jj L Borovo-Proleter Cellk-Maribor Sibenik-Spllt Varteks-Sloboda Lokomotiva-K arlovac Trešnjevka-Zelezničar *» <1^ SCL Olimplja-Slovan Gorica-Rudar Kladlvar-O. Krim Sobota-Ilirlja Kovinar.Triglav Ljubljana-Celje S * 5 8:0 Hi il sf| «! i f 11 / 5. 2:3 '1 S* r\ W A IVO ANDRIČ Travniška kronika 5(š‘ AWA"AVAVkWA KONZULSKI ČASI wuv Pride kupec, bolnik ali kdo iz bolnikove družine, se usede na rob tankega čepenka in pove, kaj bi rad. Mordo z nevidnimi usti v svoji brpidi in brkih pošepeče svoje mnenje, izroči zdravilo in ga zaračuna. Ni mogoče, da bi ga kdor koli zapletel v pogovor. Celo z bolniki ne govori o njihovi bolezni več, kot je najbolj potrebno. Potrpežljivo posluša in molče gleda z rjavimi očmi iz svoje lasne hoste, kjer ni niti enega sivega lasu, in na vse, kar kdo pove, odgovarja z vedno enakimi, ustaljenimi stavki, od katerih je zadnji: «V moji roki je lek, v božji zdravje!* Tako pretrga nadaljnji pomenek in da vedeti kupcu, naj stvar vzame in plača ali pa »poljubi in pusti*. «1 kajpak, vzel bom, seveda bom vzel, še strup bi vzel*, zar javka bolnik, ki mu je prav toliko do stokanja in pomenka kakor do zdravila. Toda Mordo je trd ko skala. Zdravilo zavije v vijoličast papir, položi pred bolnika in se takoj loti kakega drobnega opravka, ki ga je opustil, ko je prišel kupec. Ob tržnih dneh se nabere pred Mordovo trgovino trop kmetov in kmetic. Eden sede na čepenek in šepeta z lekarnarjem, drugi stoje na ulici in čakajo. Hočejo zdravil ali pa so prinesli na prodaj zelišča, se potiho pomenkujejo, mešetarijo, razlagajo, odhajajo in se spet vračajo. Samo Mordo tiči na svojem mestu, nepremičen, hladen in molčeč. Posebno sitne in izbirčne so starejše kmetice, ko kopu-jejo naočnike. Najprej dolgo razkladajo, kako so še nedavno lahko vdele nit v najtanjšo iglo, ampak to zimo se jim je od prehlada ali vrag vedi od česa začelo megliti pred očmi, pa še pletivo komaj razločijo. Mordo ogleduje žensko štiridesetih Irt, ki ji po naravnih postavah pešajo oči, ocenjuje širino obraza in debelino nosu, potegne iz okrogle črne škatle naočnike s pločevinastim okvirjem in jih natakne kmetici na koren nosu. Ženska najprej ogleduje svoje roke, obrača dlani, potem klobčič volne, ki ji ga je dal Mordo, vprašujoč: «Vidiš? Ne vidiš?« Seveda skozi zobe, varčujoč glas. «Vidim, dobro vidim: volnica je, ampak nekam daleč, kakor na koncu čaršije,» obotavljaje se pove kmetica. Mordo vzame druge naočnike in vpraša: «Bolje?» Ostale besede si prihrani. ‘d, Je bolje in ni. Zdaj mi miglja pred očmi nekakšna megla, kot dim, kot nekaj...« Mordo mirno poišče tretje naočnike in zadnje. Z njimi mora kmetica videti in jih kupiti, ali pa ((poljubiti in pustiti«. Za vse na svetu Mordo ne bo več spregovoril. Pride nov pacient, koščen, mršav in bledičen kmet s planine, iz Paklareva. Mordo ga pobara s svojim neslišnim glar som in španskim poudarkom, kaj ga boli. «Na žlički je nekaj, kot žerjavka, da bi jo zlomek, pa boli, boli...« pove gorjanec, kažoč s prstom na sredo prsi in bi še nekajkrat ponovil, da ga boli, toda Mordo ga ustavi suho in prepričljivo: «Tu je nič, tu ga ni mogoče boleti!« Kmet se duša, da ga boli prav tu, vendar pomakne prst malce na desno. «Pa me le boli... Kako naj ti povem? Boli, viš: tule se bolečina začne, potem pa leze sem pa tja, prav leze, oprosti mi...« Nazadnje malce popustita oba, bolnik in Mordo. Določita mesto, kjer bolečina bolj ali manj stalno tiči. Zdaj ga Mordo kratko in poslovno vpraša, če ima na vrtu vinsko rutico, in mu naroči, naj to zelišče stolče v ponvi, doda žlico medu in potrosi s praškom, ki mu ga bo dal; potem naj usvaljka iz tega med dlanmi tri kroglice in jih pogoltne pred sončnim vzhodom. «In vsako jutro osem dni, od petka do petka. Prešlo bo zbadanje in bolečina. Daj osem grošev. In zbogom!« Kmet ki je do zdaj debelo gledal, migal z usti in si prizadeval zapomniti navodilo, mahoma pozabi vse, tudi bolečino, zaradi katere je prišel, in se pograbi za žep, kjer nosi platneno mošnjo z denarjem. Začne se vlačenje, odod-veeiovanje, stokanje, obiranje, naštevanje in, navsezadnje, žalostno plačevanje. Mordo sedi nepremičen in droban, nagnjen nad novo stranko, kmet pa zlagoma zapušča čaršijo in ob robu potoka odhaja v svoj hribovski Paklarevac. Na eni strani prsi ga tišči bolečina, ki ne odneha, na drugi strani, v žepu, Mordov prašek, zavit v vijoličast papir. Skoz in skoz pa ga prebada neka druga, posebna bolečina: žalost za denarjem, ki se mu zdi proč vržen, ter nezaupanje in strah, da je morda prevaran. Tako gre naravnost v sončni zapad, nepriseben in potrt, kajti ni bitja, ki bi bilo bolj klavrno in zmedeno, kakor je bolan kmet. Je pa vendar neki obiskovalec, s katerim Mordo dlje in zaupneje poklepeta in mu ni žal, če z njim zapravi kako minuto in besedo več. To je fra Luka Dafinič, bolj znan pod imenom likar*. Ze z Mordovim očetom Davidom je fra Luka delal in se dobro razumel, sedaj je pa že dvajset let Mordov neločljiv prijatelj in poklicni tovariš. Ko je v mlajših letih še pasel duše po farah, je prihajal v Travnik, kadar je le utegnil, in najprej stopil v Mordovo štacuno, šele potem obiskal župnika v Dolcu. Tako je travniška čaršija že dolgo vajena videti, kako Mordo in fra Luka tiščita glave skupaj, šepetata ali pa ogledujeta zelišča in zdravila. Fra Luka je doma iz Zenice, toda kot otrok je prišel v gučegorski samostan, ko mu je vse domače pobrala kuga. Tukaj je s kratkimi presledki preživel svoja leta med zdravili, zdravniškimi knjigami in orodjem. Celico ima natrpano z lončki, glinastimi vrči in škatlami, po stenah in s tropa pa vlsiJo v vrečkah ali snopkih suha zelišča, vejice in korenine Pri oknu stoji čeber s pijavkami v. bistri vodi in če-brlček s škorpijoni v olju. Zraven oblazinjene klopi, pokrite s ^r„°’ piLežgano' Pokapano in zakrpano preprogo, cena pecica, na nji pa nepretrgoma vre lonček z .K kotih m po policah leže kosi redkega lesa drobni debel* i S živalske koze in rogovi. H brklariji je celica vedno čista, i11 Navzlic tej prijetna, in največkrat diši po brinovih jagodah H6ITi iicijcuuco na glavi. Od kod In čemu ima fra Luka živa duša ni mogla zvedeti. Turki so nekoč preiskovali J * stan; našli niso ničesar, kar bi se jim zdelo nftfpH®'M so se spotaknili ob to podobo. Fra Luka tim je so se spotaknili ob to podobo. Fra Luka jim je ° M iti predstavlja nekega sultana. Izbruhnil je spor, ali Je ,, in dovoljeno slikati sultane, ker je pa slika bila k zbledela in Turki zabiti, Je vitez ostal na steni. L Visijo v celici že več kot pol človeškega življenja; i, niso bile begve kaj jasne, so sčasoma popolnoma i, tako da je sveti Alojzij podoben Hipokratu. Hipokf£l ptf, ^ nu», «sultan», slabo natisnjen na mehkem cenenem t, pa sploh nikomur več; le' fra Luka še natančno '«1 govo sabljo in oklep in vedno jasno vidi vitezov P°J v gled izpred petdesetih let. . m S, .že. Rot povsem mlad bogoslovec je fra Luka fj \ j voljo in nadarjenost za zdravniški poklic. TaWf; N stojniki so to opazili in, vedoč, kako je ljudstvo m 2jf* j A potreben dober, spreten zdravnik, so poslali fanta ško šolo v Padovo. Toda že drugo leto so novotzv0 V sprotni predstojniki odkrili, da je to neprimerno za poj . l in predrago za red, pa so ga poklicali nazaj v Bosno- m % letih pa so bili spet izvoljeni prejšnji predstojniki S RO nosilni i mloHoffo frofvo ti Po/intm /4n /JnofitHiffl **i|| & * Likar — lekar, zdravnik. drugim te nagajivosti spet poklicali fra Luko na Gučo goro. . # (Nadaljevanie naPr‘ii/ UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 8-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 55« - PODHU7NICA GORILA: Ulica S. Pellico 1-11. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. St. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 tir. — 1 letna 1800 Ur, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 dm, mesečno 420 din — Nedeliska: posamezna 40 din, letno 1020 din, polletno 9H0 din. četrtletno 4B0 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo Pri Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja m tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst fenško mišljenje *e spreminja 11 dm,-8 z°deva je vznemirila •ioi ti,,Ve’ Medtem ko se sve-,)a * Veiidel zadovoljuje s j*k zas*eduje dogodke v o-s.’ Pa pl prišel do bistve- "Putov^8’ da se 3e v ^vez‘ fes 'S začel proces spremijo Jelenja, ki se — kot Jjl. Ve„df0sl)e^uie 'z dneva v %jh. ar ostanimo najprej pri !Wu°dnonemSki Pos'anik pit od 9 Ians Kroll, je najpoz-i Ovil',novernbra lanskega le- f jSdanCiaVn0St’ ki nasProt"-« ffeks „ vodilom zahodno-', !!ij tisknPOl,tike do Vzhoda. Na ^ ?P«Vi(n,Vn‘ k°nferenci je razlo-(j! Jit, j. novo koncepcijo. Vpra-,ti Kai Uso*ovil, se ne glasi > moremo dobiti od So->Dr.» - temveč: Kaj mo- l1' treh,reč*ti? Sam je ugotovil, 0 !1 in hka okušati preprečiti voj-^ k|L at\ je dal nekaj nasve- . ufes#,., “* se to dalo doseči. !*°*tfh se je zavzel za Kvjetak 1 h/ a pogajanja, za i U°kjn,tt'eie na Odri in Nisi j JIPoljsk0Ctle meie med Nemčijo dfj ’ Za sprejem obeh nem-Par jV Organizacijo zdru-Sstlite,a°lov’ Za nevtralizacijo in za t0) naj }‘*Ve,j * Nemčija dala Sovjet-St? kr'dit v višini kakih 10 EWji t,ark- Na ta osupljiva >tj .“°nnska zvezna vlada t>o . reagirala. Domnevati to „ret’ da je spravil Hans JfC? koncePciio v jav [j , 0 z vednostjo in s so-l' t°buHine vlade, mogoče.celi z»dni ° ^denauerjeve vlade. J% l? domnevo potrjujejo Pr0ti' •» »e zgodili pred- ska zveza imeti le za žalitev. Neogibna b V takih okoliščinah se je morala Krollova afera razkaditi v hlapovih demantijev in polovičnih priznanj. Kroll gre spet v Moskvo, neposredno pred upokojitvijo pa se vrača v Bonn kot svetovalec za vzhodna vprašanja. Kakšen pomen naj ima to za o-korno birokracijo zunanjega ministrstva v Boblenzer Strasse v Bonnu, tega seveda ne zna povedati nihče. Prihajamo k zelo pomembnemu opažanju: Krollova dejavnost, za katero je dal pobudo Bonn, je ne samo oslabila zahodnonemški položaj za pogajanja, temveč je nemško ljudstvo spomnila prastarih sanj o nemško-ruski zvezi. Noben dogodek ni mogel pokopati spoznanja, da je Nemčija vedno izgubila, kadar je bila na strani sovražnikov Rusije, vedno pa zmagala, kadar si je naredila Rusijo za prijateljico. Te sanje so imele v oblasti ne samo pred sto leti v Petrogradu delujočega pruskega poslanika von Bismarcka, ne samo rapallske politike vveimarske republike, ne samo Hitlerjevega notranjepolitičnega nasprotnika Strasserja, ne samo neko dobo Ribbentropove politike, ne samo neuspešnega atentatorja na Hitlerja, grofa von Stauffenberga, temveč tudi širok Marilyn Monroe bo pričela snemati nov film in to take vrste, ki Ji že nekako pripada. Film bo nosil naslov »Nekaj mora pasti«, vendar to ne pove ničesar. Bolj postane zadeva razumljiva, če povemo, da bo Marilyn v filmu ponesrečenka nekega brodoloma in da se bo rešila na zapuščen otok, na katerem je po sili razmer zelo del narodnoiiberalnih politikov v [ m»l° »H »koro nic obleke. Na sliki: Monroe preizkuša »obleke«, ki bonnski republiki. H. P. R. i Jih bo nosila na »zapuščenem otoku« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMtiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiii P^vljalm pogovori o CfetiB.d Sovjetsko zvezo in hfeu u državami. Proti zait i bi1* ‘fen j°ru min>stra Straus-»J Z"V^Tyjeva vlada odrekla :i j. *k’ zvezni vladi atom- - L^lic b daljnosežne rakete. EH* V]°d*°čnejšim ugovorom u *, sta letna kongresa ' 'fevai ristov in libera- 1 tij O . a Priznanje DDR in 'i |0n ,r’ ‘n Nisi. Vedro zelo pl* j>j Dnti°nsk* *Economist» je L*1" bri» Us*j sprijazniti Bonn t€ tfe ffnskim gledanjem, na-■i .jj"1 nar>čne prednosti za 11 a'd’ zahodnonemški go- lt Ru„,lnister. je izjavil g. st | Ifefeve kako zelo poseb-i!(V ht1*0 b.*a zab°dni Berlin bre-<•; E| ^ , nsk‘ Proračun. Edina C, •‘fOik1Pr'Prečij° “ mate' *! C' ,in da se okrepi * tlaja ln^anov, je poskus, ti«u. 'Padus vivendi... Saj 'liJ 1,.^ Bri-. v*ada — kot vlada 1,. — koi viaaa V, *fet ’ ji 5 tem še vedn0 -*tt,t‘udi pravica na vso ,f Pajprej odgovoril z '« b B*ho _ °*danjem, potem s S|S!eat0valno dejavnostjo, S p«|, * vedn<> znova de- ‘zpadi , 'iC1 zaveznikom, ki so 11 ia!" 'Chf sljivi' 'n s člankom ^tS«li' Und Welt», ki ga .^tijk Pifauss in ki je dol-l;l' 11 i,0iaiW» v°iake in Kennedy-if,i r!iiai Mkimije.. Bolj ko tL konf Ženevska razorožit-i *b>Vo,"nca' bo!i je nara-rt b T"1 hi 80,1 v Bonnu: tokrat 'ti kkftol ^.°gel zanašati, da ga p. 195„UV* de Murville, ’ ker je tokrat de IjlJ K,>st, sv°je sodelovanje. ;J| J .se zahod in Vzhod ,. H. . -M K> Proti ‘ZPadi - zvaznega MOSKVA, 30. aprila. — Včeraj se je sovjetski umetni satelit «Kozmos 4», potem ko je brezhibno prejel in opravil radijsko posredovani nalog ustreznih kontrolnih postaj na Zemlji, povrnil v svojo bazo, nahajajočo se v ne kem predhodno določenem kra ju nekje na ozemlju SZ. Obstaja mnenje, da to ne more biti daleč od Saratova, ob reki Volgi, kjer sta pristala tudi Gagarin in Titov. Dejstvo, da se je «Kozmos 4« vrnil, oziroma, da je srečno pristal, potem ko je bil pognan v vesolje, ne predstavlja nič novega in posebnega. To se je Sovje- K10 v Bonnu — kot :1*|| b>vilo8Q‘°vil list «Die Welt» sv°je sodelovanje. b ,J' postala tako o- :H ' 1 ;P|| .,,0 _ „0, .w,c IIt„. i1 f,i(t°Se>ijePrtVo Protiameriško : Kai ae zdi tedaj , * kot da je moskov- St J PoznP°,lanika Krolla — $ Sl <£'>* branil celo mi- Sr ?adni-'~J zrast'a iz tega jf štj Ne,y,i?, dvom o tem, da Jil Krollove dejav- jt a8, heprizadeto, je iz-preme- n l|i Jt j, na moskovski me- s »uv,ei topre^n:ieRa leta (ki A °80) 1 Zgodbi nnmemh- \ S.^Ntrs ® SCtU.. M po-1 pot* — kakor je °raj zanesljivo, en v Krollovi zgodbi pomemb-aovjetskem zuna-po poslaniku fi Potib- sam „ lku Smirnovu. skoraj 2 “deležen v W tij 3;e treba j k!> i,do Vpu* B°nn Krollovo A Ptl a je tr“da resnično vzel $ k it 1 'Ne, t“a odločno odgo-i |it(jV vSej' Nroll je uradnik, i ^ li.tltHPoltazalSV.0^ diplomatski Uj i"« l,°!i‘bo J* mal° P°bud, V. to. h bilo name- ^h|Z'1'k* -3 ■ Prestraši zahod- nikU Smirnp,,,, 'Va ie Ud' tli treba še vedno 'I bi •tlrp0li«ke. Ieral le vin. V U5ehn ",c,sal Vnovič sko-PjS SS hotnost zahodne-K* kj/3o»t ,!,Ci >Cn-2,aiprei spoznali *A 1 V' NePP!kl hladne vojne '»fi1! tSo*1, da f ■ s'cer se dela-7,1 f N,J«fts 3em>jejo Krollovo * X‘ki nar7a tak0 da bi se J ^V ,°d' dresiran proti M V.»« 'abko odzval - v Jt i hiitik-05*2'1! morebitne Nlik ^0 n take taktike, ki df* j SljJ1 stvan 6Zrb fronta teh ny S >«krt rcev ir segala od * V l'! Ur^rija^8 P°dpredsed- do revanšističnih S f Inv' D° b-rde jim 'VJ. Ž^Hll?Vnl časniški mo-SPV g.l|d» n"t>t ],prmger s svojima id » t S ‘bleli Stoma «Welt» in r ,Sti *'arediii° dovolj vpliva, 27 4 V It ni h/v - r^f ep/ glubbu ~ bliliu‘ihtvt> Knjiga o Berlinu V založbi La Tribuna v Piacenzi je izSla knjiga •Berlino, vetrina di due mondi», ki jo je napisal Elio Nicolardi. Avtor je knjigo napisal tik pred lansko berlinsko krizo sredi avgusta in je ni vei spreminjal. Pisana je vseskozi v zapadnjaškem duhu, ima pa svojo vrednost predvsem kot zbirka številnih podatkov. V knjigi, ki ima tez 200 strani, je tudi precej fotografskih reprodukcij iz obeh polovic Berlina. V Recoaru bienala za risbe Občnia Becoaro je napovedala prvo driavno bienalo za risbe ter razpisala nagrado Recoaro Terme. Določena je nakupna nagrada v znesku 250.000 lir ter tri nakupne nagrade po 100.000 lir. Nagrade pa se lahko še pomnoie. Vsak udeleienec bo moral predložiti ne vet kot tri in ne manj kot dve risbi. Razsodišče bodo sestavljali Giuseppe Marchiori, umetnostni kritik, kot predsednik, Licisco Magagna-to umetnostni kritik, Giuseppe Santomaso, slikar, in Salvatore Maugeri, umetnostni kritik_ *•« NEAPELJ, 30. — Med predvajanjem filma «Anni ruggenti* v kinu Filangieri je v sosednji dvorani počila petarda, ki pa ni povzročila škode, niti prevelike panike, tako da so predvajanje filma nadaljevali. V Jugoslaviji snemanje za film o Robinu Hoodu RIM, 30. — Umberto Lanzi je. v gozdu Manziana dokončal snemanje nekaterih scen filma «Zmagoslavje Robina Hooda», nakar se je vsa skupina preselila v Jugoslavijo, kjer bo ostala pet tednov. Tam bodo snemali množične prizore: osvoboditev Viljema Rdečega iz nottin-ghamske utrdbe ter zmago Riharda Levjesrčnega v bitki proti Ivanu brez dežele ter izdajalskim vojvodom. Računajo na uporabo 10.000 statistov ter 5000 konjenikov. 1RST. UL. C1CERONE t Tel. 31-136,37-723; Telegr.: lMPKXPORT TRIESTE UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za 1ZVAZA: tekstil, kolonialno blago tn ravnovrstr.e sirote kurjavo, gradbeni material SPECIALIZIRANO PODIEIIE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE TRST — UL. MAZZINI 46 in na TRGU PONTEROSSO 5 n ud1 ta vsakovrstno modno blago: bunde, deke, rjuhe itd po najnižji ceni OBIŠČITE NASI Črnec ubit med incidenti CEZ LETO POLET PROTI LUNI? Satelit «Kozmos 4» je v redu pristal v Sovjetski zvezi Prihodnji polet z dvema človekoma, da se ugotovi zakaj je imel Titov težave Verjetno so v SZ zaključili vrsto pripravljalnih poskusov vi, da so že petkrat poslali v krožni tir okrog Zemlje določene predmete, ki so jih zatem znova povrnili na Zemljo. Zanimivejše pa je, kakšna sredstva so pri tem uporabili. Sateliti t>Pa #Kozmos» so nedvomno mnogo lažji od vesoljskih ladij «Vostok», ker predstavljajo ves njihov tovor samo znanstveni instrumenti. Ne gre potemtakem izključiti, da je sovjetskim znanstvenikom uspelo zmanjšati obseg, torej hkrati tudi težo zapletenih avtomatičnih naprav za povratek, nakar so to hoteli preizkusiti prav z zadnjim vesoljskim podvigom. «Kozmos 4« je ostal v krožnem tom posrečilo že petkrat, se pra- lllllllllllllllIfllllllllMillMMIHimilllllllllllllllllllMIItmillMiminillllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlillllll ON NI TAKO RAVNAL Vera Eichmann je obiskala svojega moža v zaporu Govorila sta o finančnih in družinskih vprašanjih Vero je ves čas bivanja v Jeruzalemu ščitila policija JERUZALEM, 30. — Ravnatelj zapora Ramleh je objavil kratko sporočilo, da je žena Adolfa Eich-manna Vera včeraj obiskala svo. jega moža v zaporu in se z njim razgovarjala uro in pol. Kasneje se je izvedelo, da so oblasti poskrbele, da se o obisku Vere Eichmann ni izvedelo nič prej in da so Vero ves čas bivanja v Jeruzalemu ščitili močni policijski oddelki. Nacistični zločinec je govoril s svojo ženo po mikrofonu, med nji- ma pa je bila steklena pregraja, katere ne prebijejo puškina zrna. Govorila sta predvsem o finančnih vprašanjih in drugih družinskih zadevah. Vera je dejala med drugim možu, da se ni mnogo izpremenil in se poslovila s pozdravom «Na svidenje«. Kot je znano, je Eichmann vložil priziv na smrtno obs >dbj in sedaj čaka na odgovor visokega sodišča. V primeru, da bo priziv odbit, bo vložil prošnjo za pomilostitev na predsednika Ben Gu-riona. niso pa imeli a> s katerim bi )k?e|h m zace>iti razpoke i V*lavi, ‘°ku, Adenauerja J f'St° drUB° , *c Krolla. ki ne- f»llc Krolla, ki ga *f, hi h°bta Wehner-Krii-bl*a mogla Sovjet« Trije mladi nacisti so s« v Los Angelesu oblekli v rjave srajce, nadali značke z kljukastimi križi in pričeli z nacistično manifestacijo po meslu. Končalo se Je tako, da so vsi trije zaključili svoj »pohod« na policijski stražnici tiru tri dni, pri čemer je preletel okrog 2 milijona kilometrov. Ne da bi se človek motil, lahko povsem mirno reče, da gre v tem primeru za napravo, ki je v vesolju doslej preletela največjo razdaljo — nič manj kot petkrat večjo od one, ki loči Zemljo od Meseca — a je človeku uspelo, da jo je hkrati tudi povrnil na Zemljo. Povratek »Kozmosa 4» bi znal pomeniti, da je vrsta raziskovalnih poizkusov okrog vprašanja radioaktivnih pasov nekako zaključena in da ne bo minilo dolgo, ko bodo Sovjeti znova začeli izstreljevati svoje vesoljske ladje, ki bodo v njih ljudje. Ko pravimo «ljudje», se pri tem opiramo na splošno razširjeno mnenje, da bosta v prvi sovjetski vesoljski ladji, ki pride zdaj na vrsto, že dva človeka in ne en sam, kot doslej. Sovjetski znanstveniki — in a-meriški nedvomno še bolj — pa morajo pred tem rešiti še neko zanimive in zelo važno vprašanje: vsem je že namreč znano da je Titov med svojim 25-urnim poletom imel neke motnje, ki jih ne Gagarin ne Glenn nista čutila. Vprašanje je zdaj sledeče: ali so motnje v organu za ravnotežje, nahajajočem se v notranjosti ušesa, ki so Titovu med vsem njegovim poletom povzročale močan občutek gnusa, samo posledica neke disfunkcije v njegovem ušesu, ali pa se bodo te motnje pojavile pri vseh kozmonavtih, ki bi se v vesolju zadržali daljši čas. Preden bi se torej pristopilo h kakršnemu si bodi medplanetarnemu poletu, je vsekakor nujno potrebno imeti jasen odgovor na to vprašanje. Zaradi tega se tudi kaže potreba, da bi prva vesoljska ladja, ki bo zdaj poletela v vesolje, ostala tu vsaj dva do tri dni. Vrhu tega se resno postavlja tudi vprašanje upravljanja, oziroma krmarjenja vesoljske ladje, se pravi spreminjanja njene smeri med krožnim letom, kar bi bilo moč preizkusiti, oziroma ugotoviti prav v naslednjem podaljšanem vesoljskem letu. Sele zatem, ko bodo premagane vse te težave, ko bosta nadalje skrbno proučena tako vesoljski prostor in njegove nevarnosti, se bo človek lahko pognal proti Mesecu, ga obkrožil in se nato spet vrnil na Zemljo. Zdi se, da pa se to ne bo moglo doseči pred letom dni. Na vsak način se danes, lahko rečemo, nahajamo že na sam navečer novih presenetljivih dogodkov, do katerih bo prišlo, zahvaljujoč prav vrsti raziskovalnih nalog, opravljenih s pomočjo satelitov tipa «Kozmos». Rusi so tem pripravljalnim delom posvetili vso pozornost, pa so jih zaradi tega tudi opravili v najkrajšem času. Kateri bodo bodoči kozmonavti? To je vprašanje, ki se z njim u-kvarjajo vsi, ki do neke mere slede najnovejšim poizkusom osvajanja vesolja po človeku. Bosta morda to znova Gagarin in Titov? Bržkone ne bosta, ker bo Gagarin ves mesec maj v Avstriji in na Japonskem. Titov pa bo prav tako izven SZ, saj bo na obisku v ZDA. Ne eden ne drugi potemtakem ne bosta uvežbana, oziroma pripravljena za nov polet, če naj do tega, kot se govori, pride že enkrat v tem ah pri-hodnem mesecu. Prejkone bo pri-hodni vesoljski let prinesel že nova imena kozmonavtov, kakrš- LOS ANGELES, 30. — Do pretepov med policijo in nekai sto črncev, ki pripadajo muslimanski sekti, je prišlo v Los Angelesu. Agenti so streljali in ubili enega črnca. Ranjenih je bilo 15, med njimi osem policijskih agentov. Do incidentov je prišlo, ko je neki policaj hotel razgnati skupino muslimanov, ki so prodajali obleke pred mošejo. Agent je pričel streljati v zrak, pritekli so drugi muslimani iz mošeje in je prišlo do prave bitke, med katero so prejeli krepke udarce tudi policaji, katerih se je zbralo 75. nih je v SZ več, pa se bodo ta pridružila Gagarinu in Titovu v posebnem seznamu oseb, ki je v njem mesta samo za najbolj slavne ljudi. Malo pred. svojim odhodom v ZDA, je Titov v kratkem intervjuju, ki ga je dal za dnevnik Iz-vestija, izjavil, da bo 3. maja, skupno z Glennom, podal pred mednarodno vesoljsko komisijo poročilo o svojih vesoljskih izkušnjah. Hkrati je izjav'1, da je izredno zadovoljen, ker bo lahko obiskal ZDA in se tu srečal z Glennom. Poleg tega bo v Washingtc-nu obiskal tudi U Tanta in nr izključeno, da mu ob tej priliki ne bo izročil kakega sporočila. V zvezi z vprašanjem poleta «Kozmosa 4» pa v ZDA sam dogodek dokaj svojevrstno komentirajo. Pravijo, kot je to njihova navada, da je imel, namreč «Koz-mos 4», poleg naloge, da zbere določene znanstvene podatke o vesolju, s katerimi naj bi Rusi dohiteli ZDA na tem področju, tudi nalogo, da zbere vse ustrezne podatke v zvezi z jedrskimi poizkusi, ki so jih ZDA pred kratkim izvršile v atmosferi. Stalinova slika na proslavi 1. maja v Pekingu PEKING, 30. — Agencija «Nova Kitajska« je objavila vest, da bodo na osrednjem trgu Tienanmen v Pekingu postavili veliko Stalinovo sliko v okviru proslav 1. maja. Poleg slike Stalina so postavili tudi slike Marxa, Engelsa, Lenina in Mao Tse Tunga. Potres na Japonskem TOKIO, 30. — Policija je sporočila, da je dopoldne prišlo do potresa na severnem in srednjem delu Japonske in da je potres povzročil eno samo smrtno žrtev, ranjenih pa je 52 oseb, šest med njimi se bori s smrtjo. 2elezniški promet je na treh točkah pretrgan. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ogibajte se povrSnostl. Posvetite nekaj časa dopisovanju. Zdravje dobro. BIK (od 21. 4. do JO. 3.) Politi-te si v delu dobrega zaveznika. Ne dajajte se v zobe sosedom. Nervoznost. DVOJČKA (oi 31. 5. do 22. «.) Ne bodite po nepotrebnem neprevidni. Zagotovili si boste zaupanje pri mlajših. Zdravje dobro. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Preiz-kušani boste v vaši potrpežljivosti. Lepo sožitje v družini .Prehodno nerazpoloženje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zaupajte obljubi, ki vam je bila pred časom dana, Izvrstno razumevanje z ljubljeno osebo. Zdravje trdno. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Da bi se ognili neprijetnim presenečenjem, preglejte vaše finančno stanje. V čustvih bodite trdni. Zdravje zelo dobro. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zadovoljstvo v delu, ki je za vas novo. V pogledu čustev: uresničitev starih želja. Zdravje nespremenjeno. ŠKORPIJON (Od 24. 10. do 22. U.) Pomanjkanje vztrajnosti bi utegnilo pokvariti vaše načrte. Srečen večer z drago osebo. Zdravje odlično. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Lepo boste rešili nekatera manjša vprašanja. Prijeten večer z veselimi tovariši. Zdravje zelo dobro, KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne spreminjajte vaših načrtov. Dober nasvet od Iskrenega prijatelja. Zdravje dobro. VODNAR tod 21. 1. do 19. 2.) Posvetite se raje reševanju konkretnih, čeprav težje rešljivih vprašanj. Utrditev starega prijateljstva. Zdravje odlično. RIBI (od 20. 2. do 20 ».) Izbolj-Sanje finančnih prilik za obrtnike In svobodne poklice. Neki nesporazum boste rešiti s pojasnilom. Zdravje dobro. J3 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE ^ LA GORIZ1ANA GORICA • Ul. Duca d'Aosta 180 - Tel. 28-45 UOKlCA PREVZEMAMO PREVOZ v.SAKOVHSTNECiA Ht.AGA TVRDKA JOŽEF SILA uvoz izvoz vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter jamskega lesa Telefon 37-004 TRST • Riva Grumula št. 6-1 UVOZNO IZVOZNO PODJETJE TECHNA TRST — Ulica Ghega 2 — Tel. 35-907 Telegram: TECHNALUIN RONKI (Gorica) Streljanje v tržnici v Neaplju NEAPELJ, 30. — Dve osebi sta bili ubiti in dve težko ranjeni med streljanjem, do katerega je prišlo okoli 8. ure v tržnici z ribami v Neaplju. Ubita sta bila Rolando de Pietro in Francesco Toscanini. Policija je ugotovila, da so na tej tržnici vladale razne «tolpe komisionarjev«, med katerimi je prišlo do ostrih trenj. Končalo se je tako, da so pričeli govoriti samokresi. Se vedno pa ni točno znano, kdo je pričel streljati in za kaj konkretno je šlo. COSENZA, 30. — Dva dni po poroki je naredil samomor 27-let-ni poročnik karabinjerjev Aldomi. no Natale, ki se je ustrelil s pištolo v desno sence. Samomor je verjetno povezan s tragično prometno nesrečo, do katere je prišlo v soboto in med katero so izgubili življenje dva ter so bili hudo ranjeni trije najožji sorodniki poročnika. TISKARNA GRAPHI S VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA SOLO, URADE ITD. TRST ULICA SV. FRANČIŠKA 30 TEL. 29-477 Gostilna lastnik TRST — Ulica Carducci 41 (nasproti pokritega trga) vam postreže z domači, hrano — z naiholjšim Istrskim tn vipavskim vinom in pršutom Ivan Filipčič TRGOVINA ČEVLJEV «ROIANO» Lastnik ALOJZ GEC TRST — Trg tra i Rivi 2 — Tel. 31-198 Vam nudi veliko izbiro pomladanskih in poletnih Čevljev Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Slovenske zbo- rovske skladbe; 9.00 Praznična matineja; 10.00 Koncert za praznik dela; 10.45 Godalni orkestri; 11.13 Paul Dukas: Čarovnikov vajenec, Claude Debussy: Spomlad; 11.45 Vrtiljak; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14 40 Dalmatinski taroburaški ansambel; 15.00 Vokalni kvartet «The Dia-monds«; 15.20 McPartland in njegovi Dtxlelanders; 15.40 Dunajski motivi; 16.00 Izredna oddaja — «A-škerčeva Stara pravda«; 16.45 Rim-skil-Korsakov: Zlati petelin; 17.15 Kavarniški koncert; 18.00 Radijska univerza: 18.15 Orkes'ter »Living Strlngs«; 18.30 Iz Italijanskega glasbenega ustvarjanja; 19.00 Pisani balončki, nato Pevci, kitare in ritmi; 20.00 Šport; 20.30 Izbor domačih in tujih motivov; 21.00 Drame in epopeje našega stoletja; 21.30 Koncert pianista Go Jm ir ja Demšarja; 22.00 Plešite z nami; 23.00 Iz galerije jazza: nuddy Bregman. Trst 7.10 Orkestra! a glasba; Koper 6.00 Prenos KL; 7 15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 Čestitke delovnih kolektivov; 12 45 Glasna po željah; 13.40 Čestitke delovnih kolektivov; 15.15 Mednarodne pesmi dela; 16 00 Prer.os RL; 19.00 Poje Sergio Bruni; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesni ritmi; 23.00 Pre-ios RL; Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih: 8.30 Omnibus; 10 30 Thomas Hardy: Zgcdba iz Napoleonovih časov, nato nadaljevanje Omn‘busa; 12.00 Najnovejše pesmi; 12 20 Glasbeni album; 13.30 Veliki Klub; 14.15 Poje Aura D'Ange>lo; 14.30 Piero U-migliani In njegov orkester; 14.45 Torek, I. npr i la 1902 Mednarodni glasbeni program; 19.00 Oddaja za delavce; 19.30 Športni dnevnik; 20.00 Glasbeni album; 20.55 Proslava mednarodnega praznika dela; 21.00 Shakespearova tragedija »Romeo in Julija«. II. program 9.00 Jutranje vesu; 10.00 Varle-tejski program; 11.00 Glasba za praznični dan; 14.00 Naši pevci; 15.00 Glasben« album; 15 30 Važnost državnih cest; 15.35 Varietejski program; 17.30 Vaš Juke box; 20.30 Glasbeno nagradno tekmovanje; 21,45 Večerna glasba. III. program 16 00 Veliki meceni; 17.00 Vivaldijev! koncerti; 18.00 Novo-a(riški pripovedniki; 18.30 Filmski pregled; 18.45 Šostakovičev Kvintet, op. 57; 19.15 Pamjeva pisma Redtju; 19.45 Spomini na Daljni zahod; 20 00 Vsa-kovečernl koncert; 21.30 Nastop nacizma v Nemčiji; 22.05 Auletta, Cl-marosa in Boecherini. Slovenija 6.00 V to svetlo jutro; 7.00 Na. poved časa; 7.10 Delovni kolektivi — delovnim ljudem; 7 50—12.00 Prvomajska parada; 8.00 Prvomajski koncert; 12.05 Naši zabavni ansambli; 13.15 Obvestila; 13 30 Novi posnetki zabavnega orkestra; 1400 Koroški oktet; 14.30 Trije skladatelji; 15.15 Zabavno popoldne; 17.05 Flavtist Čampa, hornist Falout in violinist Škerjanc; 17.30 Harmonika; 17 40 Reportaža; 18.00—19.00 «B,la bi mar nesrečna, če bi ljubila«...; 19.05 Zabavni ansambli; 20 00 Za-bavna glasba; 20.30 Radijska igra: 21.20 lntermezzo na tipkah; 21.30 Vremšak: Simfometta. Ital. televizija 10.00 izr. č iev priznat ) delovnim ljudem: 1600 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30 Program za najmlajše: 18 30 Dnevnik; 18.45 Disneyland; 19.35 Ritmična glasba: 20.20 Šport: 20.30 Dnevnik; 21.05 Film »Napoleonov sovražnik«; 22.40 Knjiga za vsakogar; 23.10 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10 Stari prijatelj: Fred Astal-re; 22.00 Dnevnik' 22.20 Naši prijatelji; 22 50 TV Igra »Poseben primer«. SREDA, 2 maja 19(2 8.30; Sola; 10.25 Volitve predsednika republike; 14.00, 15.00 in 15.10 Sola; 17.30 Program za najmlajše. 18.30 Dnevnik; 18.45 »Večer posvečen Čehovu«; 20.20 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Registriran športni dogodek; 22.40 »Bonsoir Catherlne«: 23.40 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10 Mali koncert St. 2: 22.10 Dnevnik; 2230 Pogovor s pesnikom Giorgiom Caproniiem. Jug. televizija RTV Hm graa pribl, ob 8.00 Pre nos prvomajske proslave; RTV La-greb 15.30 Prenos športnega dogodka; JRT 20.00 TV dnevnik; RTV Zagreb 20.30 Glasben) sestanek RTV Beograd 2130 Na tajnem Ha. nalu; JHT 22.15 TV dnevnik. SREDA, 2. maja 19(2 RTV Ljubljana 18.00 Koncert ansamblov zabavne glasbe; 19.00 Mali lovec — slikanica; 19.10 Dokumentarni film; RTV Zagreb 18.00 Rdeči Balon — otroški igrani film; 19.00 Jim iz džungle — film; RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik'; JRT Ljubljana 19.30 TV obzornik; JRT 20.00 TV dnevnik; RTV Beograd: 20.20 Propagandna oddaja; 20.30 Dirka — zabavno-glasbena oddaja: RTV Zagreb 21.30 Srečanja v maju — reportaža; JRT 22 00 TV dnevnik. PRIMORJE EZPORT Telefon: št. 07 Nova Gorica, št. 12 Šempeter pri Gorici 1 IZVOZNO UVOZNO PODJETJE NOVA GORICA - JUGOSLAVIJA Brzojavi: Primorje Export ■ Tekoči račun 600-31/1-39 pri JUB Ljubljana - - Ob prazniku dela 1. maju, pošilja delovni kolektiv JESEMECE JESENICE NA GORENJSKEM najlepše pozdrave vsem svojim kolegom v domovini in v svetu ! ime/ EXPORT-IMPORT KOPER Nabrežje Jugoslovanske mornarice 1-a s samostojnim obratom AVTO-MOTO SERVIS KOPER Predstavništva: Glavni direktor 21-539 Beograd 27-331 Uprava, komerciala 21-080 Ljubljana 20-413 Finančnp-rač sektor 21-544 ■,o_7io Grosistična dejavnost 21-254 Zagreb 39-718 Široka potrošnja 21-569, 21-505 Osijek 29-57 Avtomoto servis 21-272 Rijeka 42-74 Telegram IMEX Koper Ljubljana teiex 03-174 Telex 035-11 ANDREJ BOLKO mr. ph. Telefon 31*315 UVOZ > IZVOZ farmaoovtakl proizvodi In komlkalllo TRSI - UL. IORREBIANOA 21, il IMP. TRAUS ADRIA S.p.A. TRST -- Ul. CIGERON E 8/II - TEL. 30-214 EXP. SKLADIŠČE: »se vrste lesa — eksote — furnirje — poliestere — dekora- Scalo Legnami tivne plastične profile — laminate — stroje in druge ar- tikle za lesno industrijo EXP0RT: vseh prehrambenih proizvodov kmetijskih produktov živine in divjačine proizvodov ribje industrije izdelkov domače obrti lesa in lesnih proizvodov kuriva in goriva, gradbenega materiala, proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije IM P ORT: vseh artiklov široke potrošnje rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev ladijskih motorjev in za vse ostale stroje naprave in opremo; tehničnega materiala strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov Ob prazniku dela 1. maja, pošilja kolektiv mnogo lepih pozdravov vsem ljudem na svetu Tovarne poljedelskih strojev Zemun Mnogo lepih pozdravov vsem delovnim ljudem sveta, pošilja delovni kolektiv ob prazniku dela 1. maja Tapetniška delavnica MARIO PAHOR Specializirana v opremljanju dnevnih sob in drugih prostorov TRST Ulica S. Anastasio 12, tel. 61-218 COMMA PL A STIC A Ulica dell lstria 8. tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA A. BIRSA Vam nudi vse hlSne potrebščine, torbe igrate, lutke, plastiko pode - Imitacija parketov. Vse po konkurenčnih cenah! KROJAŠKI SALON S. KOŠUTA TRST — Drevored G. d’Annunzio 11/1 Tel. 95-498 V Železarna ŠTORE» Store pri Celju proizvaja: surovo železo vseh vrst Siemens Martinova jekla v valjanih profilih, litoželezne valje za valjarne, gumarsko in mlinsko industrijo, kokile vseh vrst litoželezne vodovodne cevi fazonske komade strojno litino vseh vrst najzahtevnejših kvalitet, ognje vzdržni šamotni material - opeka in malta Zahtevajte katalog naših izdelkov /At SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Vzdržuje z modernimi tovorno - potniškimi «• ladjami z odhodom ladij vsakih 30 dni: redno expresno progo Jadran. Z DA z Reke - Trsta - Kopra v New Vork, Boston Philadelphijo, Balti moro, Norfolk, VVilmington, Char-leston, Savannah, Jacksonville kakor tudi redno službo okrog sveta (z Jadrana v Indijo, Indonezijo, na Japonsko, v ZDA-Zahodna obala, sredozemske luke). In nudi ladijske prevoze po celem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 16.400 ton nosilnosti. Vse informacije daje uprava lodjet^a «SPLOSNA PLOVBA« Piran, Župančičeva ulica 25 -r naše agencije po celem svetu. Telefoni: 517», 5171, 5173, 5175. ele grami: Plovba Piran Telx št.: 035-22 AVTOTURISTIČNO PODJETJE SLAVNIK-KOPER Tel. 21582, 21645, 21342, 21164 nudi vse usluge avtobusnega in tovornega prometa ter turistične usluge Ob prazniku dela, 1. MAJU pošilja kolektiv lepe pozdrave vsem delovnim ljudem sveta EXPORT-IMPORT FRUCTUS KOPER trguje z vsemi poljedelskimi artikli južnim sadjem, žitom ter s predelanih' proizvodi; pulpami, sokovi,koncentrati* in z raznimi vrstami zmrznjenega blag3 Vsem strankam se toplo priporočam0 MOTO CIMATI H M W Izključni zastopnik M. SIMIČ Opčine - Narodna ulica 48 - Tel. 21-322 — TRST Delovni kolektiv gostinskega podjetja RISNIK-Pivaj? pošilja vsem najlepše pozdrave ob prazniku dela 1* . —^ 15. SEPTEMBER ANHOVO Tovarna cementa in salonita - Anhovo želi ob prazniku 1. MAJA, da bi vsi delovni ljudje sveta pripomogli v borbi za mir med n#1' J