Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi J« moči
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AME7UKI
Slovenic Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Od bofa do zmage!
Štev. 23.
Entered as Seoond-Class Matter July 8th. 1903, at the Post-Office at Chioago, 111., under Act oí March 3rd, 1879
Chicago, 111., 7. junija 1912.
Kdor na misli svobodno, se ne mote boriti aa svobodo I
Leto XI.
Razgled po svetu.
Avstrija. -
Dunaj. — Veliko pozornost je vzbudila knjiga >z naslovom: “Pre-menljivi časi”, ki jo je izdal grof Albert 'iStemberg. Izdajatelj dokazuje v tisti, da 'vojvodinja Sofija ¡pl. Hoheniberg, bivš.a grofica •Chotek, ki je svojčas 'bila častna dama nadvojvodinje . Izabele je postavno opravičena imenovati se cesarica Avstrije, kadar njen soprog nadvojvoda Franc Ferdinand zasede prestol in da so njeni otroci zakoniti dediči prestola. Začasa, ko je nadvojvoda poročil grofico se je moral odpovedati vsem pravicam, ki bi jili imeli o-troci do prestola. Grof Sternberg misli, da je zadnji čas, da se kočljivo vprašanje reši, dokler cesar še živi. Sicer je zakon po avstrijskih postavah popolnoma pravilen, kar potrjuje devedeset odstotkov tuzemskih in inozemskih juristov. In tako 'bi moral starejši sin bivše grofice biti pripoznan kot zakoniti prestolonaslednik, in da se to zgodi čimpreje, toliko bolje za deželo in dinastijo.
Grofu Sterabergu ne pride na misel, da to kočljivo vprašanje prav lahko privede do vstanovit-ve republike Zdr. držav Avstrije.
Dunaj. — Iz Inomosta se poroča o pozorni aferi vohunstva. Kakor pri zadnjem razkritju vohunstva, tako se gre tudi točasno za italijanske spletkari j e na avstrijski zemlji.
Posebno zanimiv je ta slučaj zaradi obsežne organizacije in pa prizadetih krogov. Italijanskim interesentom se je posrečilo pridobiti celo avstrijsko orožništvo. Dva orožniška stražmojstra so zaprli in sta že pripoznala ter ¡razkrila vohunsKo mrežo, ki je razširjena po vsem Južno-tirolskem.
Nemčija.
Berolin. — Generalni svet ¡mednarodne zveze transportnih delavcev, tki ima. glavni sedež v Be-rolinu, se pripravlja na to, da u-godi klicu angleških delavcev ladij, ter proglasi bojkot angleškim 1 adijam po vsem svetu.
Herman .Joehado,,, predsednik sveta naznanja, da se bo vršilo glasovanje po kablju v vseh 19 deželah, ki pripadajo k zvezi in po katerem bo določeno, če je priporočljiv svetovni štrajk. Predsednik se odločno brani razodeti svoje mnenje, marveč pravi, da vtegne priti bojkot tako nenadno, kot strela z jasnega neba, če se za to odločijo voditelji. Se bo to zgodilo ali ne, o tem predsednik noče razpravljati.
Rusija.
Eydtkuhnen, Nemčija. — Herman Bernstein, državljan Zdr. dr-
Francija.
Pariš. — Francoski ministr za delo je dognal iz ljudske statistike, da je v- letu 1911 vmrl-o 34,-869 ljudi več kot pa jih je bilo rojenih. Iz tega je razvidno, da Francija proti drugim narodom še vedno zaostaja. Najmanjše število rojstev kot kedaj, je znašalo 742,114. Z ozirom na sklejene zakone je bila Francija v letu 1911 s 307,788 porokami v ospredju drugih dežel. Zakonske ločitve so se pomnožile lanskega leta in sicer jih je ‘bilo 13,058.
Kitajsko.
Peking. — Med Kitajci se splošno širi mnenje, da so neznosne zahteve inozemskih bankirjev. — Vsi kitajski časniki silno nasprotujejo najetju inozemskega posojila in pravijo, da od bankirjev zahtevano nadzorstvo pomeni sramoto in nevarnost za kitajsko so-vereniteto. Opozicija proti najemu posojila v inozemstvu se ra-pidno razširja in se ustvarja v o-bliko velikega domoljubnega va-lovja, ki poprijemlje vse Sloje in ki jim nima primere kitajska zgodovina. Uradniki so se izjavili, da so s plačo zadovoljni, samo da se preživijo. Zborovanja se vršijo po vseh večjih mestih in meščanstvo se poživlja, da prispeva k narodnemu zakladu. Trgovske zbornice nabirajo subskribcije po faznih mestih ter se agitira od hiše do hiše. Gospe darujejo svoje dragulje za domovino in ustanovljajo se skladi deklet, fantov in žensk. Neka mesta napravijo sklad s tem, da prirejajo bazarje in razstave. V Hangtšu je vojaški štab prispeval 36% svoje plače; v Ha-nanu so se vojaški častniki odpovedali polovici plače, med tem ko so vojaki v Wuhnngr. F miHi, da se zadovolijo z mesečno plačo treh mehikanskih dolarjev. Tisoče vojakov v raznih^ provincah daruje polovico svoje plače. Vizlic vsej požrtvovalnosti ljudstva, finančna oblast dvomi, da bi bilo ljudstvo kos toliko svoto spraviti skupaj, kakoršno dežela potrebuje. Vrhu vsega tega je to gibanje prav zanimivo. Isto kaže, da Kitajci nočejo biti več brezbrižni napram svojemu narodu in tako se prične nova «loba patriotizma, ki zamore postati poleg Japonske svetovna velevlast.
Portugal.
Lizbona. — Vsi vslužbenci pouličnih železnic v mestu Lizboni so zastavkali dne 29. maja t. 1., ker se ni ugodilo njih zahtevi, da bi bili zopet nameščeni iz službe odslovljeni tovariši. Ves promet počiva.
Mexico.
Mehika.
- Zastopniki približno
žav in znani esaijist, je bil na ru-) 60,000 delavcev tkalcev in predil-ski meji zavrnjen, ker ni imel pot- cev iz 113 tovarn iz vseh krajev nega lista. Ruski konzulati v New Mehike so 31. maja stavili tovar-
Vorku in Londonu mu niso hoteli dati potne listine.
Britanija.
¡London. — Londonski transportni delavci ‘hočejo do skrajnosti bojevati, da se reši vprašanje glede unijsfce-ali odprte delavnice. Voditelji stavke so za to, da njih delavci ne smejo delati poleg neunijskih delavcev.
Splošna konferenca, ki se je sestala včeraj na povabilo vlade, ni imela ni kak o ršn e ga vspeha, ker so bili izostali delodajalci.
Vse vprašanje sedaj leži na razsodbi iizvrševalnega odseka, naj se štrajk proglasi po vsem britanskem otoku, ali ne.
London. — “Times” iporoča, da so posestniki ladij pripravljeni sprejeti predlog za razsodišče, 'ki bi imelo najobsežnejšo moč v svr-ho rešitve delavskega vprašanja odnosno štrajka.
Španija.
Villarael. — Grozen požar ki- ’ cem odgovoril, da, dokler ene dobi nomatografičnega gledališča, je patente, nemore o iznajdbi po-zahteval 84 žrtev. Gledališčnega drbbneje govoriti, da se pa v pol lastnika so ¡zaprli.	I minuti ves stroj razobložiti.
narjem ultimatum, s katerim jim dajo 15 dnevni rok, da priporna j o oziroma dovolijo vse zahteve delavcev, osobito pa jednotno plačo. Ultimatum je resultut konference neke komisije, ki je bila izvoljena pred nekaj meseci za poravnavo generalnega štrajka. Po štra jku bi bilo prizadetih v mestu Mexico 12,000 in v Pueblo 8000 delavcev.
Epohalna iznajdba.
Kakor se iz Kodanja poroča, je ondotni inženir Ellebarmmer izumil ¡aparat, .¡s ■katerim se na ¡daljavo 1200 metrov dožene vsaka podvodna skala ali pa ledenik in to naj si bode po dnevi, ¡po noči, v megli ali sploh ob vsakem vremenu. Iznajdba celo določi kraj in velikost ledenika ali pečevja.
Prve da riške ¡avtoritete o navtiki so iznajdbo preskusile in tisto proglasile za epohalno
Gospod ElleWammer je vprašal-
Razne novice.
Dolama diplomacija.
Ban/ama. — Kakor poroča car-t a ge naški časnik “El Porvenir” so razprave, ki so se wide med ¡zastopniki Zdr. držav in vlade Colombia, privedle 'do predlogu, da (Colombia kakor tudi Zdr. države prepoznavajo suverenstvo nad Banani o. Nadalje ima Amerika Colombiji plačati odškodnino $30,000,000 in priskrbeti posojilo v znesku $70,000,000. Imenovani časnik pristavlja, da morata oba kongresa sprejeti predlog.
Izvoz narašča.
Washington, D. C. — Po podatku trgovinskega oddelka je znašala vrednost aprila meseca izvoženega blaga $176,100,000 proti
154.900.000	aprila meseca minulega leta; a uvoz je ¡znašal v istem mesecu letos $162,700,000 proti $119,800,000 ¡aprila meseca 1911. Skupna vrednost izvoza v z 30. a-prilom zaključenih deset mesecih znaša $1,865,300,000 proti $1,726,-
500.000	leta 1911. Vrednost uvoza znaša v tistem času $1,366,800,000 proti $1,274,600,000 leta 1911.
Berger o volilni bitki.
Chicago, 111. — Ko se je soc. državni poslane vozil iz Milwaukee Washington, se je nekaj ur u-sfcavil tu v Ohidagi. Vprašan o politični ^situaciji, pravi Berger: “O-čividno jte, da če bo Roosevelt nominiran od republikancev, bodo demokrati Bryana postavili kandidatom. In z Debsom za sociali; stično stranko, bo zanimiv hoj zb predsedništvo. Da Taft ne bo nominiran, je jasno, in če se ne pojavi iz ozadja tkalk “črni konj”, je Rooseveltova nominacija zagotovljena.”
Nov “špas”.
Washington. —■ V kratkem času bo vlada zopet preiskovala draginjo mesa in justični departe-inent je Odločen preiskavo proti ‘Beeftrustu” vnovič naperiti. — Vprašanje je, če ni sedanje oskrbovanje ljudstva ¡z mesom direfc-ni prestopek Shermanovega zakona, kar je generalnemu pravdni-ku izročeno, da izreče svoje mnenje. WickerSham namerava vložiti civilno tožbo proti mesnem trustu. Zvezni pravdnik Wilkerson v Chicagi sicer pravi, da ima dovolj gradiva, samo če ne bo vlada zopet — pogorela.
$2,100,000 mora izpljuvati.
Washington. — Tukajšno zvezno-višje sodišče je potrdilo ¡razsodbo višjega sodišča ¡države Massachusetts, vslied katere more kapitalist Albert S. Bigelow iz New Yorka in Bostona s pred 12 leti ustanovljeni bakreni družbi na nepostavni način pridobljeni tajni” dobiček v znesku $2,100,-000 zopet “izpljuvati”. Bigelow solopov” pri izkoriščanju ljudstva je ‘bil Leonhard LewisOhn.
Štrajki.
Stavku 'časnikarskih uslužbencev, to je tiskarjev, voznikov in prodajalcev meščanskih listov tu v Ohieugi, se n e izspne men j en o nadaljuje. Razne umije so ¡svojim članom pod kazmijo ¡do $25 prepovedale ‘ ‘ scab ’ ’-časnike kupovati in čitati.
¡Stavka železnienih nakladalcev je neizspremenjena. Stavkokazi niso ¡zboleli za vnetjem vratnih žlez — “mumps” +— marveč zdravniki so dognali, da je da vica Dipbterithis —, ¡za ¡katero nalezljivo boleznijo leži do sedaj ddajset sčaibov.
V New Yorfeu je mad 4000 natakarjev 'zastavkalo, h katerim se bržkone še pridružijo kuhi in drugo hotelsko ¡osobje. Posestniki odnosno najemniki hotelov, so črn ce nastavili mesto stavka rje v in veliko črncev 'že čaka, da zavzamejo mesta, če kuharji delo ostavi jo. —
ZGUBILA SE JE.
Dne 27. maja prejela je gospa Agnes Pirc, 1516 S. 41. Ct. Chicago, brzojav, da naj pride na Grand Central postajo, ker tam jo čaka iz starega kraju došla nečakinja Katarina Žlogar. — Gospe Pire ni bilo doma, ko je prišel brzojav ob 10. uri zjutraj. Brzojav so prejeli sosedje1 in so ji ga vročili še le ob 5. uri zvečer, na kar je ¡takoj šla na postajo. Prišejdša tja so ji povedali, da je dekle čakalo ‘do 5. ure in potem v sprem-,stvu dveh sovrstnic odšlo s kolodvora in 'da se ni vrnilo.
Gospa Pirc si je prizadevala poizvedeti kam je nečakinja odšla, toda vse zastonj. Iščejo jo že od tistega dne, ali o dekletu ni ne duha me sluha. Kam je. odšla ali kaj se je z njo zgodilo, se še ‘danes me ve. Zgubljena Katarina Žlogar, 'ki je 22 let stara, je male okrogle postave in ima kostanjeve lasi. Pride iz Bošinje vasi ¡pri Metliki na Dolenjskem in ima tu v Ameriki še enega brata Ivana Žlogar, ki je pred leti bival nekje v ¡St. Louisu, Mo.
‘Če bi slučajno kateri rojakov naletel nanjo, ali vedel kam je dekle odšlo, naj 'blagovoli .naznaniti gospej Pire, katero zelo skrbi in se vsled tega stara.
Omenimo naj, da Pirčevi tu v Ohicago niso nič vedeli, da pride nečakinja v Ameriko in to je krivo, da je prišlo do tega. Ko ¡bi bilo dekle prej pisalo, ali pa vsaj brzojavilo iz New Yorka, da prihaja, pa hi jo pravočasno počakali, in ne bi prišlo do teh skrbi in sitnosti.
Zakon o osemurnem delu.
Washington. — Zvezni senat je sprejel z 45 proti 11 glasovi predlogo poslanske ¡zbornice, ki predpisuje, 'da vsaka pogodba, ki jo sklene vlada Zdr. ¡držav, mora i-meti ¡dodatek kateri določuje, da nobeden ¡delavec oziroma mehanik, ne sme delj delati, kot dnevno 8 ur.
Ubranitev gozdnih požarov.
Washington. — Uspešno sredstvo ¡za ubranitev gozdnih požarov je izdal generalni poštar Hitchcock; po kateri bo ¡dnevno 55,000 deželnih pismonošov na vsak možmi 'način zvezne-im dr-žavme-gozdne čuvaje moralo podpirati v njih nalogi, da •zabranijo požare.
Teh 55,000 pismonoš naredi vsaki dan preko en milijon milj poti ter morajo vsako znamenje pretečega ¡požara nemudoma naznaniti bližnjemu gozdnemu čuvaju'; tudi poštarji v obližju gozdnih rezervacij so dobili tako povelje.
V minulem letu so gozdni požari povzročili škode ¡za $50,000,-000.-----
Rekord z bombami na Portugalskem.
Lizbona. — Mqgl republikansko stranko ljudstva v 'Oporto, ¡vlada grozno razburjenje, ker so sodniki oprostili vse monarhiste, ki so bili odloženi zarote. V minulih 48tih urah ¡so se ¡dogodili opetovani krvavi spopadi med republikanci in pristaši zapadenega kralja Manuel a.
Bombe so 'bile vržene na dva sodnika, ki sta bila med uradovanjem oborožena do zob, ter sta tudi oborožila po njih izbrane porotnike. Republikanci so razstrelili hišo rojalističnega lista “Diarioda Gard”.
¡Pariz. — Posebna 'brzojavka poroča iz Lizbone, da oprostitev več zarotnikov proti republiki je privedlo do silnih nemirov. Rojalistično misleči sodniki in porotniki, ki so izrekli sodbo, so morali pod vojaškim varstvom zapustiti sodno hišo. Devet bomb je ¡počilo v bližini sodne 'hiše in več ljudi je bilo ubitih.
Vstaja na Kubi.
Washington. — Kubanska vlada je 'bila obveščena od državnega departmenta, da je ‘bilo naročeno kapitanom na v kubanskih vodah štacijoniranih ladijah izkrcati vojaštvo, ako kubanska vlada nima zadosti vojakov, da brani imetje Američanov ¡pred napadi vstašev. Je komaj verojetno, da bi bilo dovolj vojaštva, ne samo da bi Amerikance ščitilo, marveč da bi od kkaja ¡v kraj ¡hitečim vstašem preprečili prodiranje.
Havana. — Vlada je dobila dne L junija brzojavko iz Santiego, v 'kateri je poročano, da so se trupe pod poveljstvom ¡polkovnika Bail-lant spoprijele z vstaši in da je topničarstvo napravilo silne predore v vrstah revolucijonarcev. O izgubah obedveh strank in o 'podrobnosti bitke ter kje se je vršila ni nič znanega.
Santiago. — Dohajajo poročila, da v Maytala, blizo Palma Soriano, se je 31. maja ¡vršila ¡bitka med vstaši in vladnimi vojaki in da so ¡poslednji pod poveljstvom generala Mendieta docela zmagali. Pogorsko topničarstvo je grozno mrcvarilo vstaše. 127 vstašev in 18 žensk, ki so se nahajali v vstaškem taboru, so 'bili ubiti. — Število ranjencev še ni dognano.
Belgija.
Llittich. — Dne 3. t. m. zvečer je ¡prišlo v Liittichu do resnih nemirov; najhujše je bilo pred socialističnim klubom kjer je 'baš minulo ndko zborovanje. Orožniki so s revolverji streljali pri čemur so bili trije usmrčeni in 15 ranjeni. — Do krvavih izgredov je prišlo tudi ¡pred “rotovžem”, kjer je ljudstvo zahtevalo, ¡da se iz zapora izpusti ¡nekega moškega. Vsa okna so pobili; orožniki in policaji so zopet streljali ter veliko ljudi ranili.
Bruselj. — Vkljub vsemu naporu, je v ¡nedeljo 2. t. m. v Belgiji pri državnozborskih volitvah zopet klerikalna —• vladna — stranka zmagala in sicer ¡s ¡pretežno večino glasov. Klerikalno časopisje se raduje nad ¡zmago, a ¡vsi mas-, probni ki trdijo, da je klerikalna, kot 'vladna stranka zmagala edino potom nezaslišanih volilnih sleparij.
Ta zmaga, zagotavlja, da bodo cerkvene šole uvrščene ,s istimi 'pravicami, kakor jih imajo javne šole, v katerih ¡ne poučujejo vero-nauka in da jih bo ¡vlada 'vzdrževala.
V vsej deželi je vojaštvo pripravljeno za ‘slučaj, da izbruhne revolucija, ker ljudstvo je razburjeno do skrajnosti. — 'V raznih podjetjih je veliko tisočev delavcev 'stopilo v stavko in povsod se dogajajo ¡krvavi spopadi.
Pariz. — Iz Bruselja brzojav-ljaj'0, da je tam ob polnoči prišlo do silnih izgredov in da je ljudstvo pri Charleroi 'zažgalo nek samostan.
Odkar je Francija bazne menihe in nune iz dežele ¡zapodila, je v Belgiji naraslo število raznovrstnih religioznih redov od 32,-000 ha 85,000. Vsi ti v Belgijo ipribegli “nedelaniči” ¡so si s ¡pomočjo ¡domačega papinstva pridobili 'domovinstvo in s tem volilno pravico. —
Turčija.
(Carigrad. — Pondeljek 3. t, m. je v oboliš ju Athir Kaipnsi nastal silen požar ter vpepelil ¡velik del Štambula. ¡Škoda je velikanska. V središču ¡mohamedanskega Carigrada je nad 2000 hiš im več mošej (.turške cerkve) pogorelo. — Drugi ¡požar je nastal v grškem delu mesta, Tatavlu, nasproti De-,ra>. ¡Silna revščina je med ljudstvom, posebno med ubožnim, (ker jim je zgorelo vse imetje.
Za tiskarno.
J. Perko, 25c; Ign. Smuk 50c. Bogataj 25e.
BROŠURA
“ŠKOF PROTI ŽUPNIKU”
je izšla v založbi
“GLAS SVOBODE”
in stane s poštnino vred 35 centov. Rojakom priporočamo najtopleje, da sežejo po njej. Priporočamo tudi rojakom, da maroče brošure za svojce, prijatelje in znance ¡v starem kraju, ker tam jih ta knjiga najbolj interesira.
V zadnji številki smo se priporočali za podporo — to je da nas rojaki podpirajo, da tem prej pričnemo z 'dvakratno izdajo. V naši zalogi imamo mnogo raznovrstnih ‘knjig in zato rojake opozarjamo, da pridno sežejo ¡po njih in na ta način pomagajo listu. To je tudi podpora! Nikar pa ne ¡pozabite na ravnokar izšlo knjigo
“Škof proti župniku”.
NAZNANILO.
Društvo “Gorski Vrtec” št. 30 S. ¡S. P. ¡Z. ‘v Bislhop, Pa. bo 'priredilo ¡dne 4. julija 1912 picnie pri bratu predsedniku Ivanu Murgel-nu. Začetek bo ob 2. ¡pop. in bo trajal ¡do 11. večer. Vstopnina je $1.00. Soproge in dekleta so vstopnine proste. Pijača in prigrizek tudi prosto.
Vse brate, kakor tudi rojake, njih soproge in dekleta iz sosednih krajev kot: Avdia, Federal, Sygan in drugod vljudno vabimo, da se vdeleže polnoštevilno našega picnicta.	ODBOR.
NA ZNANJE.
Vsim, ki se bavi jo z rešitvijo naše v Glas 'Svobodi št. 21 priobčene zastavice, katero danes zopet ponatisnemo, priporočamo, da se strogo držijo pogojev.
Vsak, ki nam rešitev ¡pošlje, mora tudi celoletno naročnino ¡za novega ¡naročnika na Glas Svobode pridjati, sicer se na rešitev ne bo ozir jemalo in dotičnik nima pravice do nagrade, to jc: brezplačne ¡dobave 'Glas Svobode za e-no leto.
'Do sedaj ¡sta med drugimi, dva reševatelja zastavico pogodila, toda določeno naročnino nista poslala, tedaj pomeni to toliko, kot da je ne 'bi bila uganila.
Rešitev ¡priobčimo v Glas Svobode ¡dne 28. junija t. 1.
“GLAS SVOBODE”.
Listnica uredništva.
Vse dopise, ki niso v tej štev. priobčeni 'zaradi pomanlcanja prostora, priobčimo prihodnjič. — Brez zamere !
UMRL.
V četrtek, dne 30. maja je u-mrl ob 6. uri zjutraj Edvard Zalokar. Isti je 'bil rojen 21. avg. 1893 v Minnesoti in je bil član društva št. 1 S. S. P. Z. in “Slovenija” št. 44 Č. S. B. P. J.
Velikanski ¡pogreb, katerega so se vdeležili znanci in prijatelji u-mrlega, kakor tudi -oba društva se je vršil v nedeljo. Pokopali so ga na češkem Narodnem ¡pokopališču.
Ranjki je bolehal približno pet ¡mesecev na tuberkulozi in ¡zapušča 'žalujoče stariše in brate. — N.
v.	m. p.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
ra	* 10.35 .................. 50	kron,
ra	$ 20.50 ................. 100	kron,
ra	$ 41.00 ................. 200	kron,
za	$ 102.50 ................. 500	kron,
ra	$ 204.50 ................ !000	kron,
ra	$1020.00 ................ 5000	kron-
Poštarina je ršteta pri teh »vofah. Doma se nakazane srote popolnoma izplačajo brei vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarjenam poslati je najpriličns, je do $50.00 v g-otorini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
PRANK SAKSJER CO.
82 Cortland St, Vow York |04(t,OlalT Avo., M. E.	Glovolsnd, Ohio

GLAS ¡SV OBODU
Zahodna
Podporna
Bolniška
Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
V »tauorijena aprLa 25. Ia'i>rpor nna 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR:
Predseinilc:	PSA.’i i JE814, B >x 44, Taylor, Wash.
Podpret jednik:	PA.VE j KOS, Box 10, Riveusdale. Wash., Box 44.
Tajnik: FR INK -T05T0 VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Blagajnik: B i, K Z FE GIBI \ -V, Bui), En amc'.aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN! Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. SHAW
Seja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos. Uradno glasilo je Glas Svobode.
TEMNI OBLAKI
POVEST. — SPISAL DOBRÄVEC.
Nadaljevanje.
III.
O, nada! ti iskrica mila nebeška!
Drugo jutro je solnce prijazno pozdravilo bistriško dolino. Najprej je na severo-zahodu zardel sivi Nanos, potem ogoljena Vremščica, pozneje je pogledal iz nočnega mraka Prem s svojim mogočnim starim gradom, za njim hribovje ob primorski meji, in slednjič je pogledalo solnce tudi v dolino.
Blizu tam v onem kotu, kjer brnita voda Bistrica izpod daljnega 'Snežnika ter divje šumi skozi trg, goneč mline in pile, bilo je v minilih časih vse drugačno življenje. Mlini po šest, sedem, tudi po devet tečajev so tekli noč in dan, prav tako je tudi pela pila jedbakomerno svoj:	groš, groš,
groš. Lesa je bilo več kot danes, promet tudi večji kot sedaj, ljudje so zaslušili mnogo, pridelali mnogo in tudi potrebovali so mnogo; mlinarjem in žagarjem pa je bila dokaj prijetna zabava, spravljati lepo se množeče zaslužke na kup. Da, bili so to časi, kakršnih ne bode več. Sedanja piškava doba nam itak ne obeta drugega kot novo orožje, nove razbojnike in nove davke.
Koliko je vrgla vožnja na Reko in Trst! Vse gostilne bile so polne po dnevi in po noči. Le kdor je sam vozaril in sam izkusil, zna prav povedati, kakšno življenje je cvetelo in kakšni zaslužki so bili tedaj ob velikih cestah. Tedaj — tako trde zvedenci — bila je za Bistrico zlata doba. Saj se je pa tudi ondaj trg razvil kakor malokdaj prej. V Bistrici so hiše kot male palače — znamenje nekdanjega blagostanja.
V tem kraju, prav poleg vode stoji Korenčanov dom, visoko, starinsko večnadstropno poslopje z velikimi okni nad Bistrico in na ozko ulico. Človek, hodeč po teh krajih, domisli se nehote, kakšne so beneške “contrade”.
Na vodi je Korenčanov mlin in žaga. Vse se še obrača in dela kot nekdaj, in tudi starega bogastva je ostalo še obilo. Korenčan ni bil razsipen. Zato gleda mladi Josip lahko brez skrbi v bodočnost. Toda njegovo srce vendar mučijo skrbi, katerih se mu ni mogoče iznebiti z bogastvom, marveč z dokazi, da je njegov oče res nedolžen. In teh dokazov ni.
Luka Korenčan je res hotel biti po svojem narodnostnem prepričanju Kranjec, a to moramo povedati — čast, komur čast — da je obranil v svojem mišljenju in dejanju poleg kranjskega imena tudi staro kranjsko poštenost. Ta čut se je skrbneje hranil v družini, kot varujejo plemenite obitelji čast svojega grba. Družinska čast mora ostati brez madeža.
Nenavadno zgodaj je vstal danes Josip Korenčan. Odprl je okno spalnice ter se naslonil s komolci na blazino, da se navžije svežega jutranjega zraka. Gledal je tja, kjer izvira Bistrica, Kako vstrajno, kako živahno vre izpod zemlje, iz žive skale! Nad virom se klanjajo jelše in vrbe, še više v strmini gabri in jeseni, tam-le zgoraj na vrhu hribca, Josipu skoro nad samo glavo, pa strle v
nebo razvaline starega gradu nekdaj mogočnih "bistriških gospodov”. Koliko slik, koliko lepih misli in koliko poezije samo v tem pogledu!
'Tam v oziadju pa stoji kot mogočen varuh strmi Snežnikov rob trdno kakor žilavost in zvestoba slovenskega rodu!
Josipu so drvile v spominu drugačne misli.
(Pogostoma se je oziral na levo stran, če se kmalu odpre okno o-eetove spalnice, čudil se je, da je oče danes tako na dolgo zadremal, ko je bil navadno prej pri delu kakor sin. Danes mora biti neka izjema.
Okna so še prav tako zaprta kakor po noči, kadar vpije trški stražnik v pristnem domačem narečju: "ana po polnoči!” Seveda, kadar je starček nekoliko boljšo volje kot njegovo pusto in proza-jično življenje brez ljube "paljen-ke”, popravi si srednjeveško sulico nekoliko bolj na ramo in zapoje še tisto staro:
“Varujte se luči, ognja!
Glejte do otrotfe_
Da jih ne sne volk.”
Kakor je bil njegov dušni položaj —- na dolgo ali na kratko — dobivala je pesem različne izpre-membe, ‘zbadljive in hudomušne.
Nocojšnjo noč je poslušal tudi Josip nočnega stražnika in jezil se je nanj in na njegovo hudomušno pevsko umetnost. Do dneva ni zatisnil očesa.
Kakor sinu godilo se je tudi staremu Korenčanu. Prišedši domov, naslonil se je na posteljo in premišljal iste stvari kot prej medpotoma od Lesarja do Bistrice. Mislil je uro za uro, mislil tako dolgo, da ga je začela boleti glava. Zmočil je ruto in jo položil na čelo, potem se je pa vrgel o-bleeen na posteljo in zopet razmotri val svoj‘mučni položaj. Bil je ž.e velik dan, ko ga je dobil spanec in zazibal v neljube sanje. A narava se nikjer ne ušteje in nikoder ne ljubi skokov ali pa izjem. Tako strogo zahteva svoj davek kot davkarski eksekutor in tudi še huje.
Luka Korenčan je spal delj, kot je mislil.
Odbila je sedem ura, njeni u-darci so močno odmevali po sobi, on jih ni slišal; oglasil se je potem zvon, stari Korenčan ni slišal niti zvonjenja; kje je bil še le tedaj njegov spomin. V sanjah je videl preiskovalnega sodnika, slišal grozno obsodbo, videl strašno ječo in čutil pogaženo čast svoje rodovine, čast nekdaj tako čislanih Korenčanov . . .
Pol ure pozneje potrka Josip na vrata.
Oče se vzbudi, mane si oči s pestema obeh rok, zgane se pa vendar še ne. Ko potrka drugič, strese se starec in prestraši, misleč, da so prišli po njega orožniki. Vstane in gre strahoma odpirat.
S sinom sta se ustrašila drug drugega, tako ju je prevzela minila noč. Josip se ustavi poleg vrat, opazuje očeta nekoliko časa molče, potem pa začne kar brez vseh ovinkov:
“Ljubi oče, ali je to resnica?”
Korenčan pogleda sina začudeno in milovalno ter reče:
—	Ail tudi ti dvomiš o moji poštenosti ?
Josip premišljuje nekaj trenot-kov in de odločno:
“Ne dvomim; ali okoliščine so take, da se težko izognete sumničenju”.
—	Moj sin! Tri in šestdeseta zi-
ma trka na vrata, kar gledam božje solnce, pet in trideset let sem gospodar v tej hiši. Sklenil sem že veliko kupčij, tudi lepih dobičkov sem prinesel domov od različnih podjetij, včasih seveda izgubo; vzdigni se še danes, pa pojdi do vseh, ki me poznajo, in vprašaj, če nisem bil vedno pošten plačnik, do vinarja natančen vrače valeč. Obrni se do onih, ki so trgovali z mojo hišo, ali sem u-činil komu za las krivice; vprašaj sosede, ali nismo živeli vedno v najlepši slogi in sporazumnosti; vprašaj moje vrstnike in sošolce, ki poznajo moj značaj in mojega duha, oni naj ti povedo, ali je mogoče, da se meni natveza tako ostudno dejanje.-------
Oni večer sem iskal pokojnega Lesarja na njegovem domu. Malo dni poprej sva se nekaj sporekla zastran nekega delavca. Zahteval je Andrej, da ga moram vsled podjetniške sloge takoj zapoditi. Jaz sem mu res povedal, da si ne dam zapovedovati, onega potepina sem vendar zapodil. Oni večer sem ga iskal doma, da bi mn podal roko in ga vprašal zastran nekega novega dela pri železnici, a našel ga nisem doma, marveč na cesti, kjer je ležal revež nezavesten, in tudi sem resnično takoj pogledal, če je še duh v njem in pa listnica z denarji v njegovem žepu. Včasih je nosil s seboj velike svote. Mislil sem si takoj: naglo moram naznaniti njegovim ljudem, kaj se je zgodilo, v tem pa pride lahko kak postopač in si prisvoji njegove novce. A moj strah je bil prazen. V njegovih nedrih ni bilo sledu o kakšni listnici, Vendar sem v naglici pustil voz in konja, pozabil na ves svet in stekel naravnost nazaj k Lesarjevim. Niti toliko nisem vedel, da je res pobit. Domnevalo se mi je, da je le slučajno oslabel na poti.
O, kakšna zmešnjava je bila potem pri Lesarjevih!
Tudi mene so klicali k sodišču, in povedal sem vse tako kakor sedaj tebi, in če treba danes potrditi s prisego, potrdim takoj.
“Ubogi moj oče!” vzdihne Josip, “kdo vam ne verjame, a dokazov je premalo, in sodišče sodi po dokazih. Že s samo preiskavo bo omadeževana čast naše hiše. — Ta nesrečni sum!”
—	Žalibog, da je res tako! Ali misliš, da ue bo zadostovala moja izpoved?
“Težko”.
—	Torej bodo iskali še drugih dokazov “za” ali “proti” meni?
“Obojih”, de Josip žalostno, ker je že slutil, kaj teži očeta.
—	In mene obdrže v preiskovalnem zaporu?
“Skoraj gotovo, a to še ni najhuje, ni naj večja nesreča.”
—	Kaj pa misliš? vpraša prestrašeni starček, katerega je preiskovalni zapor silno oplašil. — Stari Korenčan v ječi! Ta misel mn je bila živ pekel.
‘Utegnejo vas pozvati celo pred porotnike. ’ ’
Starec se je prijel za glavo:
—	O, moje stare kosti! Nesreč-
na minuta, ko sem se vozil tam mimo! Kakšna sramota se kopici nad mojo sivo glavo!” — Prekrižal je roki na prsih in se zagledal v tla, kakor da vnovič premišljuje svoj strašni položaj. A glava mu je lezla vedno niže na prsi, krčil se je vedno bolj skupaj, kakor bi dremal. Tedaj zavpije Josip prestrašen:	“Oče! oče! kaj vam
je?” Oče pogleda, vzdigne glavo, vzravna se in vstane, dobro sluteč, kako malo se mu podaje prazno jadikovanje. Moški ponos se vzbudi v njem in pa zavest, da je njegova vest čista.
—	Tukaj sem — rekel je ponosno in se udaril po širokih prsih, da je zabobnelo kakor v sodu polovnjaku. — Korenčani so bili vedno pošteni. Prej ali slej mora resnica n'a dan. Karkoli pridi, jaz se ne ganem. Ali ta nesrečni kraj! — In začel je govoriti prezirljivo o domači deželi, o brezvestnih ljudeh, ki so nev-edoma krivi njegove nesreče.
V Nemcih bi bilo vse drugače — rekel je naglo — ali tukaj je smo-
la, kamor se človek obrne. Saj ne pravijo zastonj, da smo Kraševci. Da, Kraševci so res naši ljudje, desetkrat bolj kraški so kot na pravem Krasu. Celo dušo in vest imajo kraško. Ti pa hočeš, da bi se še kdo. navduševal za te brežine in za te ljudi, katerim ni sveta čast najbližjega soseda. Brrr . . . Vi in vaši Slovenci! —
Zastonj je tolažil Josip očeta, da je drugod tudi tako, naj oče nikar ne razteza nesrečnega slučaja s svojo osebo na ves narod. Vse ni nič pomagalo. Razšla sta se različnih misli kakor že dostikrat. #
Kot strela z jasnega neba je zadela tisto popoldne Koreneanovo hišo novica, da mora Josipov oče v preiskovalni zapor. Josip je bil kakor strt, nobeno delo ga ni veselilo, nobena misel mu ni bila več po volji. Preudarjal je samo to, kako bi pomagal nesrečnemu očetu. Posrečilo se mu je toliko že tisto popoldne, da so ga izpustili, ko je obljubil, da se ne gane iz trga.
Ne bomo opisovali, kako se je ta novica obdelovala v trgu, kako so sodili ljudje, Saj je ljudska sodba cesto pristranska.
Dragi dan zjutraj je prejel Josip tako-le pismo:
Predragi prijatelj!
S težkim srcem sem se lotil pisanja, a mora biti tako. Nesrečne homatije, katere je menda sam nečisti duh zanesel med naše lepe namere, so krive, da ti moram naznaniti, kar si menda slutil že oni večer pri nas. Tvoje razmere z našo hišo so za sedaj toliko kot u-ničene. Ostra je ta beseda, toda o-prosti, ne morem drugače. Le tožno sem se odločil do tega čina, a javno mnenje velikansko upliva na človeško dražbo — saj si že sam često govoril o tem — sega celo do nežnih vezi zakonske sreče in uniči jih z neukrotljivo brezobzirnostjo.
čutim, predobro čutim, da sem tebi in Gabrijeli za sedaj napravil krivico. Toda svet sodi po javnosti, zato nisem mogel dobiti dragega leka. Počakaj, da se rešijo neprijetne zadeve. Saj o nedolžnosti tvojega očeta naju ni-kdo ne dvomi. Gabrijela ti hoče biti celo pomočnica ob iskanju protidokazov; Mi svet sodi drugače. Bog daj, da se stvar kmalu in srečno konča, in tedaj te, verjemi mi, z Gabrijelo oba prav srčno vzprejmeva. Dotlej ne obupaj! — Pravica je nepremagljiva.
Ivan Lesar.
Dalie prihodnjič.
Posvetujte se z našimi sp°cijalisti
Možje in žene
Za nasvet vam nič ne računimo in tudi ne za X—ray preiskavo.
Bolezni» kijih vspešno ozdravimo.
Se počutite vtrujene, ko vstanete? Ste vrtoglavi? Se vam mrači pred očmi? Ali imate bolečine v hrbtenici? Ali vam srce neredno vtrip-Ije in imate glavobol? Ali ne morete spati? Ali ste potrti? Ali trpite na kaki kronični bolezni kot n. pr. zastrupljanju krvi imate škrofelne. rane, srab, kilo, trpite na želodcu, jetrih, obistih ali mehurju, ste zaprti, imate insomnijo ali kako drugo tako bolezen? Zglasite se pri Hot Springs Medical institutu ki vas z X—ray-om preišče zastonj.
NAŠE GESLO:
Če ste bolni, mi vas ozdravimo; in če niste vam bomo resnico povedali. Imamo specijalista za vsako bolezen in najmodernejše metode v medicini, ranocelstvu in elektroterapiji. Ne obupajte, če so vam drugi zdravniki rekli, da ste neozdravljivi. Ne odlašajte, pridite takoj in mi vas gotovo ozdravimo. Ne rabite iti v Hot Spring, Ark., da bi vas tam zdravili, toda predite k Hot Springs Medical Institutu, kjer rabimo iste metode.
VSAK PACIENT ZADOVOLJEN
Z dovoljenjem Vas obračamo na stotine pacientov tu v Chicago, katere smo vspešno 'ozdravili in vsak vam bo povedal, da je z nami zadovoljen. Mi ne garantiramo samo, da Vas ozdravimo ampak da tudi ostanete 'zdravi, ali Vam pa vrnemo sleherni cent, ki ste ga nam plačali, Plačujete lahko na obroke.
HOT SPRINGS MEDICAL INSTITUTE, 110-112 S. State St. Chicago.ll!.
Nad Orpheum gledališčem.
URADNE URE: Dnevno od 9 do 9 večer. — V nedljah od 9 do 4 pop.
Govorimo-v vseh jezikih.	Tel. Randolph 5541
Vaštrdo-lesenpod ostane svital, če rabite naš
Se posuši čez noč in ostane lep, svi-tel. Se ne odrgne in ne premoči.
PERMANENT FLOGR FINISH
Ena ioc ročka (kanta) našega “IDEAL WAI L PAPIR CLEANER očisti stenski papir v jedni sobi. Čudovito sredstvo.
CHAS. NOVAK & SON
barve, steklo, čopiči in stenski papir 1652-1654|B]-ue Island A ve.,
blizu 18 ceste.
Telefon Canal 732
Vsak slovenski delavec naj Čita “GLAS SVOBODE”
Prmtjpc,
OUVER
Typ6Vrritti'
Edini pisalni stroj na svetu, ki vspešno tiska črke.
17 CENTOV NA DAN.
Printype Oliver pisalni stroj, ki je oviral napre-delk desetletja v pisalnih strojih je kar naenkrat skočil v ospredje in ga sedaj nudimo občinstvu za 17 centov na dan!
Dobite ga za isto ceno kot navaden stroj in to za — par centov na dan.
Važnost tiskane črke je povsod priznana-Kdo ne razvida, kaj pomeni svetu velikansk kup tiskovine, ki je tako razločno tiskana kot časopisi ali magazini. Printype Oliver pisalni stroj ima lepe črke take kot jih rabijo v svetovnih tiskarnah.
Printype (tiskana črka) se odlikuje radi jasnosti in lepote. Ista odstrani vsako napenjanje oči, kar je nekaj navadnega pri starih outline črkah. Printype je nekaj novega, modernega za korespondenco. Isti tiska vsako črko, vsako številko in znamenje “popolnoma razločno”.
Popolna zgodovina “Printypa” še ni bila nikoli objavljena. Tukaj je:
PRAVA ZGODOVINA PRINTYPA
Ideja, ki je rodila “Printype” je rezultat vspeha naših zvedencev črk.fei so opremili pisalni stroj za naše urade, da so pisali “The Oliver Typewriter” z našimi svetovno znanimi varstvenimi črkami, kakor so na imenu na stroju in na vseh “Oliver” tiskovinah.
Lepota in jasnost naših “ebony trade mark” črk je nas dovedla do tega, da smo opremili Oliver pisalne stroje s črkami, s katerimi se’da cela angleška abeceda natisniti v tiskani obliki to je debelimi In tenkimi potezami!
Delali smo leta in leta na načrtu in konečno se nam je posrečilo zdelati izključno za Oliver pisalne stroje, lepe tiskane črke znane po celem svetu kot “Printype”.
LJUDSKA SODBA
Da je ljudstvo zavzeto za Prmtype kaže sledeči
fakt:
Nad 75 odstotkov vsega izdelka Oliver pisalnih strojev imajjo “Printype”.
Občinstvo zahteva “Printype” in zapušča stare ■ črke.
V teku enega leta, ‘kakor sedaj kaže, bo 90 procentov prodanih pisalnih strojev opremljenih s “Printype”.
Tako je Oliver pisalni stroj, ki je prvi vspešno prinesel vidno pisavo, zopet v ospredju z drugim re-vohicijonarnim zboljšanjem, s — Printype, črka ki tiska tisk!
KORPORACIJAM:
Oliver pisalni stroj rabijo velike tvrdke po celem svetu. Naš “17-cen. tov—nadan” načrt je zato, da pomaga onemu; velikemu razredu kupovalcev pisalnih strojev, ki si žele isti stroj kot ga imajo velike korporacije In se jim bolj prilaga lahki način za nakup.
Ljudstvo zahteva Oliver pisalne stroje zato ker isti dobro prestaja skušnje največjih korporacij.
Oglejte si "PRINTYPE” — Oblika se vam bo dopala
Pišite po “Specimen Letter and 17-Cents-a-Day” Plan.
Spoznajte se s Printype, kraljujočo ljubljenko pisalnega strojstva. Zahtevajte odgovor, pisan na Printype Oliver pisalni stroj, da se seznanite s temi lepimi, novimi črkami. Na zahtevo Vam radevolje pošljemo naš “17-centov-na-dan” načrt. Naslovite: Sales Department.
OLIVER TYPEWRITER BLDG. CHICAGO.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lit.
GLAVNI ODBOR:
■ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111,
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio.
’ JOHN BATICH, Box 4S7, Claridge, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
'JOSIP IVANŠEK. 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, III.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, lil.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHOitIK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Sos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobjde”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. * V.
Sprejeta nova društva:
Društvo št. 95, Bradley, 111.: Alojz Stubec, 3339; Fr. Ošbolt, '3340; Geo. Schustarsich, 3341; Geo. Staudohar, 3342; Marija Staudohar, 3343; Ansel Lustik, 3344; Frank Janez, 3345; Joe Janez, 3346; Jacob Zupec, 3347; Matija ©kul, 3348; Fr. Sterbenc, 3349; Andrej Založnik, 3350.
Društvo št. 96, Piper, Ala.: Joe J. Kren, 3351; Fr. Yolko, 3352; John Kren, 3353; John Črne, 3354; Joe Resnik, 3355; John Novak, 3356; Terezija Kren, 3357; Joe Agnič, 3358; Geo. Kokelj, 3359; Fr. Brinskulle, 3360.
Novo pristopli člani in članice:
K dr. št. 1: M. Vraničar, 3258 ; F. IPrezrl, 3250. — K dr. št. 2: J. Udovič, 3260; J. Hervoll, 3261; J. Pink, 3262. — K dr. št, 4: S. Majer, 3263; L. Breznik, 3264. — K dr. št. 6: G. Soter, 3265. — K dr. št. 7: M. Kotter, 3266; M. Troha, 3207; J. Kočevar, 3268. — K dr. št.
8: F. Tratnik, 3269. — K dr. št. 9: G. Malešich, 3270; J. Kikel, 3271. — K dr. št. 15: F. Abram, 3272; J. Jenčič, 3273; A. Divjak, 3274. — K dr. št. 18: F. Peterca, 3276; J. Klešnik, 3276; F. Lozar, 3277. — K dr. št. 19: M. Stichauner, 3278; A. Gruden, 3279. — K dr. št. 20:
F.	Jenskovič, 3280; F. Boštjančič, 3281; F. Ilc, 3282; I. Rus, 3283; Franja Pekavec, 3284; (Marija Kustell, 3285. — K dr. št. 24: F. Bačun, 3286; L. Gorjup, 3287. -— K dr. št. 26: J. Coprež, 3288; M. Smrke, 3289; A. Zavrl, 3290. — K dr. št. 28: S. Car, 3291. — K dr. št. 31: N. Simunovič, 3292 ; F. Bapčevič, 3293; J. Došan, 3294; R. Vinjik, 3295; X. Bapčevič, 3296; A. Lauš, 3297. — K dr. št. 34: F. Leban, 3298 ; Marija Sajevic, 3290. — K dr. št. 36: A. Grabnar, 3300. — K dr. št. 38: L. Sapotnik, 3301; J. Ocepek, 3302. — K dr. št. -39: A. Prelec, 3303; Terezija Grozdek, 3304; F. Skala, 3305. — K dr. 45: M. Stražnik, 3306; F. Sajeviz, 3307. — K dr. št. 50: Julija Bačun, 3308; Lina Natalija, 3309; Frances Ločišnik, 3310. — K dr. št. 52: R. Dolenc, 3311. — K dr. št. 53: F. Pirnat, 3312. — K dr. št. 54:
M.	Gašperič, 3313; J. Vidmar, 3314; J. Pečnik, 3315. — K dr. št. 60: A. Kočevar, 3316; J. Plut, 3317. — K dr. št. 61: A. Urbas, 3318. — K dr. št. 63 : F. Kunc, 3319. — K dr. št. 64: J. Polšak, 3320. — K dr. št. 77: J. B-eranič, 3321. — K dr. št. 79: A. Dreser, 3322. — K dr. št. 80: F. Bedik, 3323. — K dr. št. 82: J. Grahek, 3324. — k dr. št. 83:
N.	Tometič, 3325; G. Kostič, 3326; Frančiška Zobec, 3327; J. Mine-Tič, 3328; M. Kitnar, 3329. — K dr. št. 86: A. Svetek, 3330; A. Kravanja, 3331; N. Vodopivec, 3332. — K dr. št. 89: A. Tomažin, 3333. — K dr. št. 90: G. Lovšin, 3334; J. Obrezar, 3335. — K dr. št. 91: U. Felician, 3336.—K dr. št. 93 : A. Paučič, 3337; Z. Mazor, 3338.
Prestopli člani in članice:
Od dr. št. 2: F. Mauser, 3176 k dr. št. 24. — Od dr. št. 4: Fani Slapnik, 2337 k dr. št. 91. — Od dr. št. 5: A. Bele, 732 k dr. št. 7. — Od dr. št. 12: M. Zagorc, 1093 k dr. št. 90; G. Forster, 803 k dr. št. 42. — Od dr. št. 16: J. Poreslo, 2538 k dr. št. 28. — Od dr. št. 31: V. Lackovski, k dr. št. 1. — Od dr. št. 37: F. Dečman, 1440 k dr. št. 10. — Od dr. št. 39 : A. Lah, 188 k dr. št. 8. — Od dr. št. 48: J. Blatnik, 342 k dr. št. 4; V. Zupan, 2656 k dr. št. 22; J. Segotič, k ar. §t! 4. — Od dr. št. 68: J. Strnad, 365 k dr. št. 24.
Potujoči člani in članice:
Od dr. št. 1: P. Majerle, 2518. — Od dr. št. 4: J. Felician, 3055. — Od dr. št. 5: J. Hvalica, 1141. — Od dr. št. 6: J. Supan, 1579; A. Bertok, 2295; O. Bregar, 560; J. Juvan, 306. — Od dr. št. 7: L. Pa-šek, 398. — Od dr. št. 9 : A. Mehle, 215. — Od dr. št. 10: L. Vesel, 1678. — Od dr. št. 12: J. Kolar, 1234; J. Mohar, 2092. — Od dr. št. 14: J. Komec, 340; A. Potokar, 1323. — Od dr. št. 20: J. Kos, 1423;
V. Kondoni, 506; F. Paulovič, 1591; J. Meden, 795; A. Strmšek, 796. — Od dr. št. 22: G. Radakovič, 2432; M. Raunik, 553; J. Buh, 1994; J. King, 1086. — Od dr. št. 26: J. Anžlin, 2355. — Od dr. št. 28: J. Car, 619. — Od dr. št. 33: V. Zupan, 2656. — Od dr. št. 34: A. Golop, 1176; F. Golob, 797. — Od dr. št. 37: J. Umek, 830; K, Batista. 3161. — Od dr. št. 38: J. Lovša, 859; M. Fabijan, 868; J. Jerman, 1932. — Od dr. št. 39: J. Cevna, 888; J. Prunk, 1115; J. Zupanc, 1116; J. Prunk, 2732. — Od dr. št. 46: J. Moren, 1192. — Od dr. št. 48: M. Očko, 1120; M. Zalašček, 2455. — Od dr. št. 52: J. Dolenc, 385. _ Od dr. št. 56: G. Novak, 1520. — Od dr. št. 59: A. Oražen,
2364 ___Od dr. št. 60: J. Steicher, 3090; K. Batista, 3161. — Od dr.
št. 62: J. Bolka, 1530. — Od dr. št. 65 G. Novak, 1520. — Od dr. št. 66: K. Knaus, 1226. — Od dr. št. 75: Anna Jerina, 2080. — Od dr. št. ? ?: A. Sušnik, 3032,
Suspendirani člani in članice:
Od dr. št. 2: F. Jeras, 631. — Od dr. št. 12: J. Škrjanc, 2090. — Od dr št ??: A. Lulek, 2841. — Od dr. št. 16: A. Rozetka, 1817^F. Šturem, 3062; J. Banem, 2532. — Od dr. št. 18: F. Ban, 1590. — Od dr. št. 20: F. Porebar, 2853; A. Primšek, 796; B. Dolinar, 3063. — Od dr. št. 22: L. Ipavec, 550; J. Križnič, 2487. — Od dr. št. 25: M. Jurčevic, 2725. — 0!d dr. št. 29: M. Skerbič, 669; J. Sušnik, 3142. — Od dr št 37: J. Markič, 1712; J. Anžur, 1779. — Od dr. št. 59: B.
Kovačič, 1524; F. Marn, 1525; F. Krištof, 2170. — Od dr. št. 64: A. Zvonarie, 2093; M. Vinoverski, 2261; V. Zvonarič, 2121; J. Miler, 2464. — Od dr. št. 6: M. Mihelič, 1977-; F. Dlajde, 1649. — Od dr. št.
V. Meran, 263; D. Markovič, 1662. — Od dr. št. 68: A. Omeje, 2020; F. Clederman, 2021. — Od dr. št. 87: K. Otoničar, 3003. — Od dr. št. ??: J. Ceglar, 3196.
Odstopli člani:
Od dr. št. 29 :M. Koren, 2727. — Od dr. št. 42: A. Lončarič, 2654.
—	Od dr. št. 43: J. Lipovac, 1002. — Od dr. št. 48: J. Škufca, 364.— Od dr. št. 55: J. Janše, ???. —Od dr. št. 70: G. Gregorčič, 2469.
Črtani člani in članice:
Od dr. št. 10: C. Jezeršek, 2927. — Od dr. št. 12: F. Čadež, 1410.
—	Od dr. št. 14: F. Kovačič, 332. — Od dr. št. 19: J. Matičič, 2319; Terezija Bokal, 1992. — Od dr. št. 20: I. Logar, 651. — Od dr. št. 22: M. Zabrieščak, 1490; F. Rutar, 2353; F. Stanič, 2431; S. Jerončič, 2536. — Od dr. št. 27: J. Buzineli, 1023. —Od dr. št. 28: F. Bohorič, 612; L. Pavičič, 1339. — Od dr. št. 34: F.-Saksida, 2105. — Od dr. št, 37: A. Cesar, 840: A. Jakoš, 2442 —- Od dr. št. 39: P. Bestn-jak, 1261. — Od dr. št.48: C. Razlnik, 2110; F. are, 2004. — Od dr. št. 57: J. Ribič, 3089. — Od dr. št. 58: P. Špall, 2382. — Od dr. št. 60: J. Zupančič, 1456. — Od dr. št. 80: J Kvas, 2592. — Od dr. št. 81: J. Kobe, 2610. — Od dr. št. 87: A. Sikerc, 2903; J. Svetin, 2900.
Ne sprejeti člani in članice:
Od dr. št. 41: Terezija Grojzdek, 3304. — Od dr. št. 76: M. Špo-er, 3249. — Od dr. št. 94: A. Muzič, 3215; A. Namara, 3217.
Umrli člani:
Od dr. št. 3: Joe Sklander, 396; umrl dne 17. marca 1912. —
Od dr. 76: Joe Erjavšek, 2397; umrl dne 18. aprila 1912. — Od dr. št. 1: Edvard Zalokar; umrl dne 30. maja 1912.
društvih je ivedno število takih odbor bode imel več 'kot polovico
Z URADA GLAVNEGA
tajnika.
Opazil sem, da pri nekaterih
na glavni porotni odbor S. S. P. Z., po navedeni točki pravil S. S. P. Z., potem bode vsaka pritožba mnogo prej rešena, glavni porotni
članov, ki so večkrat suspendirani radi nerednega plačevanja ases-mentov. Zakaj redno ne plačujejo in se puste suspendirati, ne vem, opozoril bi pa rad take člane, da tem dajo tajnikom veliko posla, poleg tega pa se pregreše zoper pravila (Glej stran 22, § 82.), ki se glase: “Suspendiran 'član med časom suspendacije nima nobene pravice do bolniške podpore.” — Malo več rednosti prihrani mnogo dela in sitnosti.
Pri izplačevanju in nakazan ju bolniških podpor semintam ni vse v redu oziroma se bratje pritožujejo, da ne dobivajo podpore redno. Največkrat se pripeti, da je temu vzrok bolnik sam ali pa celo društveni uradniki. Posebno bi se moralo paziti na listine, katere morajo biti vedno v redu, predno sme glavni tajnik nakazati podporo. Ako niso listine in vse drugo takem redu, kot predpisujejo pravila, tedaj ne sme gl. tajnik nakazati podpore. Predno še zopet listine spravijo v red pa vzame nekaj časa, a bolnik pa mora čakati podpore, čeprav jo slučajno nujno rabi. Vsak član in ne samo uradniki društev bi si morali večkrat ogledali tozadevna pravila, kajti če se ravnajo po pravilih, ne bo nikake zapreke in bodo prejemali podporo točno in redno.
Paziti je treba tudi radi obiskov bolnikov in za to skrb je odgovoren društven tajnik. Obiskovalci pa se morajo vsakokrat podpisati na obiskovalno polo, tako da se ve, da je bil bolni član obiskan, a član pa storil svojo dolžnost.
Vsi člani bi morali gledati na to, da bi svojim društvenim kakor tudi glavnim uradnikom olajšali težki posel ter tako pomogli do točnosti pri uradovanju.
Da olajšam delo glavnemu odboru, društvenim uradnikom in članom, sem izdelal načrt za dopisnice, ki so jako praktične in se dobe pri Glas Svobode Co. Te dopisnice vsebujejo povabila za društvene seje, naznanilo asesmentov in obvestilo članom za obisk bolnika. Društva, ki imajo veliko število članov, prihranijo tajnikom veliko- dela in pisanja, ako naroče te dopisnice.
Pred Sklepom pa opozarjam razne člane, da začno malo pridneje agitirati za Zvezo. Skušajte dobiti kaj največ mogoče novih članov. Tisti pa, ki ste na potovanju in pridete v take naselbine, kjer
S.	S. P. Zveza še nima svojega društva pa skušajte vstanoviti društvo in ga priklopite k Zvezi. Z bratskim pozdravom
Jos. Benko, tajnik.
manje dela in sitnosti in Zvezi se pa prihranijo stroški.
Veliko dela in nepotrebnega pi-sarenja imam predno dobim razne podatke o pritožbah, n še za iste moram dolgo čakati, tako da se ena sama obtožba vleče po več mesecev, prej ko je rešena. Resnica je, da nekatera društva nemudoma pošlejo kar zahtevam, a pri nekterih je pa baš nasprotno. Nekaj pritožb je sedaj v razpravi, in nekaj jih še čaka, ker nimam še dovolj podatkov in nekaj pisem se mi je celo vrnilo, tako da je težavno pritožbe rešiti tako, kot bi se mogle.
Tem potom obvestim vse one sobrate in sestre, kakor tudi društva S. S. P. Z., katerih pritožbe še niso rešene, da mi naj nemudoma dopošlejo obvestila in pritožbo spisano tako, kakor zahteva gori označeno poglavje pravil.
Tisti sobrati, kateri so oddaljeni od društva, naj mi pa pošlejo natančni naslov predsednika in tajnika dotičnega društva. Jaz dobim naslove edino le iz Glasila Zveze, toda večkrat se pripeti, da se eden ali drugi preseli, naslova pa ne izpremeni v zv e zinem Glasilu. Na ta način se mi pisma vračajo, meni pa ni mogoče poslovati o razpravi z ostalima dvema bratoma porotnikoma.
Bratje in sestre, pravila ¡S. S. P. Z. so tako jasna v vseh točkah, kar se tiče pritožb, da ako jih vpo-števate, prihranite veliko stroškov Zvezi, gl. porotnemu odboru pa olajšate delo.
Bratski pozdrav
August Kužnik, predsednik gl. port. odbora.
RADIKALIZEM.
NAZNANILO.
Društvo “Luč” št. 14, S. S. P. Z. naznanja tem potom vsem elanom S. S. P. Z., da odklonimo vsako srečkanje (Žrebanje raznih predmetov). Pripravljeni bodemo vsaki čas nesrečnim in ubogim bolnikom pomagati in sicer naravnost z denarjem po naši zmožnosti.
Tiketov stave pa ne sprejmemo. Ta sklep je odobrila naša redna seja dne 14. aprila t. 1.
Pozdrav vsem članom in člani cam naše mogočne organizacije. Yale, Kans., 26. maja 1912.
Jos. Alič, tajnik.
Iz urada glav. porot, odbora.
Cleveland, O., 26. maja 1912.
Na razne pritožbe od strani društev ter posameznih sobratov in sestra S. S. P. Z., naznanjam, da vsako društvo, ali posamezni člani naj upoštevajo pravila stran 38. poglavje XXIII. pr. 158. Pritožbe in prošnje. Ako se ravnajo vsi tisti, ki imajo kako pritožbo
Radikalizem je:	vstrajna na-
prednost, odločna stanovitnost. — Na pr.: Še le par let je, ko so prišli revolucijonarci na to ter zahtevali enakopravnost vsih ljudi na svetu, kar je pa že vsakdanja stvar. Podržavljenje pošte v Zdr. Državah se je gotovim ljudem zdelo nepriporočljivo in škodo-valno trgovini, kakor se to dandanes dogaja s podržavljenjem velikih department prodajaln, tovarn, rudnikov in premogovnikov ter brzojavnih in telefoničnih naprav, železnic itd. itd. V času verskih bojev so odločno vstrajne nasprotnike na grmadah zažigali, dolžeč jih, da so breznačajni brezverci, obratno pa dandanes čislamo malikovalce. Več stoletij je minulo, predno se je človek po-vspel ter razumel radikalne misli proizvajati. Pred leti, ko se je prvi človek odločil predlagati ločitev države od cerkve, je ljudstvo zagnalo velikanski hrup ter vpilo: Dolj z bogokletnikom!” Pa že nastopna generacija brez strahu sledi njegovim sanjam.
Tudi v današnjem znanstvenem času so konservativci in .radikalci, kar dokazuje že to, da kakor hitro dobimo kako novo iznajdbo, tako hitro se tudi kak učenjak pojavi; si snema naočnike z eno, z drugo roko si pa brado gladi rekoč: “Nemogoče, neizpeljivo!” Oglejmo si prve čase železnice ■ pred sedemdesetimi leti — ko je. veliko učenih mož zmajalo z rameni, češ, da izpopolnitev lokomotive ho uplivalo na funkcioniranje človeških možgan. Od druge strani so pa radikalni sanjači prorokovali, da le še par let, pa se bomo vozili 50 do 60 milj na u-ro! Tu jih imate te — sanjače in praktične ljudi — kateri zmaguje? Ali ne sanjač? Ali ni to on, ki visoko misli, vidi prikazni in razločuje pisavo na steni! In sanjač je radikalec! Ker gotovo noben sanjač ne vidi stvari, kakoršne eksistirajo danes. On si predstavlja dogodke, kakoršni bodo. On zida iz materiala, katerega ima pri roki, pri vsem pa cepi stare principe z novimi idejami.
Radikalec se ne sme jeziti, če ga ljudje oh njegovem času zmerjajo in se mu smejejo. On ve, da več ko sanja, večja in boljša ho žetev. Naj se ozre nazaj na stoletja, tam bo opazil preroke, katere so radi vstrajne naprednosti in odločne stanovitnosti, križali; druge so na grmadah sežigali, nektere postrelili zopet druge pozaprli, kjer so od lakote in smrada konec storili. Veliko teh učenjakov še ne poznamo, pa jih bomo, da, bomo jih in to kmali.
Sanjač, radikalec on mora še nadalje sanjati, tudi v bodoče mora pripovedovati svoje sanje vsim, ki se mu približajo; ‘ter skušati vresničiti svoje sanje. A-ko ga vržejo ob tla,'kot so že marsikaterega pred njim, naj bojo njegove zadnje misli: — čez moje mrtvo truplo grejo, upam da vse moje ideje in moje sanje, če že ne sedaj, vendar enkrat postanejo jedro; — in zadel bo.
Toda ne nazaj, prijatelji, moji radikalni somišljeniki! Nikar odnehati v temi, obupanosti boja, ampak naprej, naprej do one oddaljene luči, ki bo razsvetljila ves svet!
ORIGINALNI
IZDELOVALCI
J§|§
=reg.trade mark=
Te imajo največ odjemalcev, ker so garantirane, ker so tako močne kot železo in strpe največ. Take obuče ne zdeluje nobena draga tvrdka. Pri kupovanju o-buče glejte na znamko in vedno vprašajte po C. W- JOHNSON Asbestos čevljih. Če vaš trgovec nima teh čevljev, pišite na C. W. JOHNSON, Natick, Mass.
volj od daleč. Prav s konca sveta. Sem z južnega tečaja.” To je nekaj izvanrednega: “Z južnega — tečaja?” No, seveda, zakaj bi ne bil z južnega tečaja. Je celo prestolonaslednik — je priznaval mladenič — njegov oče je tam vladajoči kralj. Za vse to ima dokaze. Sicer je njegova prtljaga nekje ostala z dokazi vred, in zdaj jo na njegovo zahtevo iščejo po celi Francoski . . . “In ali bi smel,” je izpraševal pesnik nadalje, “vprašati, ne da bi hotel biti preveč radoveden, v kateri deželi vlada vaš oče?” — “Moj oče je kralj v Adelii.” — “Y Adelii?” Hm! In kje je to, prosim?” — “Na južnem tečaju vendar.” — Med tem se je že cela kavarna zbrala okoli polarnega princa, z očmi so ga hoteli pojesti, toda mnogo je bilo tudi takih, ki so dvomili. “Kako se pa pride na južni tečaj?” — “No, če se more priti od tam! Kako bi sicer sem prišel?” Temu se ni dalo oporekati. “Je li torej južni tečaj obljuden?” —- “Obljuden seveda. Kako bi pa mogli sicer imeti tam svoje kraljestvo?!” je jezno odgovoril mladi tujec. In nato jim je vse pojasnil, ko so postali že preveč radovedni. Okoli južnega tečaja je seveda sam led, toda potem je velika kotlina, kjer že ni več ledu, temveč kjer se nahaja kraljestvo Adélie. In to kraljestvo hoče zdaj priti iz svoje stoletne odljudnosti, pokazati hoče svetu, da eksistira in skleniti z evropskimi državami trgovinske pogodbe, kar namerava ravno oni princ, izvršiti. “Toda, kraljevska visokost, kako je to vse mogoče? vsaj svet o vas vendar nič ne ve?” — “O Ameriki prej tudi niso ničesar vedeli! Toda, gospodje, jaz vendar nisem začel tega razgovora. Vi ste me vpraševali in jaz sem odgovarjal.” Nato je jezno vstal ter šel razžaljen. Toda dragi dan je zopet prišel — ta dobri človek — se pomiril s pesnikom — uradnikom in mu celo vse obrazložil, kako je v A-délii. Pesnik — ki je imel precej bujno fantazijo — je verjel princu z južnega tečaja, a ker še vedno ni dobil prtljage, mu je posodil tudi par tisočakov. In drugi dan zopet par . . . Toda zgodilo se je še več. Naš pesnik je obenem soizdajatelj tedanjega lista Nouvelle Revue internacionale”, v faterega je takoj napisal članek o Adélii, kralju Jurju II., prestolonasledniku, kako je to izboren človek — in končno je dodal celo na podlagi prinčeve risbe mapo Adelié z mesti, trdnjavami in vasmi ... Ta članek je takrat v listu tudi faktično izšel in končal z besedami: “Že leta in leta so iskali južni tečaj, in pri tem je »bil že zdavnaj odkrit.” — Članek je bil pa za avtorja usode-poln. Pariz se je valjal od smeha.
Revue” je morala prenehati izhajati, izginili so pa tudi tisočaki poetičnega uradnika iz ministrstva.	Sl. N.
^Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se vam list redno pošilja!
$25.00
ZASTONJ
$25.00
KRALJESTVO NA JUŽNEM TEČAJU.
Zanimivo anekdoto pripoveduje pariški “Journal des Débats*’: Mislili smo, da je južni tečaj odkril Amundsen; dočim je bilo pa že pred 25 leti tam kraljestvo. Ne verjamete morda tega? Toda poglejte: Parižani so to takrat verjeli. Začelo se je to popolnoma e-nostavno. V neki kavarni Batig-nolles, predmestju pariškem, je sedel lep dečko zamišljen, kakor bi padel z lune — dočim je pa padel samo z južnega tečaja, kakor boste to kmalu zvedeli. Stalni gostje so ga od strani gledali, a e-den od njih, okrajni predmestni pesnik, ki je v prostih urah uradoval v ministrstvu, se je ojunačil in vprašal mladeniča:	“Gotovo
čakate na koga?” — “Ne, ne čakam,” odgovori mladenič. “Ne poznam niti žive duše v Parizu in sem popolnoma slučajno sem prišel.” — “Najbrže od daleč?” ga je nadalje izpraševal zvedavi o-krajni pesnik. “Na, dovolj, do-
10
8
Ako hočete imeti dobro 14k pozlačeno uro z napisanim jamstvom tovarne za 20 let, jo lahko dobite od nas na lahke obroke, mesto od trgovcev, ki računajo dvakrat toliko. Postavite številke zgoraj tako, da bodo na vse strani seštele na 18, vam pošljemo certifikat za $25 kredita z eno naših ur in verižic; tndi pošljemo naš katalog, da si izberete uro, verižico i ove-sek. Pošljite znamke za pošto in pišite na: LENOX WATCH CO., 32 Union Square, Dept. 14, New York.
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
IQ2rBlue Island Ave.,
Chicago, III.
NAJEMNIK & YANA,
IZDBLOVALOA
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Oanal 1406
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
WEEKLY
Published by M V. HONDA ®. CO. 1809.1813 Loomis Street ^nicago, Illinois.
Subscription $2. 00 per year. Advertisements on a g r e e m e n t
Prvi svobodomiselni list zci slovenski nat od v Ameriki.___________________
»Glas Svobode’ izhaja
--------------in velja -----
ZA AMERIKO:
Za celo leto....
za pol leta.....
ZA EVROPO:
Za celo leto....
za pol leta.....
VSAKI PETEK
.............*2.00
.............*1.00
.............*2.50
..............*1.25
Naslov za dopise in foSil j at ve je
GLAS SVOBODE
1809-1813 LOOMIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud
Stari naslov.
ZDE. DRŽAVE AMERIŠKE IN KUBA.
V zadnji izdaji Glas Svobode smo priobčili vrsto brzojavk, tičo-čiih. se vstaje na kubanskem otoku. Med drugimi brzojavkami je tudi navedena ena iz Havane, ki jo je poslal Gomez, predsednik Kube a-meriškemu predsedniku Taftu, in s katero Gomez sicer v prijaznem, toda odločnem tonu protestira proti vsakemu vmešavanju Zdr. držav v kubanske razmere in to temveč, ker je baje kubanska vlada v moči, da sama napravi red in mir. Nadalje navaja Gomez in še celo naglasa informacijo, katero mu je dal ameriški poslanec Beaupre, zadevajočo odpošiljanja vojnih ladij in vojaštva na kubansko obrežje in zaključuj e: “Veže ane dolžnost, da izjavim, da take odredbe še tako vznesene žalijo čute ljudstva, katero ljubi svojo svobodo in je odločeno braniti jo do smrti.
“Apeliram na Vas, kot lojalnega prijatelja Kube, da te pravice vpoštevate ter Vam zagotavljam, da je ta vlada 'zmožna in da ima zadostno podporo od patriotienih meščanov, da zaduši uipor nekoliko ljudi, Iki so zapeljani in nimajo razuma za očetnjavo.”
Na ta dovolj jasni protest, je hitela vlada v Washimgtonu Gomezu zagotavljati, 'da niti ne misli na kako intervencijo in da bo povsem nevtralna, dokler so na Kubi živeči Amerikanci brez nevarnosti. —•
Iz tega je sklepati, da Zdr. države varujejo edino ameriško posest, a kubanski predsednik Gomez pa, tej ameriški nevstralnosti noče vrjeti. Kdo ima prav, in kdo govori resnico?
Temu nasprotno podamo tukaj razgovor, ki ga je imel posebni dopisovalec lista “El Dia” z generalom Everisto Estenoz, voditeljem vstašev v provinci Oriente in ki pravi o pravih vzrokih in vspe-hih revolucije na Kubi.
General Everisto Estenoz pravi: “Prvi vzrok vstaje je opustitev vlade, da 'bi odpravila Morua-po-stavo, ki določa, da pripoznanje politične stranke v radikalni smeri ni dopuščeno, in ker je sovražna nasproti lOrneem. Drugi vzrok so dejanja vlade in sodnih dvorov, kier črncem odrekajo vsako meščansko in politično pravo.
“Vstaja ni nikakoršna plemenska vstaja, marveč samo početje gotovih ikubamških meščanov, ki hočejo za vsako ceno hraniti in varovati svoje pravice.
“Mi ne gojimo nobenega sovraštva proti belokošcem in jaz sem dal strogo povelje, da se ne smejo pod smrtno kaznijo dogajati grda ravnanja z belimi prebivalci. E-den naših vojakov je bil obešen radi prekoračenja tega povelja.” General Estenoz je nadaljeval: “Ako bodo Amerikanci posredovali, bodo mene in moje ljudi pripozmali za politično stranko. — In mi bomo boj nadaljevali, naj pride kar hoče.
/Vsaka odgovornost za intervencijo leži na ramah predsednika Gomeza in vlade.”
Sedaj smo slišali zvoniti zvon na treh plateh• in kdo ima izmed it eh treh prav? Po našem mnenju ima general Estenoz prav, toda mi povdarjamo besede: po našem mnenju, kajti predno zamoremo se odločno izraziti, moramo vpošte-vati okoliščine in razloge. Neki ra-'di kalni lišt piše tozadevno:
“Vstaja kubanskih črncev kaže, da je zavzela toliko obšimost,
da tamošnja vlada ji nemore, vsaj kakor bi rada, biti kos. Ona je odkrito nezmožna varovati posamezne ogrožene kraje, vsako plantažo in vsako imdustrielno podjetje. — Pri tem se pa gre izključno ^za podjetja, v katerih tiči ameriški kapital in tako je razumljivo ee washimgtouskia vlada nemudoma odpošlje ladije in trupe na “biser Antillov”.
Za sedaj se oficielno oporeka tkk namen; toda to ima prav malo pomena, kajti to je navadni kapitalistični red: kapital se tja obrne, kjer dobiček kaže, in to tudi potem, če je v zvezi ,z morabit-no nevarnostjo. Podjetniki poba-šejo dobiček mirno v žep, če pa preti nevarnost, tedaj pa kličejo očetnjavo na. pomoč, katero tista tudi radovoljno da, na — splošne stroške, na stroške davkoplačevalce, ki niti sledu nimajo o deležu dobička, katerega pobašejo kapitalistični podjetniki.
Vsak podjetnik bi si lahko rekel, da na. Kubi niso varna tla za kapitalna podjetja. Prav močno ljudstvo črncev niso angelji. Še-le pred dobrimi sto leti je bilo na Haiti vso belo ljudstvo pomorjeno in črnci na Kubi tudi niso .kulturno napredovali , med dolgimi vojnami s 'Španijo, kakor tudi ne pod že leta obstoječo nadvlado A-merikancev. V splošnem so neomikani in surovi, kar pa ne izključuje, d’a se me bi med njimi politikarji izvežbali po ameriškem vzorcu, iz katerega često izvira o-sodiopolni vpliv na maso.
Neposredni povod za sedanje nemire točasno še niso znani (čitaj zgorno izjavo generala Este-no'Z.a), toda to je brezpomembno, ker o poglavitnem vzroku vstaje črncev najmanjega dvoma biti ne more. Belci hočejo na Kubi, kakor v naših južnih državah nadvladati. Ne samo, ker smatrajo črno pleme za manje vredno in jo zaničujejo, marveč ker belokožci hočejo črnce na vse načine in lahkotno izkoriščati.
To je tista igra, ki se po vseh deželah ponavlja med posedujočimi. Da zamorejo uboge prav temeljito izprašati, kakor se izpre-ša lemana, morajo imeti na svoji strani policijo, sodnike, vojake, časnikarje, duhovnike in celo tro-po uradnikov; potem pa gre vse gladko. Eni skrbe za potrebno neumnost, 'drugi pa za potrebno boje eno st.
To postopanje se vrlo obnese do sedaj še povsodi in na Kubi bo tem lažje, ker brezmiselni plemenski srd in pa debela palica — kapitalistični sluga v Washdngtomu rada prihiti na pomoč mogočnežem na Kubi.
Tudi je vprašanje če ni vstaja črncev vprizorjena od kapitalistične strani, da se iz okoliščin 'izvirajoča nejevolja črncev v krvi zaduši in na ta način čas prosperitete privede seveda v korist kapitala.
Na vsaki način so bili slabo nasvetovani črnci na Kubi, ker so pričeli boj z orožjem. Za nje kakor sploh za vse tlačene in izkoriščane, ni druge rešitve, kot dosega moči, da se nasprotniku palec pritisne na oko.”
Kakor rečeno, to je mnenje radikalnega lista, in nemore se mu oporekati.
Ako še pomislimo, da je bil državni tajnik Knox posetil Kubo, kjer je bil velesijajno sprejet in da je še le po njegovem odhodu vstaja izbruhnila; potem, da je Knox-ovo popotovanje s sedmimi pečati zapečatena tajnost, tako se nemoremo 'znebiti slutnje, da so vstajo že dalj časa pripravljali in da je Knox baš zaradi interesov na Kubi živečih američanov, tamkaj isto posetil.
ČVashingtonska vlada je kubanskemu predsedniku zatrjevala nevtralnost, a od 'druge strani je pa tja poslala velikansko brodovje in številno vojaštvo. To že niso več šale, kajti taki “špasi” stanejo denar in veliko denarja.
Nemore se trditi, da bi bili na Kubi vsi črnci pod kulturnim nivo, tudi tam se dobijo nadarjeni, kot drugod; in če kubanski predsednik pravi, da so ondotni nerazsodni vstaši zapeljani, tedaj moramo konstatirati, da kapitalisti tisto povsodi pravijo, kjer se ubogo zatirano ljudstvo hoče o-tresti kapitalističnega jarma.
Vse vstaje, kar jih zgodovina pozna, so bile vprizorjene zaradi
strmi jenja po svobodi in rešitvi iz tlačanstva. In baš to je tudi na Kubi. Jastreb brani svoje gnezdo, medved svoj brlog; zakaj se potem ne bi črnci na Kubi potegovali za postavno jim zajamčeno enakopravnost in svobodo!
General Estenoz ima prav!
PISMO SLOVENSKEGA DUHOVNA.
(Po originalu.)
Veliko slišimo . o tak oz va nem “Men and Religion Forward Movement”, katerega hočejo razširiti po vseh delih sveta, posebno pa po večjih mestih v Ameriki. Pro-povedniki tega gibanja so nev-strašljivi; gredo v take kraje, kamor si drugi treznejši ljudje ne bi upali položiti svojih stopal. O-ni gredo celo v tovarne, delavnice, kjer so delodajalci izgnali zadnjo sled unionizma in tam pridigujejo delavcem o pasji poslušnosti do svojih 'delodajalcev. Rote jih v i-menu Krista, da se povrnejo k veri — k Jezusu. In tisti, katerim pridigujejo in jih rote, so revni delavci, katere delodajalci ropajo in do mozga izčrpujejo. Ali se naj tak delavec briga za vero, briga ■za njih rotenje? Ali naj tak izčrpan delavec verno posluša, kar mu fti hinavci zapovedujejo, da stori ? Bomo videli!
Za te razširjevalce evangelija bi 'bilo pač dobro, da bi vedeli, da je Krist branil slabe, zatirane in ubožne. “Pustite male k meni, ker njih je nebeško kraljestvo.” Krist se je jezil nad bogatini — ker ,so bili in so še danes izkoriščevalci človeštva. “Prej bo šla kamela skoz šivamkino uho, kot pa bogatin v nebesa,” je rekel Kristus. Ravno isti Krist je pomagal revnim in žnjimi sočustvoval; vselej in pri vsaki priliki je podal roke potlačenim in obupanim; spoštoval je takie bogataše, ki so si z delom svojih rok vstvarjali bogastva, ki so bili marljivi in ljubili svojega bližnjega, črtil pa je z vso dušo tiste bogatine, ki šo kupičili bogastva s iprežanjem na druge, potom ropa in tatvine, s hinavščino in goljufijo, črtil ni nobenega zato, ker je bil reven in častil ni nobenega radi bogastva. “Ne zbirajte zakladov tega. sveta . . . .” Kristus je spoštoval takega človeka, ki je ljubil svojega bližnjega kot samega-sebe, ki je Skušal živeti pošteno. 'Sovražil je takega človeka, ki je 'smatral in ¡držal svojega bližnjega . za vse drugo kot brata, ki je smatral ves ostali svet primera za drvarje in zaničevane delavce, sebe pa poviševal nad o-stale, ne meneč se, da ravno on sam je trot, ki živi od marljivosti tujih rok. Ali smemo trditi, da hodijo njegovi namestniki po tisti poti kot je on hodil, da posnemajo Njega v dejanju, mišljenju in govorjenju? Ali se more sleherni duhoven vprašati: “Ali ne črtim nobenega zato, ker je reven?” in vestno odgovoriti: “Ne, ne sovražim ga”; in potem zopet: “Ali se ne vklanjam in častim človeka, zato ker je bogat in stanovsko višji od drugih?” in resnično odgovori: “Ne!”
Vrjemite, 'tudi sedaj se dobi še mnogo takih vernikov (največ med delavci in njih družinami) o-nega starodavnega plemenitega kopita — značaja, >ki bi žrtvovali vse za svoje prepričanje, ki bi dali celo življenje rajši kot pa učili laž, ¡za katere nima življenje, dasi kupljeno za sramotno ceno, nobene veljave, ki bi rajše prezirali bogastvo in udobno življenje, kot pa .da bi si pridobili taka bogastva s obožavanjem Mamona ali pa u-goditvijo želje bogatinov s tem, da bi jih (bogatine) oprostili njiho-.vih nasil in zločinov napram svojemu bljižnemu, to je, celi človeški družbi.
In koliko je takih, ki so pripravljeni kupiti si bogastvo s pridigami, 'katere bogatini radi poslušajo, s tem da navadnemu ljudstvu prikrivajo grehe bogatinov in kedar pridigujejo, da 'živeti s pomočjo prežamja na sadove dela •drugih rok ni greh po razlaganju .krščanskih postav in kadar rote revne, 'da se brez vsaeega godrnjanja, pohlevno, ponižno in mimo podvržejo takemu izkoriščanju. — Pri takih prilikah duhovščina kaj rada rabi Gospodov izrek:	“Ne
iščite bogastva, tega sveta”, pripoveduje zgodbo o potrpežljivem
Jobu in na ta način hoče mamiti nezavedno, revno ljudstvo.
Takih božjih namestnikov je veliko in ravno ti so tisti, ki odganjajo mase od cerkve, odganjajo reveže in zatirane, take ljudi, ki imajo vso pravico iskati varstva pod okriljem krščanskih cerkva ; ki imajo pravico zatekati se k cerkvi in zahtevati pomoči in tolažbe v'boju z onimi, ki gradijo bogastva na njihovi revščini; ki imajo pravico zahtevati od cerkve, 'da kara in svari one, ki jih ropajo in ravno obratno delajo s tem, da varujejo bogate roparje in karajo reveže in teptane, M protestirajo proti tiraniji.
Tako odganjajo ti pridigarji u-božno ljudstvo od cerkve, KER GA NE MARAJO, ker jim ni dobrodošlo, ker v cerkvi ne dobe 'tolažbe, dasi jo zaslužijo — obratno pa ga duševno morijo s tem, da hvalijo tiste, ki jih pritiskajo k tlom.
Hvaliti ljudi, ki so obogateli od žuljev tujih rok in so vredni karanja zaradi trpljenja, prizadetega svojemu bljižnjemu, ni KRŠČANSKO.
S krščanske pridižnice (leče)1, bi ne smeli slišati hvale onih, ki skušajo podjarmiti svojega bližnjega
—	prokletstvo je delež takim, ki se ponašajo s tem, da so obogateli in se družabno povzdignili nad drugimi s ropom in zatiranjem revežev. Hvalo naj bi prihranili za one, ki se bore za enakopravnost revnih in zatiranih. Toda v večini naših cerkva je ravno o-bratno. Iz lastne skušnje vemo, da ravno v krščanskih cerkvah gre vsa. hvala onim, ki so nagrabili bogastva, prežeč na revne, katere izkoriščajo do mozga. Ti bogatini so podobni tigrom, ki skočijo na hrbet svojega plena in mu izpijejo kri. In talke človeške zveri naj 'hvalijo pravi Kristusovi namestniki? Vsakdanje skušnje pa nas uče, da krščanska duhovščina je pomagala in še pomaga bogatinom pritiskati reveže k tlom — pod krinko krščanstva, toda ue tistega, katerega je učil Kristus, ampak s pomočjo zavitega, lažrnji-vega krščanstva, ki je všeč bogatinom.
Čemu je vendar tako, je nepotrebno vprašanje. Naše cerkve — ali vsaj večina uglednejših in bogatejših — so sezidali tisti, ki so obogateli od dela brezpravnih delavcev. Duhovniki in župniki teh cerkva dobivajo svoje plače od teh gospodov, ali so vsaj od teh odvisni in da si ohranijo svoja mastna in ugodna mesta in službe, se ne morejo zameriti tistim, lii jih plačujejo in od katerih vlečejo dobre dohodke. In tako pride, da so prisiljeni pridigovati tisto, kar je všeč bogatinom, njihovim plačnikom. Taki, od bogatinov odvisni dulhovni ne uče samo, da je pravično in bogoslužno delo o-bogateti s tem, da pritiskajo na svojega bljižnega, da ga drže pri tleh, ampak, da je tako učil Kristus sam; celo odkrito — iz leče
—	izjavijo, da ni krivično, temveč povsem pravično ropati industri-jelne razrede, če se tak rop zgodi pod plaščem postave. Še na misel jim ne pride, da bi svoje bogate vernike ozmerjali radi teli vsakdanjih grehov. Tako se zgodi, da bogatini slišijo pri službi božji to, kar radi poslušajo; slišijo, da živijo in delajo po vzgledu Kristusa, dasi so se pregrešili proti o-,nean velikem krščanskem nauku, ki prepoveduje podjarmljenje bližnjega in dasi so teptali po svojih bratih in izkoriščali tiste, kojih pravice so ravno tako svete kot njihove. V cerkvi slišijo laž in nič resnice. Poslušajo hinavščino — pa vsaj tako hočejo imeti, ker za hinavščino plačujejo in kaj drnzega vendar ne morejo pričakovati. Sicer pa gorje takemu duhovnu, ki bi si upal zaljučati jim resnico v obraz!
Nesmiselno bi bilo, da bi postali deležni te hinavščine drugi ljudje, ali vsaj tisti, ki so ožema-ni od 'bogatinov. Tisti, ki so obogateli, da so prežali na druge, lahko zavržejo krščanstvo in v altar postavijo Mamona, ne morejo pa prisiliti pravih kristjanov, da bi spoštovali nauk takih cerkva, posvečenih za krščansko božanstvo, ki so oskrunjene vsled čaščenja Marnoma. Večina takih cerkva, polagoma zgubi svojo privlačno moč in čar.
Še več! Ker so pridižnice v večini cerkva podkupljene od bogatinov, ker so razlagatelji sv. e-vangelija primorani, prisiljeni ličiti, da je industrijelno suženstvo pravično, ali iz tega potem ne .sledi, da je sužnjevanje — hlapčevanje enih za druge pravično? In vse njih učenje in pridigo vanje ne more napraviti iz sužnosti krščanske čednosti, ker Kristus je učil, da posužuiti svojega bližnjega je grešno in toraj mi- krščansko. Vse njihovo prizadevanje in modrovanje, katerega so zmožni, ne more ljudstva prepričati, da je indu-strijelmo hlapčevanje današnjega dne pravično. Kakor krivična in nefcrščanska je bila sužnost v starem času, ravno tako krivično in nekkščansko je industrijelno hlapčevanje
Živimo v času, ko je vsako politično vprašanje ob enem družabno. vprašanje, in vsako socijalno vprašanje ob enem tudi versko vprašanje in nikakor se ne moremo sprijazniti s tem, da bi cerkev potegnila pri vseh političnih vprašanjih s stranko, v kateri zapoveduje kapital. Tisti, ki .polnijo cerkvene klopi se morajo postaviti na stran svobode in enakopravnosti. Njihovo učenje mora temeljiti na ¡krščanskem nauku in čisti vesti. V kratkem rečeno, vse krščanske cerkve, brez izjeme in vsi duhovni se morajo postaviti proti zasužnjemju človeštva; potegovati se morajo za enakopravnost im-dustrijelnih razredov in odstranitev bremen, ki pritiskajo nekatere razrede k tlom, revščini in tod v duševno sužnost.
Žalostno je, ko mora človek, ki bi bil rad spoštovan in čaščen, dati posvetnim rečem prednost pred svojo vero; mora prestvoriti krščanstvo tako, kakor hočejo tisti, ki ga oponašajo; Iki mora svojo vero pretvoriti tako, da je všeča tistim, ki ne hodijo po poti njenega začetnika in ki cenijo bogastvo in udobno posvetno življenje nad vse drugo in ki radodarno prispevajo s tem nepošteno pridobljenim denarjem za oneeaščenje krščanske doktrine. Kdor hoče obdržati duhovniško službo in svoje mesto na leči, mora slepo ubogati Mamona; učiti mora, da je pravično posužniti svojega bljižnje-ga ; da tisti, ki IMAJO smejo teptati po ornih izžemati one, ki NIMAJO; da zbiranje bogastva s ropanjem in izžemanjem ni greh ; nasprotno pa da je smrten greh in anarhija, če se zatirani zoperstavijo in protestirajo. Tako najdemo med oznanjevalci evangelija take duhovne, ki mislijo, da glavni krščanski nauk, je zbirati bogastvo tega sveta, da izžemati delavca ni greh, temveč popolnoma priporočljivo in pravično delo.
Oesto se zgodi, da oznanjevalci evangelija in razlagalci sv. pisana kličejo prokletstvo na. sedajne štrajke delavcev, med tem ko z druge strani pojejo slavo raznim štrajka.rjem starega testamenta. Štrajk starih Židov proti egiptovskemu kralju in tedajnimi tirani, katerega je vodil Mozes nima za 'duhovništvo današnjega dne nobenega pomena in ne napravi na nje nobenega 'vtisa. Vsebako pa moramo priznati, da duhovščina hvali čine, Iki so jih storili Židje, kar pa storijo delavci — štrajkar-ji —, dasi po obliki in smeri podobno činom starih Židov, je po mnenju duhovščine zoper postavo božjo in kličejo vsa prokletstva neba nad štrajkarje. Zakaj današnja, duhovščina uči, da moramo potrpežljivo prenašati nadloge in težave in da moramo hudo z dobrim poplačati? Zakaj naj poljubljamo našim izžemalcem roke in noge? Ali ne zato, ker je duhovščina odvisna od bagatinov in ali ne zato, ker duhovščina živi od tega, da nas delavce brzda in slednjič zato, ker se mora cerikev in duhovščina zahvaliti našim izkoriščevalcem za razne podpore in mastne službe, ki jih dobivajo od njih ?
In talko pride, da se reveži in zatirani ne zatekajo več k cerkvi, ker so sprevideli in so prepričani, da jim cerkev noče in ne sme pomagati in da ne sočustvuje 'z revnimi sloji. Gospoda višjega, kroga, ki se rada ponaša s pavovim perjem — lastnino drugih — ne mara obiskavati tistih leetrkev, kamor zahaja proletarijat — reveži. Iz cerkva, ustanovljenih in podpiranih od bogatinov, izganjajo re-
veže, ker so nazaželjemi verniki; z revnim ljudstvom nočejo imeti nobene dotike, ker njihov navzet ponos, katerega posebno opazimo v krščanskih cerkvah, jim ne dopušča imeti nobenega stika s plebejci — neizobraženo maso.
V krščanski cerkvi, v pričujoč-noisti boga, ne bi smelo biti nobene razlike, izvzemši razlike v dobrih delih in če je kateri, ki naj bi bil ponižan in se čutil nižjega, je to tisti, ki se je posvetno povzdignil s tem, da je prikrajšal ali oropal druge.
In 'ker so navadnemu ljudstvu cerkvena vrata takorekoč zaprta in 'ker navadno ljudstvo v cerkvi druzega me. sliši kot pokorščino in 'brezversko češčenje Mamona in ker se od njega-zahteva, da mora na vse to ponižno izrekati amen (kar pomen ja: zgodi se) in ker mora še posebej plačevati visoki davek za sedeže in razne milosti dvomljive vrednosti, zato PEŠA VERA.
Oboževalcem Mamona preti nevarnost radi napačnega učenja mase, ktjti ravno to ponižano ljudstvo vidi,
da pravica visi na višalih
in krivica se blišči na oltarju.
Ko bo to ponižano ljudstvo dokraja' obupalo, se bo odločilo za pokončanje svojih poniževale« v.. izkoriščevalcev im oderuhov.
Bogati, še tako utrjeni za kupi centraliziranega kapitala, me morejo popolnoma prezreti delavskega razreda. Delavski razredi imajo svoje pravice in nobena cerkev, pa bodi še tako ekskluzivna, ne more zamašiti svojih ušes pred neprestanim tarnanjem in strmijem jem revežev in potrebnih. Če tako stori si podpiše .smrtno obsodbo, kajti cerkve, posvečene za molitev in bogoslužje, ne morejo biti ob enem temipelji Mamona,
Resnično, sedanje gibanje za vzbujo vere v masah more biti tista gotova sila, .ki 'bo strmoglavila Mamona z lece in oltarja ob enem pa varovala slabotne pred močnejšimi. Reformirajte najprej sami sebe in potem šele pojdite med plebejce in skušajte pripeljati od vere odpadle nazaj h Kristusu. — Ge se to ne zgodi, potem ne bo i-mel ta “Men and Religion For-ward Movement” nobenega vspe-ha. Pomisliti je treba, da revščina im beda sti slaba podlaga, za duševno izobrazbo in pristno krščansko bogoslužje.
ZASTAVICA.
Bii je kravji prekupec, ki je na: semeni .postavil 36 krav, razvrstit jih je paroma takole:
I I I I I I I I I I I I 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
Šestkrat šest je šestintrideset.
Od teh 36 krav, je prodal 3 pare-ostale so mu pa paroma po čres. in po dolgem tiste, ki jiih ni prodal. Kako jih je razvrstil?
Pogoj rešitve je sledeči:
'Ostale 30 krave morajo biti tako vvrščene, -da paranoma ostanejo povprek in po dolgem.
Tekmovalec ima z rešitvijo tudi doposlati celoletno naročnino novega naročnika, in to najkasneje do 26. junija dopoldan.
Vsi ‘tisti, ki bodo uganko pravilno rešili, dobijo “Glas Svobode” eno leto 'brezplačno.
Rešitev zastavice priobčimo v Glas Svobode dne 28. junija t. L
Priobčili bomo imena rešileev.
“GLAS SVOBODE”.
Oporoka potrjena.
New York. — Oporočni sodnik Fowler je dne 22. m. m. potrdil o-poroko za na “Titanic” ponesrečenim polkovnikom John Jacob Astor in je odslovil začasne o-skrbnike za Vincent Astor in Madeleine Force Astor ter so dobili za svoj — trud — vsaki po $25. (Kakor znano, dobi žena A-storja malenkost več miljonov dolarjev. Bo že živela! Op. ur.)
Oproščen in pohvalen.
Pittsfield, Mass. Farmer John Parker, kateri je pred enim tednom ustrelil nekega vlomilca, ki je bežal od Parker-jeve farme, ni bil od sodnika Charles F. Burke v višjem sodišču samo oproščen, marveč ga je sodnik pohvalil iradi njegove — hrabrosti.----------
Slovensko Delavsko Podporno in
Penzijsko <5$vT> Društvo
Ustanov. /Yis/nosYX Inkorp.
21. nov. 1909	15. marca 1910.
>1 A. 1JIWOW , PENNSYLVANIA
GLAVINI ODBOR:
FJUCDBEDiNiEK: J os. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
SAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adam ¿burg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. fiLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK: i>R. GEOiRGE BOEHM, Aroua, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
UPRAVNIŠKI PREDAL.
Danes smo v položaju naznaniti e. občinstvu, da je brošura: “Škof proti župniku” zgotovljena in da srno pripravljeni sprejemati naročila za isto. Brošura obsega 152 tiskanih strani in ker smo gledali na lepo obliko in drugo smo opustili vse oglase, dasi !bi se isti dobro izplačali, ko bi hoteli iste natisniti v brošuro. Tega nismo storili. Cena brošuri bo 35c in pri tem je poštnina že všteta. Pri naročilih ipo 25 in več skupaj, daimo iste po 25 et. komad. — Zastopniki maj to vpoštevajo, ker •druge provizije na brošuri ne moremo dati in to radi tega, ker nas material, tisk in honorar pisatelju pride toliko stati, da ipri isti nimamo skoro nobenega dobička.
To resnično dogodbo, katero smo priobčili v Glas Svobode, smo izdali v obliki brošure na občno željo naših čitateljev in • pisatelja Pavla Svetlin.
Zanimanje za brošuro je velikansko, kar svedočijo najbolj ne-brojna pisma, ki smo jih prejeli v zadnjem času.
Mnogo rojakov je pisalo in zahtevalo brošure, katere pa takrat še niso bile gotove in tudi mi nismo vedeli, kaj nas bo delo stalo in kako ceno bomo dali brošuram in zato nismo mogli rojakom vstreči.
Cena brošuri je 35c, poštnine prosta.
Kdor hoče to brošuro naj izpolni spodnji naročilni listek in mu pridene denarno 'vrednost za koliko izvodov želi, da mu pošljemo.
Omeniti moramo, da smo dali tiskati le malo število —- par tisoč
—	teh brošur in da bo zaloga hitro izčrpana. Samo v stari kraj pošljemo 400 iztisov, katere so že naprej naročili. Zato se požurite in «e danes izpolnite spodnji listek im ga takoj odpošljite na nas, kajti kdor prvi pride, prvi melje.
Ker se nadejamo prejeti veliko naročil, bomo najbrž imeli nekoliko zamude s pošiljatvijo, toda vkrenili smo že vse potrebno, da bomo kar naj točne jše in po vrsti
—	brez ozira na velikost posameznih naročil, spolnili vsako naročilo. —
Zastopnikom po naselbinah priporočamo, da takoj obiščejo vse rojake in vzamejo naročila za 'brošuro ter nam pošljejo skulpno naročilo. S tem bo prihranjeno rojakom in nam veliko dela — a poleg tega pa bo sleherni gotov, da bo prejel brošuro od zastopnika, ki je vze’1 naročilo.
Pri tej priliki bi priporočali našim zastopnikom, da skušajo pro-
dati rojakom tudi druge knjige, ki se dobe v naši zalogi. Vzemite seboj cenik knjig, ki je bil natisnjen v predzadnji številki Glas •Svobode.
Ob enem pa ne pozabite agitirati med rojaki, da se naroče na Glas 'Svobode. Podvizajte se in ne vstrašite se! Na razpolago imate več večerov in celo nedeljo, posvetite enega za agitacijo zia Glas Svobode, prodajo brošur in drugih knjig. Delajte po vzgledu zastopnika v Ely, Minn, bivši trdnjavi slov. duhovščine. Pred leti tam nismo imeli več kot par naročnikov. Od kar se je Judnich zavzel zia agitacijo Glas Svobode, pa se je list vdomačil skoro v vsaki hiši. 'Glas Svobode ni tako slab in krivičen, kakor vpijejo nekateri duhovni. Mi vemo zakaj vodijo tako gonjo proti listu in nam in oni imajo tudi dober vzrok. Razsoden delavec, 'ki čita Glas Svobode tudi ve za kaj se gre. Glas •Svobode pobija vsako nemoralnost, se bori proti izkoriščanju delavcev in rojakov in kedar pride ta'k izkoriščevalec v predale Glas 'Svobode je prav gotovo zaslužil batin, še hujših kot mi jih da.
Glas Svobode ni še nikdar pisal, da ne smete verovati v boga ali 'kar hočete, pisal pa je 'kako razni duhovni raznih ver izkoriščajo ljudstvo in ga skušajo obdržati v temi. Ali ni to res? Kristus se ni potegoval za denar, njegovi nasledniki pa dajejo denarju prednost pred bogom in vsem, kar je Kristus učil. Poznamo slov. duhovnika, proti kateremu nismo še nikoli nič pisali; in zakaj ? Zato 'ker nam ni na poti. On uči Kristov nauk, razlaga evangelij in je ■zadovoljen s tem, kar mu farani sami prostevolje dajo. Živi zmerno in se za posvetne reči malo briga. Temu duhovnu izkazujemo vso čast in to bi storili proti drugim, ko bi bili taki in ne pa častilci zlatega teleta.
Ko bi duhovni sledili Kristovim vzgledom, bi bilo svobodnomisel-no časopisje odveč. Ne bi ga treba. Tako pa, kot so razmere danes, pa je dolžnost vsacega trezno mislečega človeka, da pobija vse, kar je zlobno, goljufivo, pretkano in nazadnjaško.
Tisti, ki obsoja napredno, svobodomiselno časopisje, ne ve kaj dela in hodi v temi zmote — ali pa ima podle namene. Zato dovolj o tem.
Naročite se na Glas Svobode, priporočajte rojakom vse slovenske napredne liste, ne samo Glas Svobode in čitajte take knjige in brošure, ki vam odpirajo oči in vas privedejo do spoznanja.
Poslužite se tega listka, ob e-nem pa ne 'pozabite prid j ati denar, le znamke ali pa money order, ker na naročila brez denarne vrednosti se ne bomo ozirali.
GLAS SVOBODE CO. 1809-1813 S. LOOMIS STREET, CHICAGO.
POŠLJITE mi . ...... brošur: “Škof proti župniku”, za
kar prilagam ..............................................
POŠILJAM podporo za lastno tiskarno ..............$........
NAROČNINO za Glas Svobode.........................$........
Skup.........................$........
Ime priimek ...............................................
Naslov ....................................................
Mesto in država .........................................
Sem star ali nov naročnik
ŽENITVE ŽELJNI.
Okus je različen in o tem se ne da prepirati. Kdor tega ne veruje, naj čita sledeče ženitne oglase, ki jih je pred malo časom* priobčil znamenit časnik v Bristol-u. — Tam stoji črno na belem: “Vdovec brez priveska (otrok), ki sa-motarno živi, želi dopisovati z 0-koli 40 letno damo. Pozneje ženitev ni izključena. Malo premože-nja je prijetno, dama samo z eno nogo, ima prednost!” Slično čudne ženitvene ponudbe zbira in priobčuje neki tednik v Londonu. Tu se najde n. pr. ženitna ponudba nekega iz New Yorka: “V svrho ženitve se išče ženska, ki ni mlada, lepa ali bogata, toda mora biti najmanj 6 čevljev 7 palcev visoka.” Tu se je pač šlo za orjaka, ki ne bi rad gledal “doli” na soprogo-
Prav zavito ženitveno željo je izrazil pred nedavnim nekdo v Connecticut. Išče namreč «vdovo, katere prvi mož je bil obešen ali pa električno usmrčen; to pa zato, da ne bo mogla ‘vzorno življenje” pokojnika staviti za vzgled. Dobijo se ljudje, ki niso zadovoljni z zakonsko polovico in če je «e tako izvanredno čudovita. Pred nekaj časom je neka gospodična naznanila, da se hoče z nekim duhom poročiti. Nje ženin je namreč pred poroko umrl in ona se je po nekim okulističnem obredu poročila z njegovo dušo, ter sedaj, ker veruje v preseljevanje duš, išče novo inkarnacijo (včlovečenje) njenega prvega duševnega soproga. Pred nekaj časom sta dva človečka skupaj prišla na čuden način v Pennsylvaniji:	Neka pre-
možna vdova je slišala na cesti peti slepega prosjaka; glas prosjaka jo je tako očaral, da ko je nekoč pod njenim oknom zopet ipel, mu je naredila ženitno ponudbo, kar je on seveda ka.r na “slepo” tudi sprejel. Poroka se je takoj vršila v eni najimenitnejših ■cerkva. Neki drugi izvanredni slučaj se je pripetil, toda nameravani “ženin” je ponudbo odklonil in je rajši ostal samec. Šlo je za 80 centimetra visokega pritlikavca, ki se je pred nekaj časom kazal v Londonu. Čudno, on ni samo ženitveno ponudbo dobil od ene dame, marveč jih je dobival na ducate od raznih žensk. Ena taka ponudba kaže, da se je ona ka.r na prvi pogled vanj zaljubila, ker v ponudbi ga nagovarja “moj sladki mali mož”. Pritlikovee je vse ponudbe odklonil, ker se je spominjal svoje ‘smole”, ki jo je imel s prvo ljubeznijo. Njegova obože-na ni hotela ničesar o njem vedit, a bila je ‘najdebelejša dama sveta’ ki se je kazala v Barnumovem cir-kuzu. — Neki Anglež je iskal neveste: “V svrho ženitve iščem žensko v starosti najmanje 50 let, ki je gluhonema, ki mrzi godbo, 0-troke in pse in ne pije.’
Do tu smo zapisali malo zbirko čudnih ženitvenih ponudb, toda v zaključek hočemo še dodati dogodek, ki se je pripetil po svatbi nekemu Ogru na Dunaju.
Neki Oger visoke aristokracije je na Dunaju zasnubil lepo in vzneseno damo. Ona je rekla ‘da!’ in poroka in sijajno gostovanje se je vršilo. In kakor je to že v navadi sta se po končani pojedini tudi ona dva podala k počitku. — Prišedči v spalno sobo, se on .razpravi in leže v posteljo, a ona pa stopi pred zrcalo, se ogleduje in ogleduje in ‘konečno se prične tudi razpravljati. Najprvo si sname raz glave ogromno gnezdo las in položi na mizo, potem vzame iz ust ponarejeno zabovje ter takisto na mizo položi; sedaj si razpne životnik in iz neder privleče prsi iz gumi ter položi na mizo. — Gger je vse to strme opazoval, toda ni rekel nič. Sedaj se ona spravi nad svoje' močne noge, ali vidiš hndimana, odmotala si je meče, (tudi iz gumija-) ter položila k drugi šari in konečno je še neko stvar položila na mizo, kar Madžar ni spoznal, a bil je iz gumija narejen del telesa ki se nahaja tam, kjer križ svoje pošteno ime zgubi. Bilo je sedalo št. 3! — Ko Oger vidi, da stoji njegova “brhka” ženica, kot oskubljen sra koper, bilo mu je dosti, in je izpod odeje zaupil: “Hat! Če vse na mizo položiš, kaj pa ostane za postelj?!” —
SVSTRHMEMKSNSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
m
v
PARNIKI PLUTEIO IZ NEW YORKA:
Kaiser Franz Josef I. 15. junija 1912. Deviška(prva) vožnja iz New Yorka* 22. maja
Oceania Martha Washington 25. maja
Laura
I. juuija 1912
Parnikiodplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush s Stores, Pier No. 1 na koucu SOte ceste v South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča
“3“‘*3a VaŠe&a d0ma- Dobra « priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOR
ZA
AMERIKO
Nove pomladne in ooletne,
modne obleke za može in aećke.
Najboljše blago dobite za naj nižjo ceno, če kupite pri
JELINEK in MAYER, imitelja.
Vogal Slue Island kim in ISta cesta,
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure.
Odprto v nedeljo dopoludne.
ATLAS BREWING C0.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
I L.AQER | MAGNET | GRANAT |
Razvaža piyo y steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas. kajti mi te bodemo zadovoljili.
Compagnie Générale Transatlantique
DROBTINICE IZ ZDRAVIL-STVA.
Moljava ali truskovec (Polygonum avieulare) je koristna rastlina za tiste, 'ki so bolni na obistih, ali na mehurju. Če je scalna voda rdečkasta, je to znamenje, da se je začel delati kamen v mehurju ali da je nastopila scalno-kisla di-ateza. Vsi, ki se malo gibljejo, naj radi pijejo čaj iz moljave.
Škrof uložni otroci ne smejo ničesar jesti, kar se težko prebava. Posebno naj se varujejo jesti veliko krompirja, ali pa sočivje, nezrelo sadje in slaščice. Vživajo naj mleko, jajca in nekoliko mesnih jedij. Če pijo pozimi malo ribjega olja (salo iz kitovih jeter), ako ga jim želodec more prebava ti, je koristno.
Sredstvo proti revmatizmu. Naberi si cvetja divjega kostanja, razreži ga, deni v steklenico in gori vlij močnega, 90odstotnega špirita. Dobro zamašeno steklenico postavi na okno, kjer naj stoji na solneu dva ali tri tedne. Tekočino potem odtoči in si jo vdrgni v ud, v katerem čutiš revmatizem.
Ako hočeš biti zdrav, ne boj se solnca, boj se pa jeze in strahu! Jej zmerno in o pravem času, ter ne spi ne .preveč, ne premalo. Splošno trdijo zdravniki, da ljudje dandanes uživajo preveč mesnih jedij. V krvi se napravi preveč fi-brina. Pokončajo se bela in .rdeča krvna telesca in kri se zgosti ter male žilice zamaši. Najbolj se to čuti v možganih in zato se človeku takrat ne ljubi misliti. — Srce mora močneje delovati, toda vsled tega opešajo mišice in živčevje. — Napačno je, ako jih dražiš z alkoholom, kavo ali tobakom.
Topinambur. To so neke vrste podzemljiee, katere naj uživajo tisti ljudje, ki imajo sladkorno bolezen.
Limonin sok je koristen za hripavost in kašelj. Vsak večer, preden greš spat, izpij eno kupico tega soka!
Kako kožuhovino obvaruješ molja? Poletje je tu in kožuhovino je treba spraviti. Najivečji njen sovražnik je molj. Kot mušica s srebrnosivimi peruti in črno piko v sredi leta molj po sobi. Kožuhovine pa ta ne končuje, ampak le lečinke, ki so izlezle iz jajčic, katere je zlegla krznarska moljevka. Ti črvički žro dlako. Koncem maj-nika se ličinke zabubijo in čez nehaj tednov izfrče iz bub metuljčki. — — — Iztepi tedaj kožuhovino, da popadajo iz nje jajčeca in bube, zavij jo dobro v kak prt in spravi v omari na hladnem, suhem, temnem kraju. Lahko de-neš zraven nekaj kosov kafre, ali pa jo potresi z zmletim poprom. Če so kožuhovino že molji načeli, jo poškropi s trpentinovim oljem, kar molje konča, ali pa deni vmes v trpentinu namočeno cunjo, ker tega smradu molji ne trpe.
Madeže iz sukna odpraviš z bencinom. Še boljši je pa za to žvepleni ogljik, s katerim se odpravljajo madeži ne le iz sukna, ampak tudi iz svile in drugega blaga. — Malo bate ali .platneno cunjico pomoči v ogljik in madež drgni toliko časa, da izgine. Ne delaj pa tega pri luči ali ognju, ker se ogljik še rajši užge, kakor bencin. Dokler ogljik ni izpuhtel, tudi blaga ne likaj! Na zraku ogljik kmalu izpuhti.
UMETNIK.
Oskar Wilde.
Zvečer se je zbudilo v njegovem srcu hrepenenje, da ustvari Razkošje trenotka. In šel je po svetu, da poišče brona, zakaj le v bronu so rasle njegove misli.
Ampak ves bron je zginil s sveta. Nikjer na vsem svetu ni bilo najti brona izimši bronasto podobo “Večne bridkosti”.
In to podobo je ustvaril sam, s svojimi rokami jo je upodobil in postavil na grob, in v grobu je ležalo vse, kar je v življenju ljubil. Na grob tega, kar je najbolj ljubil v življenje, je postavil svoj umotvor, da priča o ljubezni moža, ki ne umrje, in za simbol bridkosti, ki nima konca. In na vsem svetu ni bilo drugega brona kot bron te podobe.
Vzel je podobo, ki jo je ustvaril, in jo položil v plavž in jo raztopil v ognju.
In iz bronaste podobe bridkosti. ki nima konca, je ustvaril podobo razkošja, ki mine v trenot-ku.
Iz New York v Avstrijo čez Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj: S. S. France nov dvovijak)	8. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavnizatop na t9 State St., New York. . MAURICE W. KOZMINSK1. glavni zastopaik za aapaiu, 139 N. Dearborn St. Chieago, 111
	
Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim potujo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobro urejen West Roundup Saloon. S amo yi milje zahodno od postan v. Vedno sveže pivo. — Postre žba solidna. Domača vina, Josip Cerovšek lastnik.	Telefon: Canal 3014 NAZDAR! S A L O O N s kegljiščem kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare. -i Potniki dobe pri meni čedna preno čišča. ! Potrežem vsakemu točno in izborno. MARIIN POTOKAR 1625 So. Center Ave., Chicago, 111.

DOPISI.
Bingham Canyon, Utah.
Ker se redko fcedaj kaj čita od te skalnate doline, sem se namenil malo otpisati mestece Bingham, katero .leži v z hribi obdani dolini in iv katero ‘vodi edino ena sama pot. Ako bi se človek zameril še tej poti, moral bi ostati v mestu iza vse svoje življenje. Zanimivosti ni videti tukaj, nekaj salonov in štorov stoji ob oziki dolini, a smešno je videti plavže, ki čepijo gori po strmini druga vrh druge kakor veverice po drevju, in v katerih živijo veseli Ličani ter dan iza dnem prepevajo tisto : “O dok sem bila mala cura... itd.”
Druzega naroda je malo, kot nekaj Fincev, Italijanov in nekaj nas Slovencev, kateri imamo eno podporno društvo, to je dir. Planina S. N. P. J., ki lepo napreduje. Vsak ima lepo priliko zavarovati se, kar je vsakemu neobhod-no potrebno in to tembolj, ker človek ne ve kje in kedaj ga nesreča zadene.
Kar se dela tiče, se nemorem pohvaliti, ker delo je težavno in naporno; človek mora delati prav po živinsko, ker bosi vedno stojijo m hrbtom ter delavce priganjajo samo da se bolj hitro polnijo kompanijske mavhe ; in pa še tistega dela ni prav lahko dobiti, ker je vedno nekaj brezposelnih.
To je povod, da ne svetujem rojakom sem hoditi radi dela, ker se ga težko dobi.
iŠe nekaj moram omeniti; kedo bi si mislil, da je tudi tukaj med tem skalovjem dcVbiti lepih slovenskih devojk, 'katere se tukaj nahajajo in se razcvitajo kakor planinske cvetlice ! ?
iSedaj pa zaključim pisanje željo, da se ne bi seznanil moj dopis iz uredniškim kosom in pozdravljam rojake in rojakinje širom Amerike.
Anton Rihter.
udobno in razkošno, stanujejo v prijetnih stanovanjih in se lepo rede; in ledi bojo šli v nebesa, a ti trpin od rojstva do groba za u-bori kruhek, bodeš pa gorel v peklu!
Delavec, kadaj se ti bojo odprle oči? Tako ni Krist učil!!
Ako bi delavstvo čitalo izobraževalne knjige, časopise in drugo napredno čtivo, ki pove odprto resnico, potem 'bi ne delali oni toliko biznesa na račun človeške neumnosti.
Clevelandčan.
Cleveland, Ohio.
Čital sem Clev. kroniko o muhah,- salamensko, to pa to, nekaj izvanredne ga iza razvedrilo. Ali teh rnuih ne bo zmanjkalo v Clevelandu, akoravno je bilo ubitih na tisoče. Toda pustimo to mušjo revolucijo v zabavo onim, ko nimajo druzega dela, kot zabavo z muhami.
Delavske razmere v Clevelandu so nekoliko na 'boljšem, namreč navadnega dela ni bilo že kmalu toliko, kot ga je letos. Ali plača je slaba, od 150 do 200 centov na dan za navadna dela in ki se more delati kot mula. Draginja pa tudi taka, kakoršna še ni bila nikoli popred. Ako se ne bi clevelandsko delavstvo tako ljubeznjivo držalo trustjunov ter bi se organiziralo, bi seveda bilo veliko boljše, a razume se, da za to skrbijo ivsi bogovi, da ne pride do kaj tacega.
Clevelandski katoliški škof je z malho denarja romal v Rim k svetemu vjetniku, papežu, da mu z zlatom nekoliko olajša muke v vatikanskih palačah. V Clevelandu se pa fehta za rimsko agenturo, za farovže, cerkve in katoliške šole, in vse to se obeša na rame ubogega delavca trpina, ko mu še za svojo družino najpotrebnejše manjka. Vsak naj razume tak biznes in to 'hinavščino, ki je za fa-rovškimi kulisami.
Clevelandski škof Irland, je posodil za češko katoliško šolo $60,000, a takoj si je odračunal o-■bresti v znesku $10,000 kar znaša čez 16 6-10% kar je tudi pravo o-deruštvo! To je pač 'biznes, ki se v pol uri zasluži okroglih $10,000 ; a to je le eden slučaj. Na Kalvari pokopališču prodaja grobove po 12 dolarjev za odrasle, in vsaki mora naprej plačati grob; za otroke je nekaj ceneje, a družinski loti so tudi nezaslišano dragi. In koliko se pa nafehta pri vbogih delavcih in po raznih cerkvah, to nihče ne ve. Ali ni to biznes ?!
In še so delavci toliko zaslepljeni, da ne vidijo razlike med rimsko katoliško vero in pa biznesom katoliških duhovnikov. Po tovarnah se mučijo za borno plačo, stroji jim lomijo ude do smrti, o-troei tavajo brez pravega pouka in varstva, matere in žene se mučijo, da jim teče znoj raz čela, in vrh vseh teh muk si še domišlju-jejo, da bodo po smrti goreli, kot najveći zločinci.
Rimsko katoliški duhovniki grabijo kapital potom fehtarije, žive
Ne-vvburgh, O.
Prosim ponatisnite sledeče podatke o topoglavem “kralju New-burških društev’, da bode vSakte-ri rojak — Newburean dobro informiran o njegovem podlem značaju in o skisanih njegovih možganih. Ako pa pacijent misli, da se mu s temi vrsticami kaka krivica godi, oziroma se ga obrekuje, prosim naj se blagovoli siromaše kje zagovarjati, na kar mu rade olje objavim pi-iče s polnim njih imenom in naslovom. Afera o “lepem Tončku” je vsakemu čitatelju Glas Svobode znana, radi tega poglejmo sedaj še nekoliko njegovega “mucka” v osebi Andrej-čka. Kaj si ta ubogi pismar vse prizadene pri društvih in fari je gotovo nevrjetno, kdor pa skuša, sprevidi da je res temu tako. Pri prevzetju predsedništva dr. sv. Lovrenca štev. 63 K. S. K. J. je med svojo spretno in pristno židovsko kretnjo začel razlagati članom društvene in jednotne postave, kar mu pa ni šlo; kajti neki član, ki mu je baje on nadel neko neprijetno ime, ga je takoj zavrgel, nakar je nastalo burno odobravanje — kričanje in žvižganje, kljub temu, da se je izjavil, da bode on “pofiksov” in napravil red in mir, katerega je on sam pri društvu zapravil. Po prestanej do-godbici se je izrazil: “Jaz se nič ne bojim, saj sem navajen takemu kričanju in temu stolčku”. Vsak ud društva rad temu prizna, kajti izvzemši eno leto, ko je glavni odbor K. S. K. J. vas “mogotce” iz “prestola” pahnil, je bil predsedniški stolček pod težo Andrej-ekovo in Tončkovo in Tončkovo in Andrejekovo etc. skozi celih deset let — in zakaj? — Ker imate neki škrpucani zapisnik, da predsednikom, tajnikom in blagajnikom ne more biti voljen nihče drugi, kakor edino le uniformi sti. A-ko pa misliš, da temu ni tako, poglej odbor od ustanovitve društva do današnjega dne in se boš prepričal. — Živela jednakopravnost dr. sv. Lovrenca štev. 63 K. ¡S. K. J. iŠe en slučaj enakopravnosti taistega društva, seveda radi An-drejekove kislice: Pri seji v mesecu maju se je govorilo v prid miru, on pa ¡ki je tako “miroljuben” je križem 'držal noge in skozi okno gledal, na kar je rekel, da mora vse uniformiste sklicati, da bo videl če bodo s tem njegovi ‘soldat-je” zadovoljni ali ne. Res komično ! in kaj iz tega sledi? — član j e brez uniforme imajo molčati in plačevati sklepati pa ne, ker bi bilo po Drejčkovih mislih neveljavno in še celo protipostavno. Ha! ha! ha! Drejče pa ukazovati, kakor bi mu padlo v njegovo skisano brozgo. — Kdor hi se mu pa protivil, ga hoče pa precej suspendirati iz jedinote in društva. — Blagor njim, ki imajo tako kislo tvarino v glavi kakor Drejo — ker obogateli bodo ako jo prav “ipogruntajo”. — Ker prihodnjič nadaljujem in mislim počasi omenjenega ‘ ‘ velikaša ’ ’ popolnoma razkrinkati, naj zadostuje za danes.
Krepki nazdar vsem čitateljem Glas Svobode, Vam gosp. urednik uspeha, listu samemu mnogo novih naročnikov, Tebi premilostlji-vi “kralj” naših Netvburških društev pa mrzlih obkladkov.
Naročnik.
Livingston, 111.
Viže dolgo časa ni bilo slišati glasu iz te naselbine v kakim naprednim listu in človek bi mislil, da tukajšni Slovenci spijo, spanje armade kralja Matjaža; 'kar pa vendar ni temu tako. Vzrok je pripisati edino temu, da se eden na druzega zanaša, 'ki bi kaj objavil o tukajšnem delavskem gibanju.
Ker se pa nihče ne oglasi, bo-
dem pa jaz par vrstic napisal in
to ¡samo resnico,------------------
ako prav se bom moral sam včasih za uho potegniti. Kakor znano se je lansko leto ustanovilo Sl. Del. Pevs. Društvo “Naprej” s približno 50 člani, ki je v začetku tudi dobro napredovalo. Pevci so pridno obiskovali vaje, podporni člani pa z denarnimi sredstvi podpirali društvo. Glasom i-mena smo hoteli vpeljati poleg narodnih pesmi tudi delavske in poizvedovali smo povsodi, kje bi se dalo iste dobiti, kar se nam je tudi posrečilo. Daroval nam je namreč pevski zbor v Franklin, Pa. dve partituri, namreč delavsko himno in marselaiso. Toda, ker je že menda slovenskemu narodu prirojeno, 'da se vsake stvari hitro naveliča, tako je tudi tukaj prišlo: Začeli smo vaje zanemarjati in posledica je bila: razpustitev društva. Ustanovili smo Jug. Slov. soc. klub, in iker je bilo nekaj članov pokojnega Pevs. Dr., hoteli smo zopet dvigniti iz zaplota, a zopet ni šlo, ker je bila premajhna moč, ter tako revček počiva, dokler se ne oglasijo rojaki, ki so bolj vneti za to stvar. Soc. klub še zmeraj dobro napreduje, kar bi bilo želeti, da bi tudi v naprej tako napredoval. Da rojaki vstrajajo in neumorno stremijo za napredek ter složno z roko v roki in z umom svitlim mečem pogumno po začrtani poti korakajo, to se povsodi vidi in tako tudi pri nas. —
Dne 17. marca priredila sta soc. klub in nemški soc. Branch skupni shod, na katerem je sodrug J. Zavertnik iv slovenskem in nemškem jeziku pojasnjeval dan 18. marca oziroma Comrnne in o socializmu, za kar je žel burni aplavs od strani poslušalcev. Da je marsikateremu oči odprl, pokazal je obilen pristop v klub. Po shodu se je vršila družinska zabava, katera se je povoljno' obnesla, da so se stroški pokrili zraven pa je še ostalo nekaj za obe str. blagajni nekaj copakov. Dan 1. maja se je zopet obhajal skupno obeh soc. Party in nemškim pevskim zborom. Ob 8. uri zjutraj so se vsi člani omenjenih klubov sešli z drugimi delavci v dvorani sodru-ga Černe, na kar so o!b 9. uri z mestno godbo na čelu korakali po glavnih ulicah. Ob 11. uri bil je shod, na katerem je sodrug Oskar Ameringen pojasnjeval v angle škem in nemškem jeziku pomen dan 1. majnika. Med drugim je tudi rekel, da seasom bodo vsi kapitalisti vstopili v socialistično stranko (celo sam ljubi bog) ter nam zatrjeval, da bodemo prihodnji majnik gotovo lepše vreme i-meli, kot letos; a kakor se je pokazalo, je bog baje še isti dan stopil v stranko ter ni hotel ostati zadnji, ker takoj po končanem govoru je pognal oblake v svoje brloge in solnce je zasijalo ter pozno do večera se znami vred veselilo prvega majnika na pikniku ,katerega so obedve Party in nemški pevski zbor skupno imeli in se je še isti dan vse stroške pokrilo.
Torej rojaki, tu vam je dokaz, kaj se vse lahko s složnostjo doseže; obesite vse škapulirje in molke na klin ter pristopajte v e-dino delavsko stranko, ker le ta nam zamore pripomoči do svobode, enakopravnosti in bratstva.
Ob enim ne pozabite v novembru, komu-je treba svoj glas oddati. Na mesto molitvenih knjig in klerikalnih listkov, sezite po naprednem časopisju, katero nam prinaša gradivo, ki nas bodri in drami, ne pa ziblje v sladke sanje o raju onkraj groba, kot delajo klerikalni listi; zahtevajmo “raj” vže tu na površju zemlje, kakor ga imajo kapitalisti, in pa da se ogne ta dopis žrela urednikovega koša. —
Naj omenim še na kratko o o-stalem gibanju. Dne 20. maja so nam tukajšni premogovi baroni zopet dovolili natakniti si jarm, a nemorem komu svetovati, da bi zaradi dela sem prišel, ker jih je mnogo, ki na to čakajo. Društvene stvari so bolj pri starem. Tudi vže dva krsta po soc. običaju smo imeli; seveda soli in vode se pri tem ni rabilo, ker ta dva predmeta vgodita bolj za pripravo goveje juhe, kot pa vbogemu črvičku. Naj omenim še žalostno novico, da se je dne 21. maja zjutraj rojak Al. Ambrož obesil. Rojen je
bil leta 1883 v češnicah. pri Litiji, Kaj ga je iz tega sveta pregnalo, ni se moglo natanko dognati; res da je večer pred smrtjo mnogim prijateljem pripovedoval, da se ‘bode drugi dan obesil in je tudi vrv 'kazal, a mislilo se je, da je šala in to temveč, ker je bila njegova navada, burke vganjati. Ugib-lje se, seveda na različne načine, tudi se ne ve ima li pokojnik še stariše žive, in ako ima kake sorodnike tu v Ameriki, za kar bi rado zvedelo S. D. P. in P. D. št. 7, ter angleško društvo Eagle v Staunton, 111., katerih član je bil. Zadnje omenjeno društvo ga je tudi sprejelo v oskrbo glede pogreba.
Pač žalostno od nas rojakov, da smo ga morali odposlati v Staunton, ker ni našel tukaj prostora; za ona dva dni bi se ja mogel kedo najti, da bi mu prepustil prostor v svojem stanovanju, seveda mnogo je tudi vzrok, ker so bili večina moških na delu. Se bolj žalostno pa je od nekaterih članov prvega 'društva, ki so se na vse mogoče načine izgovarjali glede pogreba. Nekdo se je celo izrazil, da tak človek, ki kaj takega stori ni vreden, 'da se ga k zadnjemu počitku sprejme. Prijatelji, ako si človek s samoumorom konča življenje, zaradi tega menda ni živina, da bi se ga v kak jarek vrglo. Kaj ne gre marsikateri pre-mogar tudi sam v smrt, 'ko zna, da je nad njim nevarno in si misli, bodem še to in ono opravil potem odstranim nevarnost, a na enkrat se odtrga skala in po njem je. Ali vojak, ki ga krogla iz topa raztrga v vojni; ni li tudi sam šel v smrt, ko vendar mu ni nasprotnik nič žalega storil in so li tudi to samoumori ? Potemtakim tudi ti niso vredni, da se jih spominja. Trezno misleči delavec bo zmano vred rekel: vsihi teh sa-moumorov 'ter nezgod je kriv požrešni kapitalizem. In k temu pripomore delavstvo samo s tem, ker še vedno noče prave resnice spoznati.
Pogreb je bil veličasten. Društvo Eagle se ga je polnoštevilno vdeležilo z zastavo ravno tako Lo-eal Union št. 2656 je odposlalo zastopstvo z zastavo ter večina članov S. D. P. in P. D. št. 7 se je tudi vdeležilo pogreba. Naj mu bo lahka tuja zemlja!
F. Plazzotta.
Edina pot.
Edina zanesljiva, čeprav ne vedno najhitrejša pot do vspeha je zaslužnost. Dobra stvar mora ko-nečno zmagati in potisniti na stran vsa polena, ki ovirajo njen napredek. Ljudje radi sprejmejo in podpirajo vse kar je zaslužno — dobro. Pred več kot dvaindvajsetimi leti je bilo prvič na prodaj Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino in ker je premagalo vse predsodke, ponaredke in dru ge ovire, je dobilo eno prvih mest med domačimi zdravili današnjega dne, posebno^ pa kedar se ga rabi pri boleznih želodca in droba za slabost krvi in pri vsili takih boleznih, ki so posledica kake nerednosti pri prebavljanju jedil. Priporočajte ga pri vsih slabostih če je kedo nervozen, ne more spati, se ne počuti dobro po obedu, je zaprt, bluje ali ga napenja, 'če ima bolečine ali pa krč. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111.. —
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s “Pain Expeller”, kakor je popisano v knjižici, v k/teri je zavita steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, 'da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
GEORGE STAUDOHAR
prva slovenska gostilna v Bradley, 111.
Nasproti Illinois železniške postaje.	6-30
8ALOGN
z lepo urejenim keglisSem in ere že Saboeuhofen pivo pripoToč» ANTON MLADIČ,
2348 Bitte Island Are. Chicago.
It doesn’t pay to neđlect
Uf ■ t, m	«60 6i.eett^
your
če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr., Richterjev
PAIN-EXPELLERj^i
poznano staro domače zdravilo vas reši boiečm, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER & CO.,215 Pearl St., New York, N.Y.
^	Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči s» pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščiH Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
J. F. HALLER GOSTI XjUSTA.
prve vTBte.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbovec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič& Go.
1622 Arapaboe St, Den ver, Colo
Dobra Unijska Gostilna,kJet,‘
dobi
mrzel in gorak prigri-	O CfaCtflV
zek. : Pod vodstvom	OlaolUJ
2005 Blue Island Ave.
velikš Dvorana za drugtvane in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mm n
Irgovina s novodobnim obu vaimo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBank.
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM 0F MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
46
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Bohemio
99
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anbeuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul
Izvrstne kuhinja. Pina vina In smodile.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni Miži-ni Blue Island Av.in zap. 18.nl.
The Konrad Schreiet Co,
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
ODVETNIK
PATENTI
GARL STR0VER
(Sobe stev 1009)
133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tel. 3980 MAIN
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in n&jvet vžitfka za par centov s biljardne mizo na razpolago. Vse to «e dota v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, DL
Telefon Canal 1439.
“The Roosevelt Salooti’
ROCK SPR1NGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzila pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
II
Slorenian Ciff’ Saloon
v STRINGTOWN,
Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje.
JOE LANTCH, lastnik.
Slovenska gostilna
1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Cole
Tu dobiš vedno sveže VValterjev pivo, ohioška vina, dobro domač žganje in najboljše smotke.
Slovenci obiskujte nas.
J. GABER in F. TURK, lastniki
Dr. J. H. ROTH
zdravnik in ranocelnik.
1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av.
vogal 18 cesta
od 9 do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., 6 30 do 8 pop.
Tel. Canal 85.
blizu 26 ceste
vjutro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer.
Tel. Lawndale 3470.
Edino pristni
Električni Obliž
(Plaster)
izdeluje in prodaja
LODIS SCHEFFEL, lekarna]
vogal 20 cesta ln Bine laltnd nllce.
Ni boljšega sredstva proti bc čini. Poskusite ga!
RAZNO IN DRUGO
•***	WN
1
KRANJSKO.
Osrečevalci Bele Krajine. — Iz
Bele Krajine nam pišejo: Ko smo izvedeli, da je bila gradnja belokranjske železnice oddana, veselila nas je vest, da je med .podjetniki tudi eden, ki sicer ni Slovenec, pa vsaj Slovan, in to naj bi bil Lončarič. Slišali srno o njem že precej, osobito takrat, ko je gradil v Poljanski dolini ceste. — To delo je baje Lončaric tako izborno izvedel, da se na sredi ravnine ustavijo konji pred praznim vozom, ker obtiči voz v blatu. Tudi je kos svoji nalogi v tehniški stroki, razume v ravnini najti klance, toda to delo je vodil deželni odbor, zato je bilo vse krasno in fino narejeno. Dobil je še kakor se sliši 50,000 K poboljška za to. Pri železnici se pa posebno razume. Ta je namreč njegovo pr-vo delo. Napravil ni še nič, se še vedno pripravlja, mogoče radi tega, ker ne ve, kje se bi lotil dela. Prvi junaški čin je pa že izvršil. Več sto delavcev, ki so čez en mesec delali, ne da bi vedeli, po čem jih bo plačal, je dobilo res nazadnje zaslužek in čudite se; nekateri so dobili po 3 vin., drugi po 20 vin. in hrano za cel mesec, tako da so siromaki delali en mesec tlako, ne da bi kaj zaslužili. Mož ima namreč ta bene, da je dobil 8 koncesij za prodajo živil itd. — Vsak delavec mora pri njem biti odjemalec in gost; to priliko pa tako razume izkoristiti, da prodaja blago po 20 do 40% dražje, kakor drugi trgovci. Da je pri tem oškodovan delavec in trgovec se razume. Slavna deželna vlada, ali ti je to znano? Domačini ne dobijo koncesij, Lončarič pa seveda brez strokovne znanosti kar 8. Ali ne velja zakon za vse ljudi enako? Mogoče ima Lončarič izjemo, ker daje svojo ekvipa-žo glavarstvu na razpolago? Da lje je človekoljubje Lončaričevo tako veliko do domačinov, da vpraša pri vstopu v pisarno delavca pTedno se glede dela domenita, katerega mišljenja da je. — Slučaj Ivan Kobe, Vrh št. 61. Trgovsko in obrtno zbornico pozivamo, naj okrene takoj vse potrebne korake, da se Lončariču trgovske in obrtne koncesije odvzamejo in da dobe te koncesije domačini, ki tudi morajo izvrše vati. — Črnomaljec.
Strašna rodbinska drama. — V Vas Obrern pri Kočevju se je povrnil pred kratkim sin imovitega posestnika Eppdcha, pa se ni hotel poprijeti dela, marveč od očeta hotel denarja. Dne 10. m. m. sta se oče in sin zopet sprla. Sin je šel v Kočevje in je tam kupil patrone za svoj revolver, ki ga je bil prinesel iz Amerike. Popoldne je slišal oče iz sobe strel. Koj na to je sin prihrumel iz hiše in u-strdil na očeta; 'kroglja je šla o-četu v vrat in mož je umrl. Morilec se je potem lotil svojega strica. Ta je bežal, a morilec je trikrat ustrelil za njim in ga ranil v hrbet. Končno si je morilec sam pognal 'krogi jo v prsa in se smrtnonevarno ranil.
Zatiški opat je, kakor poročajo listi nenadoma izginil. Njegova o-seba je bila v Ljubljani dobro znana, imel je zelo fin nastop. Baje je bil g. opat zelo strog. Nekdaj je bil menda oficir. Ako niso bili patri ob pravem času na svojem mestu, jih je kaznoval sploh je zahteval red. Za gospo darstvo pa baje ni tako skrbel zato so rastli dolgovi. S škofom kakor se sliši, se nista posebno razumela, ker je njiju pravica v marsičem prišla navškriž. Zato je prišel menda general v Zatičino in je od opata zahteval, da da račun o svojem gospodarstvu. Opat je baje odšel nekam v Italijo
ŠTAJERSKO.
201etni viničarski sin Ignacij I-vanjčič iz Veličan je kovača Antona Kemeniča iz Ivanjkovc dvakrat sunil z nožem v prsa. Keme-nič se je takoj zgrudil mrtev na tla. Morilca so zaprli. — Ko so požarniki bili pri tomboli na veseličnem prostoru, so pogorele hiše in gospodarska poslopja trem posestnikom v Zerovnioah. Škoda je ogromna in le deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se še ni dognalo.
Sodi mu zdrobili glavo. Trgo-ec Tischler v Tegetthoffovi ulici v Mariboru ima zelo divjega konja. Ko je te dni peljal hlapec 'Šalamun s sodi obložen voz po Tegetthoffovi ulici, se je pripeljal nasproti avtomobil. Konj se je splašil in skočil na stran. Voz se je prekucnil in hlapec je padel tako nesrečno ob steber za lepake, da je 'bil pri priči mrtev. Nanj padajoči sodi so mu zdrobili glavo. Nesrečnež zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke.
Dečki vlomilci. V kratkem času je bilo v Gaberju pri Celju dvakrat vlomljeno v trgovino Lav-' rencije Cocej. Prvikrat, je bilo pokradenega več denarja. Drugikrat je vlomilec zopet odnesel denar, več blaga, cigar itd. Kot vlomilca so izsledili komaj 141etnega Ferdinand Gfrorerja in nekega potepuha. Pri preiskavi so našli pri njima skoro vse ukradene reči. Naznanjena je stvar sodišču.
Požar. Te -dni je pogorela hiša in gospodarsko poslopje s krmo in vsemi drugimi rečmi posestniku Štrafeli na Spodnjem Hajdinu pri Ptuju. Škoda znaša več tisoč kron. Zažgali so otroci.
Ustrelil se je dne 14. m. m. zjutraj s svojo službeno puško orožnik mariborske postaje z imenom I. Kozole. Povod samomoru je neznan. —
cestni jarek, kjer sta obležala nevarno poškodovana. Delavec A-bram, ki je bil v vozu, si je zlomil eno rebro in desno nogo, Marija Mavričeva pa si je poškodovala levo roko in desno nogo. Ostala dva potnika- sta nepoškodovana. Poškodovane so odpeljali v bolnico, škodo na avtomobilu cenijo 6000 kron.
KOROŠKO.
Požar v Medvodah. V Medvodah 'je pogorela škofova žaga in stope za čresld. Pogorelo je popolnoma vse. Rodbina žagarjeva, ki je stanovala v posebni hišici si je komaj rešila življenje. Pogorela jim je poleg vse oprave tudi o-bleka. Škoda, ki še ni cenjena je zelo velika. O storilcu nimajo nobene sledi.
Smrt pri delu. V Spitalu je zadela žagarja Para, ki je bil usluž-ben pri Thalerju, na žagi neka deska v spodnji -del života. Mož se od začetka ni dosti brigal in delal naprej. Proti večeru pa je začutil naenkrat silne bolečine? Poklicali so zdravnika, toda bilo je že prepozno. Par je iv nekaj urah umrl.
Požar pri Sv. Mohorju. Dne 14.
maja je izbruhnil ogenj v spodnjem delu trga Sv. Mohor in sicer pri nekem sodarju. Kako je o-genj nastal ne vedo. Vsled hudega vetra se je ogenj nevarno širil in ogrožal' cel spodnji del trga. Posebna nevarnost je bila ta, da je v eni sosednjih hiš skladišče petroleja in ta hiša se je večkrat vnela, toda se je posrečilo gasilcem, da so ogenj zadušili. Škoda, ki jo je napravil -požar je velika.
RAZNO.
PRIMORSKO.
S samokresom je ustrelil po ne
sreči posestnikov sin Filip Murn. z Gaberskega pri Trbovljah v trebuh 161etnega kovaškega vajenca Martina- Balona -na Gabrskem. Balona so pripeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
Uboj in požar. V nedeljo popoldne je priredila ivanjkosavska požarna hramba pri Petovarju tombolo. Po tomboli so se fantje, ki so bili močno vinjeni, stepli in
Afera slovenskega potnika. Dubrovniška ‘ ‘ Crvena Hrvatska ’ ’ poroča: “Dne 11. maja popoldne se je doigral na tukajšnji pošti neprijeten prizor. Neki slovenški potnik je imel posla na pošti. — Med tem je prišel v poštno poslopje neki mladi častnik, ki je hotel Slovenca s silo odstraniti od uradnikovega Okna. -Slovenec je častnika vljudno opozoril, naj malo počaka, da bo že prišel na vrsto. To je častnika -tako ujezilo, da je jel glasno psovati. Ko je izrekel psovalne besede “Sie blöder Hund’, je Slovencu zavrela kri, da je častniku prilepil gorko zaušnico. Boječ se, da bi ga častnik ne udaril s sabljo, jo je zgrabil in jo hotel zlomiti. Za sabljo je prijela častnikova soproga, toda potnik ji je sabljo iztrgal, pri -čemer se je gospa ranila na roki. Afera se je končala s tem, da je potnik vrgel sabljo častniku pod noge ter mimo odšel. V Dubrovniku je ta afera vzbudila veliko nevoljo in vse obsoja neumestno častnikovo postopanje.
Pasažir z dinamitom. Dne 16.
m. m. se je pripeljal s parnikom Saxonia” iz Amerike v Trst delavec Anton Zor j a. Ko so preiskali pri izkrcanju njegovo prtljago, so našli v njegovem kovčku toliko dinamita, da bi zadostoval ®a raz-stre-lbo celega parnika. Zorjo so izročili policiji.
Zločin blaznega. — Magistralni sluga Ivan Gustinčič v Trstu je nenadoma zblaznel. Bil je svoje-časno že v blaznici, odkoder sc ga odpustili kot zdravega. Gustinčič je napadel v blaznosti z nožem svojo mačeho, katero je težko ra nil na 'hrbtu in na levem čelu. Na to je prerezal samemu sebi vrat in se smrtno nevarno poškodoval Na krik matere so prihiteli sosedje, ki so blaznega zvezali. — Njega so odpeljali v bolnico, mati pa je ostala v domači oskrbi.
Avtomobilska nesreča. Na cesti med Trstom in Opčino, v bližini znane gostilne “Pri Obelisku”, se je pripetila 13. maja težka avtomobilska nesreča. Štirje delavci in ena ženska so najeli avtomobil in se peljali na izlet. Pri “Obelisku” je hotel voziti delavec Anton Dodič, 'kar pa šofer Fomis ni pustil. Ko sta se trgala za krmilo, je zavozil voz v stran iu zadel v brzojavni drog, katerega je pre-vrgel, nato pa v obcestni kamen. Prednji del avtomobila se je popolnoma polomil. Dodiča in šoferja Fomisa je vrglo iz voza v
50,000 KNJIŽIC
ZASTONJ
V DAR LJUDEM.
VsaKa Knjižica je -Vredna jSlO.oo -OsaKemu bolnemu člo-VeKu.
Mi želimo, da vsaki bolni čio piša po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma v pesno zdravi: Sifilis ali zastrupiiena kri, slabotni život, zg-ubitek moli, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, n* vranci, led vicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam pri^eda zabadav denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma poštemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljuti je ozdravilo po navodilu te prekonstne knjižice Ona. vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
--)r' J OS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 FifthAve., Chicago 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vaj prosim, da m
tako pošhte.
Ime. . Pošta.
. Država.

TUJA SLABOST. S

Katoliška in turška božja pot.
Znana stvar je, da je klerikalizem ipovsod enak, naj bo katoliški, turški ali kakoršenkoli hoče. Lep vzgled o tem nam nudi primera katoliške božje .poti v Čenstohovi in turške v Meki in Medini. Z o-beb se razširja smrad in kuga. V Čenstohovi je divjala moralna 'kuga, kakoršni že dolgo ni bilo primere, v Meki tp-a telesna 'kuga, ker vladajo tam tako neverjetne higijenične razmere, da človek svojim očem ne mara verjeti, da je kaj takega na svetu mogoče in da človeštvo na tak način “časti boga”.
Zanimiva razprava proti sleparskim izesljevalnim agentom. Pred tržaškim deželnim sodiščem se vrši zanimiva obravnava proti bivšim izseljevalnim agentom “Au-stro-Amerikane” G. Kozuliču, E-milu in Ivanu Tomšiču in slugi Antonu Medvedu. Ti ljudje so nagovarjali kmete, da naj se izselijo v Ameriko, češ da je sedaj posebno v Lujizijani tako dober zaslužek, da zasluži vsak najslabši delavec najmanj 20—30 kron dnevno in da ima vsak v petih letih že lahko svoje posestvo. Kmetje, posebno revni so verjeli in zastavili so celo svoje kmetijice, da so jim izposlovali agenti vozne liste. Te liste pa so jim zaračunali namesto po 170—180 kron -po 274 kron. Ujeli so na ta način čez 2000 istrskih kmetov in jih odposlali v A-meriko. Izmed vseh teh zapeljancev, se jih je 'vrnilo iz Amerike samo 57, drugi so ostali tam, ker si ne morejo prislužiti niti toliko, da bi se mogli vrniti domov. Njihova- posestva s<^ deloma zapadla oderuškim agentom. Oni, ki so se vrnili, so napravili ■ ovadbo proti omenjenim obtožencem in sedaj se vrši obravnava, ki bo trajala 6 dni. Zaslišanih bo 140 prič. Obtoženci krivdo taje, toda pričevanje proti njim je tako obtežilno, da jim vse tajenje ne bo nič pomaga lo. O izidu obravnave poročamo svoječasno.
Tragedija na kmetih. V vasi Zavoju pri Krakovu se je odigrala pred par dnevi kmetska trage dija. Pred par leti se je izselil v Ameriko kmet Ivan Matyja ter pustil -v domovini 'ženo in več o-trok, V Ameriki si je Matyja pridobil veliko premoženje ter se tudi vdrugič oženil. Pred par mese ci je M-atvja zapustil Ameriko ter se vrnil brez druge žene k svoji .rodbini v Zavoji. Njegova druga žena je izvedela za njegovo bivališče ter se pripeljala za njim. Ko je Matyja zagledal svojo drugo ženo, je odšel ter se obesil v podstrešju svoj e hiše.

Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, v slabi krvi in nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh pr? bavnih organih, in ki	.
IZČISTI CELO TELO,
DA ZDRAVO KRI,
VREDI PREBAVO.
Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabe ga počutja, je veleznano:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih zelišč in rdečega vina, ima velik delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikah prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v

ÏOflEPHTBIHEB'a
» OF "TER. Vi»1
REGISTERS»
boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov
in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptom slabosti. V lekarnah.
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
mm	mmmmmmm	mmm
r^3i
VAZNO
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Pošiljatve je nasloviti:
FRANK SAKSER
82 CORTLANDT ST.
NEW YORK, N. Y.
Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. ¿j#
v s sv (mm m-
Največja Slovanska trgovina * glasbenimi instrumenti v Ameriki.
Fonografi, slovenski rekordi, im-portirane harmonike», gosli, tamburice, itd..
Glasovir ji (piano) po najnižjih cenah, kakor tudi vsi drugi v glasbeno stroko spadajoči predmeti.
J"osip Jiran
IZDELOVALEC IN TRGOVEC 1333 W. 18th Str. blizu Blue Island Ave.	Chicago, III.
Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč
STEVE JAKŠE,
izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Box 657	Crockett, Cal.
TA MIRA.
kraljica Madagasov.
Spisal L. M.
RA HROM EXCHAHGE M
2245 Larimer St. Denver, Colo.
Slovencem se priporočava kot dobra domača salunarja.
Louis Prosek in Joe Rschiin
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB,
redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
“NARODNA DVORANA” in NARODNI SLOVANSKI SALOON
4837-43 Washington St., DENVER, COLO.
Vedno domače dobro vino, likerji i cigare.
Vii Slovani se zbirajo v tem salona!
Za obisk se priporoča
JOHN FREDOVICH, lastnik
EIa.ll Bar
215 East Northern ave.. Pueblo, Colo. Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne smotke. Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER
& JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika.
Rojakom v San Francisco, Cal., in slovenskim potnikom se priporoča
(LAIBACH
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, Cal.
Telef Douglas 5049 Telef. HomeJ2436
0000000000000000000000
o o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
LOUIS ROBSEL
Slovensko-hrvaški
SALOON
Vedno sveže pivo, Izvrstno žganje in pristno domača vina,
460 Grand ave. KENOSHA, WIS.
Telefon 1199
oooooooooooooooooooooo
Znanje in skušnja
Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo.
(Nadaljevanje.)
“V čem obstoji krvni dokaz?”
“To je malenkost. Obtožencu zabodejo kaktov trn v ramo, če kri teče, je nedolžen, ostane pa rana suha, ga obsodijo in v rob-stvo prodajo.”
“Temu dokazu dajajo vseka ko prednost pred Tangujau, toda juistiea označi malo zločincev! ’ ’
“Nasprotno, tistemu, ki se do kaz naloži uide malokdaj rob-stvu!”
“A jaz mislim, da vbodi®j s o-strim trnom v meso vselej krvave nje povzroči.”
“Da, to je res! toda še nisem vsega povedal. Človek, kateri izvršuje tako operacijo umeje svoj posel. Najprvo more zločinec neko liko minut roko kvišbo držati, potem ga krvnik močno drgne, da kri nazaj tišči ter zabada trn po lagoma z veliko pozornostjo med kožo in mesom.”
“Jaz sem takim operacijam več kot tisočkrat prisostvoval, toda komaj desetkrat sem videl, kri teči. In potem še ena: ako izvršitelj dva ali trikrat zaporedoma namen izgreši, potem da kralj njega poskušnji podvreči, medtem, ko od milostljivega vladarja nagrado dobi, če se operacija vselej oponese. ’ ’
“Dobi li denar, obleko ali a-rak?”
“O, ne, kralji nikoli ne dajejo darila!” odvrne Garvalho. “Tak spreten človek postane mojster.”
“Resnično, videti je, da so vaši kralji prebrisani trgovci.”
“To mislim! Gospod, Vi si ne-morete predočiti, kako so oni previdni in kako za svoje podložne skrbe.
“Verujem, a dozdeva se mi, da robove dobe, se prečesto kaktovih trnjev poslužujejo.”
“Vi se motite, gospod! dokaz se edino takrat rabi, če obtoženec trdi, da ni kriv dvomljivega ali celo izmišljenega zločina, ki ga obtožujejo.”
Tako daleč je prišel Carvalho s svojim zanimivim pripovedovanjem, ko smo konec jezera dosegli.
Nisem rad nia kopno stopil! — Zrak je bil nasičen mamljivih vonjav, noč lepa in vožnja po vodi prijetna, tako, da bi bil ostalo noč najrajši v pirugi preč ul. Jezero, katerega srno prepluli, bilo je-pet milj dolgo, ,in tlako smo okoli pol poti prevozili.
Načelnik sela, kjer smo se izkrcali, nam je . prišel naproti, ker vest, 'da prihajamo je pred nami tja dospela. On nas je prijazno sprejel, ter vodil v svojo kolibo, kjer je kosilo čakalo, približno tako, kot je bilo v e era j šn o pri podkralju v Ambojlambi.
Nisem opustil, da se ne bi s ¡podaritvijo steklenice araka hvaležnega izkazal. Ne bom njegovo veselje opisal, kateremu je na način duška dal, kar Evropejec sploh nemore verjeti. Jaz sem prepričan, da bi Madagasec za steklenico araka storil vse.
Drugo jutro za rana srno našo pot nadaljevali, ali sedaj nismo imeli lepega jezera in ne zložne pi-ruge. Ostalo pot smo morali peš hoditi in sicer pod nepopisnimi težavami in zaprekami. Gosto poraščena vegetacija je ovirala napredovanje, in pa solnee je pripekalo neznosno. »Naša obuća je bila pretrda, dia bi se blatni in mastni zemlji prilegala, zato smo se morali sezuti in bosonogi hoditi. Kolikokrat sem prestrašen odskočil, če smo kako na pol izsušeno mlako prehodili, katere površje je bilo z gostim, nepredornim trnjem pokrito; in jaz z bosimi nogami sem na kako mrzlo in polzko stvar stopil, kar je brez-dvomno kaka kača, ali pia kajman bilo! Edino ena okolnost me je o požrešnosti teh pošasti tolažila; o-ne namreč baje meso črncev raj še žro, kot pa belokožcev. Toda, ker
Fotograf
1439 W. 18. St.
vogal Albert St.
sem morabitnim napadom bil brez obrambnih sredstev, me tudi to mnenje ni bogve koliko tešilo.
Nasproti temu, smo jaz in moja pomorščaka na našim životu naredili “boleče” izkušnje; namreč videti iri izkusiti je 'bilo, da Mu-škite (vrsta komarjev) dajo naši
beli in primeroma nežnji koži prednost, trdim životnim prevleč-kom Afrikancev. Ta neznosna mr-je s svojimi nevidnimi iglami tako na nas pritiskala, da smo izgledali, kot da smo tetovirani.
!9e hujši sovražnik kot inuškite, so ogromna množina rdečih mr avl j, katere listje na drevju popolnoma pokrivajo. Kolikor-krat smo se morali za veje prijeti, da nismo na opolzlih in močvirnatih tleh padali — tolikokrat se je na nas usula ploha mravi j, od kterih vsaka je pustila rano na našem životu.
Piki so povzročali take bolečine, da smo se morali jaz in pomor ščaka često v mlakah valjati, da se mrčesa otresemo. Mi smo se sicer nevarnosti izpostavili, da ne bi prišli v krokodilovo žrelo, toda smo od dveh bolj oddaljeno zlo iz volili; ko bi pa morali prenašati
—	pike nas oklepajočih se mravlj bi bili od bolečin zblaznili.
Dve uri pred solnčnim zahodom smo dospeli na ravan, ktera je bila z ogromno praprotjo pokrita, koje perje je zakrivalo globoke prepade in velikanske zemljske razpokline. Ker nas ni mikalo kakšen prtepad pasti rinili smo zelo počasi naprej.
Naši voditelji in tolmač so mam na tej ravnini pokazali neko drevo, katero ‘Pabinesara’ rodi, naj .slastnejši sad kakoršnega si moremo misliti, katerega si domačini k vsaki jedi in pijači pridenejo. Tu di smo našli število “ Tandrašev ” neka vrsta brezrepih ščetinarjev
—	ježev, kteri so mas mimoidoče osuplo gledali.
Konečno, proti šesti uri zvečer vidli smo ob strmcu naslonjeno veliko sielo, ki je bilo odličnejše od vseh prejšnjih, ktere smo prešli.
To je bilo glavno mesto kralje stva B'ombutok, rezidenca mogočne in skrivnostne kraljice, o kteri smo že slišali na Isle de France
Ko smo ob znožje brega prišli zatrobili so naši ljudje v neke vr ste rogove “Avtiva” imenovane in kmali smo bili od trume ljudstva obkoljeni, katero je‘priteklo prodajati radovedna zijala. Moži katere sem po zapovedujočim na stopu, smatral za. odličnjake me sta so nas pozdravili ter po francoski šegi roke podajali.
Glavno mesto kraljestva Bom betok, katero po naši .ekspediciji mogoče nobeden Evropejec pose til ni, jie docela brez drevja. Obliko kot barvo ima podobno morski želvi.
Po njeni precejšni obsežnosti zdelo se mi je, da utegne imeti pet do šesttisoč prebivalcev.
Vhod, -skozi katerega so nas vodili, Ibaš edini, je bil izgrajen iz dveh .dolgih dalj, ter na konceh ob v zemljo zasajene kole z jermeni pritrjen, tako da se je vse to premikalo in bilo podobno vzdi ga-lnemu mostu pri kaki trdnjavi ki je čez globoko in okoli petnajst čevljev široki prekop vodil.
Potem, ko smo most prekoračili, prišli smo v ozko pot med dve ma 'vrstama močnih in gosto sto ječih, bliz-o pet -čevljev visokih ipalisad. L e-ta utrdba se mi je vi-dla prilična toda slabo vzdržana Ko smo kakih pet minut .po trdnjavi hodili prišli smo v pravo mesto.
Ceste v Bombatuku niso samo brez vsakega tlaka marveč so debelo plastjo peska nasute, po katerih se silno težavno naprej pride. Hodili smo po semtertja vodečih eestalh ter konečno prišli na 'obširen prostor, ¡kteri, kakor mi je Carvalho pravil, se imenuj “Oabos” ali prostor pravdanja Veliko poslopje v obliki vzporednika, izgrajena iz močnih tramov 'kateri so imeli s palmovim perjem pokrito streho (a bila je vsestransko odprta ter v njej ni bilo nikakega pohištva ne opreme.)
To je bil strahoten kraj, kjer se je sodilo, in opazil sem da so se naši mimoidoči ljudje plašljiv tja ozirali.	•
Od tega kraja na kojega vpo gled vzbuja utis nelke surove ve -likosti, dospeli smo v pravo blo -dišče ¡koč ali lop, in konečno se u stavili pred okorno zgrajeno ko bila je rezidenčna palača kra
dvor ali častni dvor in kraljevi park.
Na vse kriplje smo se trudili, da bi gospoda Carvalho pregovorili, da na-s spremi h kraljici.
Komaj smo nekaj 'korakov naredili, je nam prišla nasproti truma Madagasev, odposlancev ali visokih uradnikov krone. Gospodje niso imeli -druge obleke, kot e-dino predpasnik; mojega, se tresočega tolmača so ostro nagovorili, ter iz njegovega ponižnega odgovora sem sklepal, da je naše ko-■isti vrlo dobro zagovarjal. Po tem razgovoru so se -dvorjani vrnili v palačo in Portugalec- mi reče, -da so šli po ukaze njenega Veličanstva, z ozirom na nas.
Dalje prihodnjič.
PRETKANI MENIH.
Iz Inomosta porogajo o nekem kapucinskem fratru, ki je na pretkan način zastonj dobil dolgo lestvo, Pred par dnevi je bil v Tri-
co ;
ljice Bombatoške, o kateri mi je Obarvalho tako pompozno pravil. Jaz in moja pomorščaka smo šli brez vsake ceremonije v neki si romašni vrt, 'ki se je dotikal pa lače in zajedno služil 'kot pred
postavili 'prodajalci lestev. V dolgi vrsti so bile tam razpostavljene najrazličnejše lestve in lestvice, od najmanjše in najcenejše do največje in najdražje. Na trg je prišel tudi neki kapucinski frater Ta red, ki živi le od milodarov, i-ma še zdaj na Tirolskem mnogo prijateljev in podpornikov. Z velikim dopa-dajenjem si je mladi frater ogledoval te lestve in lestvice. Tiho hrepenenje se ga je polastilo, ker je njegov samostan že zdavnaj rabil tako lestvo. Toda časi so slabi, -draginja vsepovsod, denarja malo. In tako si samostan ni mogel nabaviti niti tako potrebne lestve. In tako je začel frater misliti in misliti, kako bi dobil za svoj samostan veliko, lepo lestvo. In tako je šel v svoji veli ki skromnosti k prvemu prodajal cu, ki je stal prav na kraju, ter ga v imenu vseh svetnikov prosil naj podari samostanu najmanjšo lestvico, ki je bila komaj pol metra velika. Prodajalec je bil dober in bogaboječ kristjan.in je rad daroval fratrčku lestvico, saj je upal po tej lestvici zlesti v nebe sa. Frater pa s to lestvico ni šel daleč, temveč samo do sosednjega prodajalca, katerega je prosil, naj mu zamenja to malo lestvico za nekoliko večjo. Tudi ta prodajalec je bil dobrega srca in vnet za sve to vero. In tako je šel pretkani frater od prodajalca do prodajal ca ter vsakega ponižno prosil, naj mu zamenja lestvo za drugo, ki je le nekoliko daljša. In ko je prišel do zadnjega prodajalca, je dobil zaželjeno lestvo, katero je ves za dovoljen odnesel v samostan.
Delavsko časopisje je najmo gočnejše orožje delavskega ljudstva.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 ............. K.	50
$20.50 ............. K.	100
$30.85 ............. K.	150
$41.00 ............. K.	200
$61.50 ............. K.	300-
$102.50 ............. K.	500
$204.50 ............. K.	1000
$1020.00 .....•......K. 5000
S temi cenami so vračunjeni vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE
v domovino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave,, Chicago, Ul
JOHN WEIS,
233 Hopkins St., Brooklyn, N.
izdeluje najboljše in glasne harmonike po stairokrajskem načinu in obenem tudi sprejema harmonike v popravilo. V zalogi ima tudi že izdelane harmonike.
)5—0(
	NIZKE CENE				
I. Floor		II. Floor			lil. Floor
Volneno blago		Ženske suknje	Pohištvo		
Svila Trakovi		Ženske obleke	Peči		
Kaldiko TJ zor-d		Ženske vestje	Kovčegi *		
Flanela Čevlji		Ženske kiklje	Preproge		
Platno Obleki		Ženska kožuhovina	Zastori		
Zastori		Ženske jopici	Otročji go-carts		
Belo blago		Otročje obleke	in vožički		
Spodnje perilo		Otročje suknje	Pokrivala		
Moško perilo		Otročje pokrivala	Podobe		
Robčki		Muslinovo spodnjo pe-	Refrigeratorji		
Rokov ice		rilo	Kofrl		
, Mošnje		Robci	Groe erija		
Perfume		Naprsnikl	Mesnica		
Zlatnina		Albuni itd.			
Všitja		Ženski klobuki			
Okraski		Mu-zikalije			
Mešano blago					
		Basement			
Glažuta		Pisalni papir	Igrače		
Porcelan		Pleskarsko blago	Bicikli		
Svetilke		Importirana glaMa	in Tricikli		
Lesena roba		namizno posodle	Sanke		
Noži		Srebrnina			
Hranite naše Trading scamps					
Iste lahko zamenite v kateremkoli departmentu za katerikoli					
predmet v vrednosti do $3.00.					
jJT	nra âSgffll a »í ft	1SMIIWN		1	
					
Zdravljenje v 5 dneb WSL
[N BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicocell, Structurl; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočich se moških.
Popravite Vaše zdravje.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
tGUBA nagona, bolez-IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene one-tnoglastit slabost, na. por, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
ZASTRUPLJENJE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za
stalno.
Preiskovanje brezplačne. Govorimo alOVOri8kO
DR ZINS, 183	Chicago
Odprto od 8 '.I ura] daSzvečsr Ob nedeljah od 8 z j utr. do 4 oop.
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bui6
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Bine Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chlcage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r'-'it'.rveđno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
Gemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 2127.
g Pijte najboljše piro
S Peter Schoenhofen Brewing Co,
PHONE: CANAL 9
CHICAGO, I LL.
Gotov denar
Hranilna vloga v tej banki je varno uložen denar, ki nosi 3% obresti ni ga lahko dvignete kedar hočete.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete.
Safety Deposit predali po Î3.00 na leto.
22 let v biznesu.