36. štev. V Kranju, dne 9. septembra 1916. Leto IV. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4'—, za pol leta K 2-—, za četrt leta K 1— Za vse druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Vojna z Romunijo. Dunaj, 2. septembra. Pri Oršovi smo včeraj umaknili po petdnevnih silnih bojih svoje čete na zapadni breg Crne. Pri Sibinju in severno od Braševa sledi sovražnik le z obotavljanjem. V gorovju Gy6rgy6 se razvijaju novi boji. Dunaj, 3. septembra. Sovražna artiljerija je namerila včeraj svoj ogenj na Sibisj (Nagy Szeben). V pokrajini Gyor-gyo so Romuni tipali naprej proti našim pozicijam. Naša artiljerija je pognala sovražne izvidne oddelke. Berolin, 5. septembra. Nemške in bolgarske čete so naskočile utrjene prednje pozicije mostiča pri Tutrakanu. Mesto Dobrič so Bolgari vzeli. Bolgarska konjenica je večkrat razgnala romunske bataljone. Nemški hidroplani so obložili Konstanco iz ruske lahke pomorske sile z bombami. Naši zrakoplovi so uspešno bombardirali Bukarešto in petrolejske naprave v Ploestiju. Bolgari v Dobrudži. Sedaj imamo v rokah prav priprosto razlago, zakaj Romuni na Sedmograškem tako počasi prodirajo. Čutili so, da odpor naših čet na Sedmograškem ni bil velik in iz naših poročil so lahko posneli, da leži naša prava obrambna črta bolj proti zapadu. Vendar so se ustavili, ker se je po-popolnoma nepričakovano pojavila velika nevarnost za celo Romunijo. Vpad bolgarskih in nemških čet v Dobrudžo je prevrgel vse romunsko-ruske načrte. Tu je bilo treba braniti lastno deželo, zato se je moralo zavojevanje tuje dežele ustaviti. Dobrič, Kočmar, Kuri Bunar, Ak Kadinlar in Tukra- tan ogroženi. To je moralo vplivati na sklepe ro- I munsko-ruskega generalnega štaba. Med tem so i ti kraji že padii, samo pred Tutrakanom se vrše še boji. Silen sunek bolgarskih in nemških, morda celo turških čet v Dobrudžo lahko uniči vse romunske načrte. To mora spoznati tudi Rusija. Poraz romunsko-ruske armade na jugu Romunske lahko uniči vse dosedanje ruske uspehe, zato bo naj-zastavila Romunska kar največ svojih sil v Dobrudži in sploh na jugu ter nekaj časa ne bomo dosti slišali o bojih na Sedmograškem. Ko pa se bodo tam boji morda kdaj zopet pričeli, bo stal tam že naš jekleni zid in kakor ob Soči Italijani, tako si bodo Romuni na Sedmograškem pridobili le malo, malo slave. Opustitev Sibinj. Sibinj so zapustile naše čete že 30. avgusta, kar smo izvedeli iz našega uradnega poročila. Včerajšnje uradno poročilo pa pravi, da so Romuni obstreljevali to mesto. Na prvi pogled se zdi, da je to v protislovju drugo z drugim. Izkazalo pa se je, da sovražnik ni zaupal miru pri Sibinju in se ni upal naprej. Tudi velja Sibinj za nemško mesto, zato se je tem rajši odločil, da pokaže, kaj zmore proti nebranjenim pokrajnam. Pri Oršovi so se vršili hudi boji ob Črni in Donavi, ki so se končali s tem, da so se naše čete, ki so stale prej tik ob meji, umaknile v petek popoldne za reko Črno. Bolgari zasedli Dobrič. Milan, 4. septembra „Corriere della sera„ piše: Bolgarsko prodiranje v Dobrudžo tvori ob enem diverzijo v hrbtu Romunov in poskus upirati se prodiranju ruskih čet. Bolgari in Nemci so zasedli Dobrič, 40 km od Črnega morja, mesto, ki je zvezano z Varno preko meje z železnico ter tvori precej važno križišče železnic. Zdi se pa, da to gibanje ni nevarno, ker je morejo morejo Rusi in Romuni v tej pokrajini z lahkoto ustaviti. „Zeppelini" nad Bukarešto. Iz Bukarešte javljajo, da so bili zadnje noči „Zeppeiini" zopet nad Bukarešto. Mesto je bilo popolnoma v temi. 2600 kilogramov ekrazita na Bukarešto. Sofija, 5. septembra. Bolgarski listi poročajo o zračnem napadu Zeppelinov na bukareško trdnjavo. Vrženih je bilo 2600 kilogramov ekrazita na notranje mesto, kar je povzročilo popolno razruše-nje mestnega dela blizo arzenala in nekaterih velikih municljskih ! zalog. Vse hiše tega mestnega dela so bile porušene. Tudi oni mestni del, kjer je kraljevski grad, je bil izdatno obložen z bombami. Pri bližnjem Dudešti je bilo vrženih tudi veliko število bomb. Kolodvorsko poslopje in kolodvorske naprave v Filaronu so večinoma porušene. Pri Oršovi. „Az Est" poroča po informacijah iz Temeš-vara, da se je položaj pri Oršovi zadnjih 24 ur zelo izboljšal. Mesto je v naših rokah. Z vseh strani prihajajo poročila, da se je romunsko prodiranje ustavilo. Rusi v Dobrudži. „Matin" poroča, da prihajajo Rusi že v Dobrudžo, kjer so jih sprejeli romunski duhovniki, ki so blagoslavljali ruske polke. Štirje kinematografi so na ukaz kralja Ferdinanda sprejeli te prizore na filme. Rusi na Romunskem. Ruske čete korakajo v Romuniji v smeri na Crnovodo, Silistijo in Drudževo. Rusi pričakujejo v kratkem spopada s sovražnikom, ki je bil poslan iz Ksantija proti severu. Razporedba romunske vojske. Iz Pariza poročajo: V nedeljo je odšlo 5 romunskih vojev v svoja vojna bivališča in sicer v K. Vladimir Korolenko. Brez besede. Dalje. Takrat pa jih še ni bilo mnogo in na Mat-vejevo nesrečo ga ni srečal ni eden, ko je stal sredi gnječe in vpil kakor človek, ki se potaplja. Amerikanci so obstajali, presenečeni gledali čudnega moža ter šli dalje ... Ko je prišel zopet policist, se mu je Matvej naglo umaknil in izginil je na mostu. Onkraj mosta je šel vedno naravnost po brooklynskih cestah. Mislil je, da se bo to prokleto mesto nehalo onkraj reke in da pride na prosto polje. A hodil je še tri ure prodno so postajale hiše manjše in je bilo videti nekoliko drevja. Lozinskij je dihal na polna pljuča ter željno gledal po zlatih žitnih poljih in zelenih travnikih. Izračunal je, da mora po naših razmerah biti trava že pokošena in da ima žito že zlato klasje. In mislil je sam pri sebi: „Oh, k prvemu kmetu pojdem, koso mu vzamem iz rok in ko parkrat zamahnem, me bodo razumeli tudi brez besedi... Vrhtega pa so-kmetje tudi sigurno priprostejši in prijaznejši, po potnem ''stu pa v vasi tudi ne bodo povpraševali. Kdaj bo Pač konec tega prokletega mesta? . . .u Pa pokazala se je zopet gruča hiš iz zelenja in Matvej je prišel kakor v novo mesto. Včasih je bilo videti med priprostimi hišami celo večja šestin sedemnadstropna poslopja in koj na to zopet male hišice in ravnotaka pot kakor ne bi imelo mesto konca, kakor da je zavzelo že ves svet . . . In vse je bilo tukaj tuje, vse drugače kakor Pri nas. V vrtovih so rasle čudne rastline in ne- kaj se je vilo krog zakrivljenih palic kvišku. Ko je Matvej natančnejše pogledal, je videl, da visi grozdje . . . Končno se zasveti med drevjem kos črnega polja. Matvej plane bližje ter si je ogleda s ceste. A kar je tu videl, mu je užalostilo srce. Bilo je to kos ravnine kakih petnajst desetin, ki ni bila obdana s pleteno mejo, nego z žično ograjo. Na koncu tega polja je zagledal kadeči se dimnik zakajene tovarne. Ob ograji je stal parni stroj, čeden, snažen stroj na kolesih. Hitro se je vrtelo kolo in bela sopara se je dvigala v obliki tankega oblačka. Poleg je visela v zraku žičnata vrv, ki se je zibala po taktu. Ko ji Matvej sledi z očmi, zagleda na drugem koncu polja železen stroj, ki je lezel kakor žival in jezno razkosaval črno zemljo. Matvej se prekriža. Vse kar živi, hvali Gospoda! Kaj naj počne v tej deželi kmet, kakršen je Matvej Lozinskij? temu bi rabili tukaj še pametnega konja, močnega bika, trdne in vajene roke, sigurno oko. Pa kaj bo začel, ako tukaj orjejo na ta način? Več moških je opazovalo to delo. Morda so preizkušali stroj, morda so obdelavami polje, a nihče ni bil podoben našim rojakom. Matvej se obrne proč ter gre na drugo stian, kjer je zapazil med drevjem vodo. Hlastno se pripogne, pa voda je bila slana. To je bilo že morje. Jadrnice so vozi- j le semtertja, tamkaj pa, kjer je nehal otok, je i plaval nad morsko gladino komaj viden oblaček i oceanskega parnika. Matvej pade na obrežje, j na skrajni rob ameriške dežele ter gleda vročih, i suhih, poželjivih oči tja, kjer je onkraj morja pustil j vse svoje življenje. Oblaček dima pa se je počasi i poizgubljal, dokler ni popolnoma izginil. Med tem je solnce zašlo. Val za valom je priskakljal na obrežje in pene so postajale belejše, valovi pa temnejši. Matveju se je zdelo da spi in da je vse to le sen — šumenje teh čudnih valov, ugašajoča večerna zarja in velika ter zamišljeno skozi tenko modrikasto večerno meglo svetlikajoča se luna ... In zopet kakor v snu začuje Matvej glasove, vrišč in vesel smeh. Nekaj moških, žen in otrok v čudnih oblekah, golih rok in nog je prišlo iz malih, ob obrežju stoječih hišic. Prijeli so se za roke in smeje so poskakali v valove. A še vedno se je Matveju zdelo, da sanja. Tuje nebo, tuja lepota tuje narave, tuja, nerazumljiva veselost, tuj solnčni zahod in tuje morje — vse to je vplivalo na trudno dušo. „Gospod Jezus, sveta devica . . . Vse kar živi . . . Bodi mi grešniku milostljiv." Mrmranje čudnih ljudi, je naposled utihnilo. Na hrbtu ležeč je resnično na obrežju zaspal . . . XVII. Hipno pa se predrami, kakor bi ga bil kdo sunil pod rebra, poskoči pokonci in gre, ne da bi vedel zakaj in kam, nazaj na cesto. Začulo se je zvonenje. Iz teme drevja se je prikazal električni voz doneč, zvoneč in brneč kakor kak ponočni hrošč. Bržčas je bil to zadnji voz, ker je bil skoraj prazen. Ko zagleda zaspani sprevodnik samotno osebo na potu, pozvoni. Voz se strese ter škripaj^ s kolesjem obstane. Sprevodnik se nagne ven, prime Lozinjskega za roko, ga dvigne v voz ter ga posadi na klop. Lozinskij mu da denar, plačilni aparat je zažvenketal in voz prične zopet voziti. Hiše, vrtovi, ceste švigajo mimo. Začetkoma je vse to spalo, ali je bilo na tem, da zaspi. Kmalu pa se je začelo prebujati, šumeti, govoriti, svetiti. Pod nebom se je razširjal svite! odsev. (Dalje.) Cratovo, Bukarešto, Galac, Jassy in Constanco. Teh pet armadnih zborov ima 266 bataljonov in-fanterije, 80 eskadronov kavalerije, 640 poljskih topov, več topov kalibra 105 cm in težke baterije, katerih število se še ne da določiti. Ruske ćete proti Bolgarski. Ruske čete pod generalom Ivanovom prihajajo v dolgih vlakih v Dobrudžo ob romunsko-bolgarski meji, ker se združujejo s tam stoječimi romunskimi četami. Srbske čete v Romuniji. Iz Petrograda poročajo, da so dospele srbske čete pod poveljništvom bivšega srbskega šefa velikega generalnega štaba Gadčica na Romunsko, da bodo skupno z Rusi in Romuni operirale proti centralnim državam. Vstop Bolgarske v vojno z Romunijo. Bolgarski poslanik v Berolinu Rizov je izjavil napram uredniku „Berliner Tagb!atta\ da Bolgarska ne pozna nezvestobe in da bo ostala do konca v ozki zvezi z Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Zmaga Rusije bi pomenila konec bolgarske neodvisnosti. Smrt šefa bolgarskega generalnega štaba. Sofija, 2. septembra, Danes se vrše pogrebne svečanosti za v svoji službi umrlega šefa generalnega štaba Zostova. Rusko-romunski vojni načrt. „Matin" poroča, da sta ruski in romunski gene^ ralni štab izdelala za vojno ta-le načrt: Ko bodo Rusi prišli skozi Dobrudžo, bodo i napadli Varno s kopnega in morja ter si ustvarili tam strategično oporišče za nadalnje operacije | proti Bolgarski. Istočasno naj bi nastopile romunske armade skupaj z ruskimi četami na Sedmo-mograškem, dve nadalnji armadi pa naj bi prodrli preko bolgarske meje ter korakali proti Sofiji. Zavzetje Tutrakana. Dne 6. septembra so prodirajoči Bolgari zavzeli nižje mesta Tutrakana ležeče mostišče in trdnjavo Tutrakan, ki je branilo prehod čez Dunav. Posadka se je vdala. Zajetih je bilo krog 400 častnikov in 21.000 neranjenih vjetnikov. Mnogo romunskih vojakov je na begu utonilo v Dunavu. Bolgari so zaplenili vso trdnjavsko artiljerijo, veliko municije, strojnih pušk ter drugega vojnega materijala, dve zastavi in nad 100 modernih topov. Povodom te važne zmage je odredil dunajski župan, da so se razobesile zastave na vseh mestnih poslopjih in zavodih. Na Balkanu. Dunaj, 2. septembra. Vzhodno od Valonc je prodrla neka italijanska četa preko Vojuse. Prijeli smo jo v fronti in boku. ter v dvodnevnem boju vrgli nazaj. Donavska flotilja je potopila ob dolenji Donavi romunski patruljski čoln. Dunaj, 4. septembra. Vzhodno od Valone smo popolnoma zavrnili sunek Italijanov. Sovražnik se je moral umakniti na levi breg Vojuse. Vse naše pozicije so zopet v naši posesti. * * Revolucija na Grškem. V Solunu je izbruhnila vstaja, povzročena od Venizelosove stranke, ki se je kakor vihar razširila po celem Grškem ter segla tudi med vojaštvo. Dne 1. septembra ponoči so obkolili orožniki in grški narodni prostovoljci grško vojašnico v Solunu, kjer so se bili vojaki branili skupno nastopiti z njimi. Odrezali so vojakom vodo in preprečili, da niso dobili živil. Proti 4. zjutraj je poskusil oddelek 60 mož izpad iz vojašnice, da prinese živila. Z dveh strani so začeli streljati na te vojake, ki so bili prisiljeni se umakniti. Dva vojaka in en orožnik so bili ubiti, dva prostovoljca ranjena. Nastop Sarraila. Da prepreči nadaljnje krvoprelitje, je interveniral general Sarrail. Kralju zvesto vojaštvo je sprejelo posredovanje ter se vdalo Francozom. Proglasitev neodvisnosti. „Agence Havas" poroča iz Soluna, da se je na inicijativo najodličnejših vojskovodij, ki pripadajo liberalni stranki v Makedoniji, sestavil komite za narodno obrambo, ki je proglasil neodvisnost grške Makedonije. Revolucija se širi. Vojaško-secesijsko gibanje se v Grški Makedoniji vedno bolj širi. Del čet se je pridružil upornim četam. Zaimis pri kralju. 30. avgusta je kralj Konstantin sprejel ministrskega predsednika Zaimisa, ko je imel ta prej razgovor z Venizolosom. Ker je bil kralj bolan, je sprejel samo Zaimisa. Izročil mu je spomenico Venizelosove stranke ki se izreka za pristop Grške k ententi. Po daljši konferenci je imel ministrski predsednik zopet razgovor z Venizelosom ter je nato zopet poročal kralju. Obenem je baje ententa zagrozila kralju, kakor je povedal Sonnino v zadnjem italijanskem ministrskem svetu, da bo storila kralja osebno odgovornega za vsako oviranje ali motenje Sarrailovih operacij. Kralj je odklonil tudi tretjo zahtevo entent-nih poslanikov po sprejemu, češ, da je bolan. Grška pred odločitvijo. „Temps" pravi, da je Grška že začela sestavljati grške kontingente čet pri Sarrailovi armadi v Solunu. Zadnja nota entente. London, 3. septembra. Včeraj zvečer grški vladi izročena angleško-francoska nota zahteva kontrolo nad grško pošto in brzojavom ter tudi nad bo zžičinim brzojavom, izgon sovražnih agentov iz Grške, ki so krivi vohunstva in podkupovanja ter potrebne korake proti grškim podanikom, ki so sokrivi vohunstva in podkupovanja. Zastopnik Reuterjevega urada lahko izjavi, da izpolnitev teh zahtev ne bo zadela ob težkoče. Ententne vojne ladje v Pireju. Reuter poroča iz Aten: Trideset angleških in francoskih vojnih ladij je dospelo v Pirej. Angleško-francosko brodovje spremlja glasom poročil „Daily Telegrapha" sedem transportnih ladij, ki so tudi že prispele v Pirej. Grška se ukloni ententi. Atene, 3. septembra. Grška je v polnem obsegu sprejela zahteve entente. Kontrola nad pošto in brzojavom se je že pričela. Venizelos predsednik Krete. „Central News" poročajo iz Rima, da je prebivalstvo otoka Krete sklenilo proglasiti neodvisnost otoka in imenovati Venizelosa za predsednika. Grški princ Nikolaj v carjevem glavnem stanu. Kopenhagen, 4. septembra. „Novoje Vremja1-poroča, pa je odpotoval grški princ Nikolaj iz Carskega Sela v glavni stan. Angleško-francoske čete v Atenah. „Secolo" poroča, da so angleško-francoske ' čete zasedle Atene ter zahtevale predajo pošte in brzojava. V grška pristanišča Volo, Talandi, Patras in | Koroni so dospele ententne čete. Za enkrat so ostale še na vojnih ladjah, da se položaj v Atenah : razbistri. Kronski svet na Grškem. Haag, 5. septembra. „Times" poroča iz Aten: Jutri se bo vršilo tu veliko politično posvetovanje j pod predsedstvom kralja Konstantina, izključen pa j je Venizelos, s katerim kralj noče delovati na ni-kak način. Posvetovanja se udeleže ministrski j predsednik Zaimis, vsi ninistri, šef grškega generalnega štaba, poslaniki entente in zastopniki zavezniške armade v Solunu. Sodi se na sploh, da | je pričakovati radikalne izpremembe grške politike, j Kralj Konstantin se ukloni. „Times" poročajo, da je izjavil kralj Konstantin napram poslanikom entente, da ]e sedaj pripravljen izpremeniti politiko Grške. Ruska ofenziva. Dunaj, 2. septembra. V Bukovinskih in gozdnatih Karpatih so zavrnile avstro-ogrske in nemške čete številne ruske sunke. Tudi severozapadno od Marjampola se je ponesrečilo več sovražnih napadov. Pri Zborovu j je napravil protinapad zopet mir. Iz nemških in c. in kr. čet sestavljena armada generalobersta von Tersztyanszkega je bila včeraj severovzhodno in jugovzhodno Svinjuhov zo- j pet silno napadena. Sovražnik je vdrl v vas Ko-ritnico, moral pa se je pred obkolilnim protisunkom v neredu umakniti. Pustil je 10 častnikov, 1100 mož ter več strojnih pušk v rokah zaveznikov, j Njegove krvave izgube so izredno težke. Dunaj, 3. septembra. Jugozapadno od Sundula Moldovega in zapadno od Moldave so zavrnile naše čete več ruskih napadov. Goro Plosko, jugozapadno od Rafaj-love so Rusi po ljutih bojih zavzeli. Jugovzhodno od Brežanov se je včeraj ponesrečilo več močnih ruskih sunkov. Danes je pričel sovražnik iznova z napadi. Dunaj, 4. septembra. Rusi so nadaljevali dan in noč svoje napore, zlomiti odpor zaveznikov v Karpatih. Na številnih točkah je prišlo do ljutih bojev. Sovražni napad smo z ognjem ali v boju z bajoneti ali z ročnimi granatami odbili. Majhne krajevne uspehe, ki so jih Rusi dosegli jugo-zapadno od Fundula Moldovega in v pokrajini ob Tatarskem prelazu, smo s protinapadom po večini zopet obrezuspešili. Sovražnik je imel težke izgube. Tudi jugo-vzhodno od Brzežanov niso prinesli sovražniku njegovi izgub polni napadi nobenega uspeha. Za majhen kos jarka se boj še vrši. Berolin, 4. septembra. S popolnim neuspehom za Ruse so se končali njih napori zapadno in jugo-zapadno od Lučka. Severno od Zborova so naše čete držale zopet zavzeta tla proti večkratnim močnim ruskim napadom. Dunaj, 5. septembra. Napadi Rusov na zavezniške pozicije v Karpatih trajajo. Pri Fundulu Moldovem so naše čete odbile številne močne sunke. Ob gorenjem Cere-mošču in južno od Bistreča se vrše silni boji. Severozapadno od Koros Mezoja so se ponesrečili vsi sovražni poskusi pridobiti prostora. Jugozapadno od Brzežanov sme zopet zavzeli tudi zadnji predvčerajšnjem izgubljen kos jarka. Berolin, 6. septembra. V trdovratnih bojih so nemški bataljoni zopet prepodili sovražnika, ki je večkrat poskusil proti-sunke. Zadnja dva dneva so zavezniške čete vjele 2 častnika in 259 mož. V Karpatih so se razvili-na več točkah manjši boji. Jugozapadno od Žabja in Sipota boj. Ruska letala nad Kurlandijo. Berolin, 6. septembra. Včeraj popoldne je z bombami brez uspeha napadlo več ruskih letal Angernsee v Kurlandiji. Našim obrambnim topovom se je posrečilo prisiliti en sovražni dvokrovnik, da se je spustil na tla. Posadko smo vjeli. Nemški letalci nad Riškim zalivom. Berolin, 5. septembra. Vsled ugodnega vremena je bilo delovanje letalcev tekom včerejšnjega dneva ob severo-kur-landski obali in pri vhodu v Riški zaliv zelo živahno. Med drugim so nemški hidroplani uspešno napadli rusko letalsko štacijo Arensburg na otoku Oesel ter se vrnili kljub silni obrambi nepoškodovani. Napade sovražnika na severno kurlansko obal so naši hidroplani in naše obrambne baterije preprečili. Nekaj bomb je padlo v morje ali pa na gozdnato pokrajino, niso pa napravile škode. Naš obrambni ogenj je poškodoval eno rusko letalo. Nova ofenziva generala Brussilova. „Journal" v 2enevi poroča: Rusi so zbrali pol milijona rezerv in jih poslali na meje Galicije, Bukovine in Volinije. S temi četami bo pričel general Brussilov svojo novo ofenzivo. Vojni poročevalec „Daily Mayla" pri ruski vojski poroča, da so Nemci, Avstrijci in Ogri kljub uspehom Rusov v Galiciji in Bukovini danes močnejši in številnejši, kakor so bili početkom ofenzive generala Brussilova. Samo c. in kr. čet je dospelo 400.000 mož ojačenj. Italijanska ofenziva. Dunaj, 2. septembra. Boji topov in metal min ob primorski fronti trajajo v več odsekih z menjajočo se silo ter so se raztezali tudi na prostor pri Plaveh. V odseku Plockna je pričel sovražnik po zelo silnem artiljerijskem ognju z napadom na Mali Pal, vdrl v del naših pozicij, mi pa smo ga zopet s protinapadom popolnoma vrgli ven. Ob tirolski fronti se je ponesrečilo več sunkov slabotnejšik italijanskih odeelkov v Ruffredu in dvakratni sovražni napad na Civaron. Dunaj, 3. septembra. Ob primorski fronti trajajo topovski boji z zmerno silo. V odseku Plockna je nastopil, ko so naše čete odbile napad, najprej mir, potem pa je artiljerijsko delovanie zopet oživelo. Na fronti južno od doline Fleimstal so se ponesrečili sovražni napadi na Col Toronto in škrbino Cauriol. Dunaj, 5. septembra. Ob tirolski fronti se je mestoma povečalo delovanje artiljerije. V pokrajini Rufreda je prišlo do ljutih bojev za vrh Sorame, ki so ga naše čete začasno izgubile, z drznim protinapadom pa zopet zavzele. Naši pomorski letalci nad Benetkami in Gradežem. Dunaj, 6. septembra. Dne 4. septembra zvečer je neka naša flotilja hidroplanov uspešno obložila z bombami vo- jaške naprave v Benetkah in Gradežu. Eno letalo se ni vrnilo. Naš odpor pri Gorici. Diisseldorf, 4. septembra. „Dtisseldorfer Ge-neralanzeiger" poroča iz Lugana: „Secolo" poroča, da je novi avstrijski odpor pri Gorici izredr.o močan in se more italijanska armada bati cele vrste najtrših bojev. Francosko-angl. ofenziva. Nova bitka ob Sommi. Berolin, 2. septembra. Severno in južno od Somme traja hud artiljerijski boj. V odseku gozda Foureaux-Longueval so se vršili boji z ročnimi granatami. Jugovzhodno •od Maurepasa je ostal francoski sunek brezuspešen. Pri Estreesu smo včeraj zvečer zopet zavzeli še v sovražnih rokah se nahajajoči jarek. Na desno od Mose je oživel ogenj včasih zelo izdatno. Berolin, 3. septembra. Artiljerijska bitka v pokrajini ob Sommi je dosegla skrajno silo. Med Maurepasom in Fleu-ryiem so se včeraj zvečer zlomili močni francoski napadi. Na desno od Mose so sledili pripravljalnemu ognju, razširjenemu na fronto Thiaumont—Vaux. sovražni napadi samo na obeh straneh ceste Vaux —Souville. Zavrnili smo jih. Berolin, 4. septembra. Na desno od Mose so se ponesrečili posku-šeni francoski napadi na utrdbo Thiaumont in jugo-vzhodno od Fleurvja. Ob globeli Souville smo izčistili sovražnika po skrbni pripravi v našo črto moleči kot sovražnih pozicij; 11 častnikov in 490 mož smo vjeli ter zavrnili več sovražnih protinapadov. V noči na 3. september so vojni in mornariški zrakopovi z opazovanim dobrim uspehom napadli trdnjavo London. Ena naših zračnih ladij je v sovražnem ognju strmoglavila na tla. V boju v zraku je bilo 2. in 3. septembra v pokrajini ob Sommi zbitih 13, v Champagni in ob Mosi po 2 sovražni letali. Tudi stotnik Bolke, ki je izločil iz boja svojega dvajsetega nasprotnika, poročniki Leffert, Fahlbusch in Rosencranz so pri tem uspehu vsaj v zelo veliki meri deležni. Z obrambnim ognjem smo zbili od 1. septembra v pokrajini ob Sommi in ob Mosi 4 sovražna letala. Dne 2. septembra so napravili francoski letalski napadi v trdnjavskem območju Metza neznatno škodo. Od več bomb na mesto Scbvveningen je bilo 5 oseb ranjenih in napravljene nekaj škode na poslopjih. Berolin, 5. septembra. Naše čete stoje med Le Forestom in Sommo v vročem boju. Južno od reke se ubranjujejo na 20 km široki fronti od Barleuxa do južno od Chil-lyja napadajočega sovražnika. Vas Chilly smo izgubili. Na desno od Moze smo odbili nove francoske napade na naše črte vzhodno od Fleuryja in na pozicijo, zavzeto 3. septembra ob globeli Souville. Letala nad Anglijo. Berolin, 3. septembra. VVolffov biro javlja: V noči na 3. septembra je več pomorskih letalskih brocjovij izdatno obmetavalo z bombami trdnjavo London, utrjena kraja Yarmouth in Harvvich ter tovarniške naprave vojaškega pomena v južno-vzhodnjih grofijah in ob Humberju. Dobri .učinek napadov se je povsod opazil po močnih požarih in eksplozijah. Vsa pomorska letala so se vzlic močnemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana. Obenem se je zgodil napad armadnih letal na južno Angleško. Ofenziva v 3 delih. Curih, 5. septembra. Iz Pariza javljajo: Novi naval ob Sommi je izvršitev drugega dela ofenzivnega načrta zaveznikov. Kdaj bo sledil tretji del, se zdaj ne more povedati. Vzroki so v upanju, da bo najtežje delo pred zimo opravljeno. Odpor sovražnika je na vseh frontah enako močan. Nemci obstreljujejo Arras. „Matin" poroča, da Nemci neprestano obstreljujejo Arras in okolico. Ogenj baterij je uničil zadnja še ne razdejana poslopja v mestu. Pritisk entente. Pritisk entente na Dansko. „Pariš Midi" pravi, da bo morda nova nevtralna država prihodnje tedne vstopila v vrste entente. To pa tli Grška. Zelo veliko pozornost vzbuja v tem oziru tudi nujna zahteva lista „Liberte", da mora angleško brodovje vendar že enkrat pretrgati vse ovire, ki ji branijo pristop do Vzhodnega morja. Vesti pravijo, da namerava izvršiti ententa pritisk na Dansko, da si dobi prosto pot v Vzhodno morje. Važni dogodki na Španskem. „Daily Telegraph" poroča iz Madrida, da se je v Santandru vršila daljša konferenca med španskim kraljem in ministrskim predsednikom. Tudi Mauro se je udeležil konference, ko ga je dal kralj poklicati ter se je pripeljal v kraljevem avtomobilu. Splošen vtisk je, da se vrše važne stvari. Ni pa mogoče zvedeti, za kaj se gre. Razgias. Dne 11. septembra 1916 ob 8. uri zjutraj se vrši naknadno črnovojno prebiranje pri c. kr, domobranskem dopolnilnem okrajnem poveljstvu v Ljubljani. Tega prebiranja se imajo udeležiti vsi oni črnovojniki, ki bi morali priti k novičnemu prebiranju na podlagi pozivnega razglasa „O", pa se tega prebiranja iz kateregakoli vzroka niso udeležili. To so zamudniki. Vsi tisti, ki morajo iti k temu prebiranju v Ljubljano, se imajo nemudoma zglasiti pri županstvu svojega bivališča v svrho izgotovitve črnovojnih iistin in se potem zanesljivo udeležiti prebiranja v Ljubljani dne 11. septembra t. 1., sicer bodo strogo kaznovani. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju dne 9. septembra 1916. DNEVNE VESTI. Imenovanje. Cesar je podelil generalmajorju v p. Jos:pu Tomšetu pl. Savski dol naslov in značaj feldmaršallajnanta. Deželni predsednik v Kranju. Minuli četrtek dne 7. t. m. je novi deželni šef, Henrik grof Attems v spremstvu okrajnega komisarja Koče-varja pl. Kondenheima posetil naše mesto. Na čast visokemu gostu je bilo vse mesto v zastavah, j Ob prihodu jutranjega vlaka so na kolodvoru pozdravili došlega deželnega predsednika okrajni glavar i S c h i 11 n i k, mestni župan Pola k, deželnosodni | svetnik Pogačnik, gimnazijski ravnatelj Fajdi- j j ga. dekan Koblar in višji revident, postajena- j I čelnik Ko kal j. Iz kolodvora se je odpeljal de- | I želni predsednik v okrajno glavarstvo, kjer se mu ; je predstavilo uradništvo okrajnega glavarstva in davčnega urada, nadalje fi nan-čna straža, orožništvo, notar Slamberger in žitni nadzornik Sem rov. Na to se je grof Attems podal v vojaško bolnico ogrskega Rdečega križa v Franc Josipovi gimnaziji, kjer si je dal predstaviti bolnično vodstvo ter osobje. Ogledal si je posamezne sobe in je ljudomilo nagovarjal bolnike. V sirotišnici Vincencijeve druž-b e sta na čelu zbranih otrok sprejela visokega gosta dekan Koblar in prednica usmiljenih sester. V lepem nagovoru sta ga pozdravila v imenu sirot deklica, v otroškem vrtcu pa deček. Ogledal si je tudi v istem zavodu nastanjeno šolo za ženska ročna dela. Potem je deželni predsednik napravil obiske pri sodnem svetniku Pogačniku, gimnazijskem ravnatelju Fajdigi, dekanu Koblar j u, notarju Slambergerju, ces. svet. Sav-niku in županu P o I a k u. Ob ?/jft. uri je župan Po lak na čelu zbranega občinskega odbora pozdravil cesarjevega namestnika v mestni posveto-, valnici imenom mestne občine Kranj. Izražal je veselje na visokem obisku, povdarjal lojalnost kranjskega prebivalstva in priporočal kranjsko občino predsednikovi naklonjenosti. Deželni predsednik se je v lepi slovenščini zahvalil za pozdrav, pohvalno je omenjal, da se kranjska občina v popolnem zaveda svojih patrijotičnih obveznosti in poživljal je občinski odbor, da naj v sedanjih časih sporazumno s politično oblastjo deluje med prebivalstvom v tem smislu, da bo vsakdo izvrševal svoje dolžnosti. Zupan je svetovalce in odbornike predstavil predsedniku, ki je vsakega posameznega prijazno nagovoril. Potem se je deželnemu predsedniku predstavilo ravnateljstvo Mestne hranilnice na čelu s predsednikom J. M a j d i č e m in deputacijo P r o s t o v. gasilnega in reševalnega društva z načelnikom S a j o v i c e m. Ko si je predsednik še ogledal hranilnične prostore in si dal tem predstaviti h r a-n i I n i č n e u r a d n i k e, se je zopet odpeljal v okrajno glavarstvo, kjer je sprejemal protiobiske, Tam so ga tudi posetili dvorni svetnik Gabri-j e I č i č, dež. poslanec Z a b r e t, predsednik podružnice Srebrnega križa D. Majdič, ravnatelj Jakončič iz Gorice, tržiška tovarnarja G 1 a nz-m a n n ter K. M a 11 y in baron Bornovi gozdni upravitelj Sonnbichler. Nadalje je deželni predsednik sprejel sodne uradnike s svetnikom Pogačnikom, profesorski zbor z ravnateljom Fajdigo, železniške uradnike z višjim revidentom Ko kalje m, župane, duhovščino ter učiteljstvo kranjskega političnega okraja in poklonilo se mu je Veteransko društvo. Popoldne si je grof Attems ogledal slovito cerkev v Velesovem, posetil je barona Zoisa na Brdu in na povratku si je ogledal predstavo v Kino „T a I i j a", kjer mu je zlasti ugajal prvi kranjski domaČi film „Procesija na Telovo v Kranju1-. Z večernim vlakom se je visoki gost vrnil v Ljubljano. Na kolodvor so ga spremili okrajni glavar Schittnik, župan Pola k , ravnatelj F a j d i g a in dekan Koblar. — Novi deželni šef Henrik grof Attems si je s svojo izredno ljubeznjivostjo, z ljudomilim in prikupljivim nastopom pridobil namah srca kranjskega prebivalstva. Nadejamo se pa, da bo tudi njemu ostalo naše mesto v najboljšem spominu. Deželni predsednik je izrecno naročil županu, da naj sporoči prebivalstvu njegovo najtoplejšo zahvalo na pre-iepem in presrčnem sprejemu. Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 4. b. -h. pp. Branko vitez Pogačnik. — Železni zaslužni križec s krono ;ia traku hrabrostne svetinje je dobil naš buši urednik g. L. Mikuš. Pričetek šole. Glede pričetka šole na ljudskih šolah v Kranju opozarjamo na razglas v današnji številki med naznanili. Dr. Karol Slane f. Nenadoma je dne 5. septembra umrl v Novem mestu odvetnik in posestnik gospod dr. Karol Slane v starosti 66 let. Pokojnik je bil izza mladih let znan po vsem Slovenskem in je od svoje mladosti do naših dni jako marljivo deloval kot politik, agitator in publicist. Dr. Karol Slane si je pridobil za narodno probujenje na Dolenjskem zlasti v Novem mestu, nevenljivih zaslug. Bodi vrlemu možu ohranjen hvaležen spomin za njegovo delo in za njegove zasluge. Umrl je v Kranju po daljšem bolehanju dne 2. t. m. notarski kandidat Alojzij Bizjak, star šele 41 let. Pokojnik je bil blagi značajen, vesten in postrežljiv človek ter odločen naprednjak. Dokler je mogel, se je z vnemo udeleževal društvenega delovanja. Njegov pogreb je pričal, koliko simpatij je užival v vseh krogih. Pred hišo žalosti in ob gomili so čitalnični pevci zapeli gin-ljivi žalosfinki. Blag mu bodi spomin! V Radovljici je umrl Franc Murlej, posestnik in bivši odbornik, v visoki starosti 85 let. Počivaj v miru! Svarilo. Občinstvo se z ozirom na „Svarilo" c. in kr. armadnega višjega poveljstva z dne 16. februarja 1916, k st. op. št. 8928, znova najnujnejše svari, dajati pobeglim vojnim vjetnikom prenočišče in hrano ali jim sicer na kateri koli način iti na roko, ker se vsako vedoma storjeno podpiranje vbeglih vojnih vjetnikov po § 327. voj. kaz. zak. zasleduje po naglem sodu kot hudodelstvo proti vojni moči države in kaznuje po določbah naglega soda s smrtjo na vislicah. V proslavo 86. cesarjevega rojstnega dne je priredila deška in dekliška šola v Kranju v Ljudskem domu javno šolsko slavnost dne 17. in 20. avgusta, obakrat z istim sporedom. Solospevi, dvospeva ter eno- in dvoglasni zbori ob živi sliki, v „Venčku hrvatskih narodnih pesmi" in v spevoigri „Habsburški rod" so prav dobro učinkovali vsled sorazmerne sestave in spričo prikup-Ijive melodijoznosti. Učenci in učenke so bili v prednašanju pesmi sigurni, deklamatorji in dekla-matorice, za katerimi niso zaostajali mladi in navdušeni pevci in pevke, katerih je bilo 45. Fino in z občutkom je spremljaja na klavirju pevske točke gospica Irma Mayrjeva, na harmoniju pa je z isto spretnostjo igral gospod Karel Mahkota, c. kr. učitelj iz Trsta. Obe šolski slavnosti so posetili gospodje častniki iz Kranja in okolice, zastopniki vseh tukajšnjih uradov in meščani ter okoličani v znatnem številu. Cisti dohodek, ki je znašal 293 kron, se je porabil v vojne dobrodelne namene. Šestinosemdesetletnico cesarjevega rojstnega dne je slovesno praznovala šolska mladina v Cerkljah na Gorenjskem dne 13 in 15. avgusta. Največja šolska soba, kjer se je slavnost vršila, je bila okrašena z zelenjem in z raznimi grbi. Najprej se je uprizorila Ang. Zdenčanova igra „Ce-sarjeva podoba." Gladko, ljubko in neustrašeno je tekla govorica tem cerkljanskim malčkom. Iz znane E. Adamičeve spevoigre „Slava cesarju Francu Jožefu I." se je pel samo I. del, ki pa je bil slavnosti primerno izpremenjen. Dečki, opravljeni v vojaški uniformi, so zapeli dovršeno 8 eno-in dvoglasnih vojaških narodnih pesmi. Vmes pa so se vrstile dobro naštudirane deklamacije, pred-našane toplo in s povdarkom. Pesmi je spremljal na klavirju g. nadučitelj Josip Lapajne, on je vodil vso prireditev in je imel ob pričetku slavnosti tudi globoko zamišljen slavnostni govor. Šolska soba je bila obakrat natlačeno polna domačega ljudstva; prvo prireditev pa je počastilo s svojo navzočnostjo tudi mnogo gospode iz Kranja ter nekaj gospodov častnikov in vojakov, na čelu jim gospod podpolkovnik Milavec. Cisti dobiček v znesku 207 kron je prejel zaklad za vdove in sirote padlih junakov. Nov davek za vžigalice. Izšla je nova cesarska naredba, ki določa davek na vžigalice. Plačevati bo po dva vinarja od škatljice, v kateri ni več kakor 60 nežvepljanih ali 90 žvepljanih vžigalic. Za vžigalice se bodo določile tudi najvišje cene. Od drugih vžigal bo po teži in veli-likosti plačevati 50 vinarjev, 1 K ali 3 K davka. Ta novi davek postane veljaven 18. septembra in bo nesel na leto 15 milijonov kron. Nove določbe o imenovanju za rezervne l praproščake. Odrejeno je, da odslej kadetni aspi- rantje, enoletni prostovoljci, prostovoljci za čas vojne in črnovojniki, ki imajo pravico, nositi znake enoletnih prostovoljcev, ter za črnovojniške poročnike določene osebe, ne postanejo več kadetje, nego neposredno takoj praproščaki v rezervi. Točenje piva. Izšla je nova cesarska naredba, ki določa, da smejo od 4. t. m. v gostilnah točiti pivo ali je prodajati čez ulico samo od 7. do 10. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 4. ure popoldne do 10. ure zvečer. V gostilnah je posameznim osebam dovoljeno dati samo pol litra piva, čez ulico pa kvečjemu en liter. Za prestopke te naredbe je določena kazen do 5000 K ali zapor do šestih mesecev oziroma izguba obrtne pravice. Kuhanje piva. V mesecu septembru smejo pivovarne skuhati kvečjemu 35 procentov tistega piva, ki so ga skuhali v tem mesecu v letih 1911 in 1912. Tretji brezmesni dan. V kratkem izide naredba, ki bo za celo monarhijo določila tri brezmesne dni na teden in sicer bodo to ponedeljek, sreda in petek. Dva dni na teden bo uživanje mesa tako v gostilnah, kakor v zasebnih gospodinjstvih sploh prepovedano. Tretji brezmesni dau pa bo dovoljeno uživati ovčje meso. Poraba masti in olja. Ministrstvo notranjih del je sedaj določilo množino masti in olja, ki bo dovoljeno na uradna nakazila dobivati. Za sedaj je določeno, da se bo dobilo za osebo in na teden 180 gramov masti ah olja, oziroma 148 gramov surove masti; telesno težko delujoči ljudje bodo dobivali 150 gramov masti ali olja ali 180 gramov surove masti. Prazniki. Znano je, da je papež svoj čas odpravil nekaj praznikov. Zdaj je justično ministrstvo objavilo v svojem naredbeniku odločbo najvišjega sodišča, da veljajo vsi prazniki kot taki, tudi tisti, ki jih je cerkvena oblast odpravila. Zvišanje kolekovin in neposrednih pristojbin. Izšla je cesarska naredba, ki odloča zvišanje kolekovin in neposrednih pristojbin. To zvišanje se pa ne tiče tistih pristojbin, ki so bile že lani zvišane, to je pristojbin od dedščin in daril, sodnih in zavarovalnih pristojbin, Ta naredba stopi v veljavo 1. oktobra 1916. Računa se, da bo to zvišanje neslo na leto kakih 70 milijonov kron. Nove vojnopoštne dopisnice. Vrhovno ar-madno vodstvo je uvedlo nove vojnopoštne dopisnice iz zelenega papirja, ki se bodo smele pošiljati s fronte in na fronto tudi takrat, kadar je v poštev prihajajoča vojna pošta sicer za promet zaprta. Na teh dopisnicah je v vseh jezikih, iz-vzemši srbski jezik, natisnjeno: Sem zdrav, godi se mi dobro." Pripisati se ne sme drugega kakor ime. Oproščen. Povodom rojstnega dne Nj. Veličanstva presvitlega cesarja je bil oproščen petletne ječe v Gradcu Mihael Osolin, bivši sedlar in posestnik v Domžalah. ŠIlRIRFiZJtfDnFJ DEČKU LJUDSKU ŠOLO U KRMI]I1. Štev. 9. - dne 5. sept. 1916. Razglas. Vpisovanje učencev za šolsko leto 1916 17 se bode vršilo dne 15. in 16. septembra 1916. od 9. do 12. ure dopoldne v stanovanju šolskega vodje v Kranju, Glavni trg, štev. 110. Učenci, ki so že prej pohajali to šolo, se morejo vpisati sami in morajo predložiti lansko šolsko naznanilo. Učence, ki vstopijo prvič v to šolo, morajo privesti k "vpisu stariši ali kaka druga odrasla oseba, ki more podati vsa potrebna pojasnila. Predložiti treba uradna dokazila glede starosti in domovinstva otrok in izpričevalo o stavljenih kozah. Učenci, ki so že pohajali kako drugo ljudsko šolo, morajo predložiti tudi svoje zadnje šolsko naznanilo. Otroci, ki še niso izpolnili šestega leta svoje starosti, se ne bodo sprejemali; oni iz tujih občin pa le izjemoma, ako bode dovolil prostor. Pričelek rednega pouka se bode naznanil ob vpisovanju ali še pozneje. Šolski vodja. Kupi se že rabljen šivalni stroj Natančneje v knjigarni „Ilirija". Petrazredna dekliška ljudska šola v Kranju. Razglas. Vpisovanje učenk na dekliški ljudski šoli v Kranju za šolsko leto 1916 17. Vpisovanje bivših in sprejemanje novih učenk, bo na petrazredni dekliški šoli 15. in 16. septembra 1916. Vpisovalo se bo v stanovanju šolske voditeljice h. št. 186. Pozneje se bode naznanilo, kdaj bo začetek rednega pouka. V Kranju, 9. septembra 1916. Vodstvo 5 razredne dekliške ljudske šole. Išće se stanovanje s kuhinjo, 2 event. 3 sobami. Natančneje v upravništvu „Sava". !! Najboljša kosa sedanjosti ^T.===.™=.~===r=.=~T^ ! ..KINO IDEAL" V LJUBLJANI. II n ie II II kosa' n II katera je izdelana iz najfinejše srebrno-jeklene tvarine (Silberstahl). Kdor je že kosil ali poskusil srebrno-jekleno »Gorenjsko koso", jo bo i) •a c *c — OO Prvovrsten spored za 3 dneve: Soboto 9., nedeljo 10. pondeljek 11. septembra: Madame Butterflv. Dri-ma v 3 dej. Po sloviti operi: mojstrsko delo amerik. filmske industrije. Senzacijski spored za 3 dneve: Torek 12., sreda 13., četrtek 14. septembra: 7 nesramnežev. Burka v 2. dejanjih z L. Peukertom in Melito Petri v glavnih vlogah. BODALO. Ženska usoda v 3 dejanjih s priljubljenimi umetniki Lilly Beck, Lars Han-son in Bertil Jungren v glavnih vlogah. Za mladino neprimerno! Za mladino neprimerno! Prednaznanilo! Največje učinkovitosti vseh časov: Petek 15. septembra: Na splošno zahtevo: Schlemihl. Življenska slika v 4 dej. Rihard Osvvalda; Rudolf Schildkraut v glavnih vlogah. Soboto 16.—18. septembra: Senoa življenja. Senzacijska socijalna drama v 4 dej. Sestavil in vprizoril Theo Bonsrtnester, gg. Hessing, T. Stevvens in gdč. van Tessling v glav. vlogah. Torek 19.—21. septembra: Življenje je resno. Prvi film Fern An-dra serije 1916 17. Drama iz umet. krogov. Fern Andra v gl. vi. Cene prostorov: Ložni sedež K P00. Parketni sedež K 140. Rezervirani prostor K 120. I. prostor K — '90. II. prostor K —-50. Vojaki: I. prostor K —•60. II. prostor K — '30. Znižane cene za otroke in mladino : Ložni sedež K P20. Parketni sede/ K P—. Rezervirani prostor K —'90. I. prostor K —■<«). II. prostor K —'40, OO o-o* 5 S" P-ST _. < = 3 ■O 7? 2 5-- N •■ .. o-2.** Z** m B trgovina <^ Ferd. Saiovic % 2 52-33 v Kranju (poprej J- C Pleiweiss) priporoča svoio bogato zalogo sukna, letenskih modnih blagov, cefirov in batistov za ženske bluze In obleke, pike, kambrikov, levantinov, ševijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturne^« blaga. Volneni robci, pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Svilnati robci najnovejših vzorcev. Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor želodčni liker Najboljši želodčni liker! Sladni in grenki. Pristni „FLORIAN" nc slabi in nc omami, ampak daje moč in veselje do delal Naslov za naročila: FLOKIAN", Ljubljana. Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju. 1542 5602