GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA koper 1. JULIJA 1960 ■fr poštnina plačana v gotovini leto ix. — štev. 27 kot da nočejo vsi višjega osebnega V dohodka, Čeprav so... treba jih je le pravilno izkoristiti — Ce ni pobude vodstev v podjetjih, pa naj pride po sindikatih ali celo posameznih članih delovnih kolektivov Med drugimi vprašanji, ki jih je pri sedemdesetih večjih podjetjih v našem okraju — kakor smo zadnjič poročali — zajela anketa Okrajnega in občinskih komitejev ter sindikatov, so posebno pazljivo proučili vprašanja okrog organizacije dela. Ugotovitve komisij so pokazale, da imamo v nčših■ gospodarskih organizacijah prav v zvezi z boljšo'in smotrnejšo organizacijo dela res še ogromne rezerve, še nadaljnje možnosti za zviševanje družbenega bruto proizvoda, za zviševanje produktivnosti dela — vse v korist družbe, hkrati pa v korist višjega osebnega dohodka proizvajalcev. Zato bo prav, če bodo usi za to poklicani organi po naših kolektivih z vso osebno prizadetostjo v bodoče še bolj sistematično in bolj smelo ukrepali, da bi izboljšali organizacijo dela v svojem delovnem območju. Pri tem ne bo napak, če se bodo poslej naša podjetja povezovala in se obračala za nasvete na novoustanovljeni okrajni Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu. Oglejmo si nekatere uspehe na polju izboljšane organizacije dela! Z uvedbo četrte izmene v tovarni Lesonit v Ilirski Bistrici so dosegli letno povečanje proizvodnje za 1000 ion več lesoni.tn.ih plošč, pri tem pa zmanjšali nadure za SS '/o in delavci dela jo le po 42 ur tedensko. Zdaj pa dokončno! Ljudska skupščina LRS je na svojem zasedanju minuli teden sprejela zakon o višji pomorski šoli v Piranu. Utemeljil in obrazložil ga je tovariš Vlado Majhen. Dejal je, da je z naglim razvojem Splošne plovbe nastala huda potreba r>o visoko kvalificiranih kadrih, saj jih bo samo to podjetje v prihodnjih letih potrebovalo nad sto. Sčasoma bodo te potrebe še rasle in je bilo zato nujno, ustanoviti to šolo v Piranu. Za vse naše pomorstvo in posebej za Piran in Splošno plovbo je nova šola izredno velikega pomena in so njeno ustanovitev toplo pozdravili vsi pomorski in gospodarski krogi, predvsem pa sami pomorščaki. Srečno, tovariši rudarji! Ob Dnevu rudarjev — 3. juliju — vsem našim rudarjem v Sečovljah in v Vremah tudi naše iskrene čestitke in najboljše želje za vse dobro in osebno srečo, hkrati .pa mnogo uspehov pri delu! Seja ObLO Koper Včeraj je bila seja Občinskega ljudskega odbora Koper. Na dnevnem redu so bila samo upravno-gospodarska vprašanja, med drugim ustanovitev sklada za gradnjo in vzdrževanje šolskih poslopij na področju občine. j VABILO i Vsi nekdanji borci in j i komandni kader partizan- i j skih enot v sestavu IX. j i korpusa NOV in POJ pri- ; j demo — če nam bo le mo- j I goče — na tovariško sreča- j \ nje in obujanje spominov j I na slavne dni bojev te na- ; \ še enote in vse Primorske j j prihodnjo nedeljo, 3. juli- j ; ja, na partizanske Lokve i i nad Cepovanom. \ Pridimo vsi! Precejšnje spremembe v notranji organizaciji je izvršilo tudi podjetje Mehanotehnika v Izoli. Za vodstvo oddelkov so postavili kvalificirane orodjarje, oddelkom dodelili tehnologe, predvsem pa izvedli spremembo notranjih organizacijskih enot tako, da imaio posebne oddelke za pripravo sestavnih delov in posebne oddelke za opravljanje vseh faz dela. Tako so dosegli pravilne količine polizdelkov, ob zmanjšanem številu kontrolorjev toč-nejšo kontrolo, pravilno termin-sko vsklajevanje posameznih proizvodnih faz. manj šlcarta, lažji obračun proizvodnje in s tem olajšano uvedbo nagrajevanja po enoti proizvodnje. Po drugi strani pa so komisije ugotovile, da pri dobrem številu anketiranih podjetij zavira boljšo organizacijo dela neurejenost evidence, ponekod pa so nekaj podatkov za študij sicer zbrali, ostali pa so nato na pol pota, kajti nihče potlej ni tega materiala analiziral! To kaže na neumestno »štednjo«, kajti marsikje je opaziti nekakšen odpor glede na potrebno uvedbo in za kolektiv sila rentabilno zasedbo potrebnih delovnih mest evidentičarjev, stati-stikov, analitikov i. p. Precej neradi zapišemo tudi to, kar kaže na precejšnjo zaostalost glede na sodobno organizacijo dela po naših obratih, da namreč skoro nobeno anketiranih podjetij ni?na organiziranega oddelka za pripravo dela! Po naših podjetjih se — v kolikor se sistematično —■ ukvarjajo z vprašanji organizacije dela — v večjih podjetjih včasih strokovni kolegiji, v manjših pa direktorji ali upravniki obratov. Izkušnje drugod pa kažejo, da prav oddelki za pripravo dela v veliki meri doprina-šajo zviševanju in pocenitvi proizvodnje, in da marsikje to vlogo v še večji meri opravljajo specializirani kadri za proučevanje boljše organizacije dela, bodisi po večjih podjetjih redno nastavljeni, bodisi takšni izbrani strokovnjaki, ki jih na željo zavodi in institucije, kakor je naš okrajni zavod za proučevanje organizacije dela, poiščejo in napotijo v določena manjša podjetja za krajšo dobo, da tamkaj vse stvari proučijo, nato pa predlagajo ustrezne organizacijske spremembe glede na dotedanji proces proizvodnje. Posebno sedaj, ko že marsikje uvajajo izpopolnjeni način nagrajevanja po učinku, sistem nagrajevanja po uspehu posamezne ekonomske enote, članom teh ekonomskih enot, se pravi, članom naših delovnih kolektivov, ne sme biti vseeno, ako že njihovi vodilni ljudje v podjetju ob brezbrižnosti samoupravnih organov ničesar učinkovitega ne store za boljšo organizacijo dela. Če ne veste, kako bi, pokličite strokovnjaka, da prouči vaš sistem proizvodnje in nato predlaga ustrezne ukrepe. Pobudniki takšnih akcij pa naj bodo sindikalne organizacije, zlasti če drugi odgovorni činitelji v podjetju za kaj takega nimajo potrebne inicia-tive! sš poslanica predsednika tita » « Predsednik republike Tito je ob deseti obletnici uvedbe delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji naslovil delavskemu razredu in vsem jugoslovanskim narodom posebno poslanico. »Pred desetimi leti je Zvezna ljudska skupščina sprejela enega najpomembnejših zakonov socialistične Jugoslavije, po katerem se prvikrat v zgodovini uresničuje akcijsko geslo delavskega gibanja: Tovarne delavcem! Z uvedbo delavskega samoupravljanja se je začela etapa še hitrejšega in močnejšega razvoja socialistične demokracije in socialističnih odnosov v naši deželi. Desetletna pot razvoja delavskega samoupravljanja kaže, da smo lahko ponosni na ogromne uspehe, ki smo jih dosegli. Naša desetletna praksa je pokazala, da je naš delavski razred, čeprav še mlad, sposoben upravljati gospodarstvo in družbo. Zdaj uspešno upravlja naša podjetja /ca/cih. 220.000 delavcev in uslužbencev, izvoljenih v delavske svete. V minulih desetih letih pa je šlo skozi organe upravljanja nad 800.000 proizvajalcev. Na temelju delavskega upravljanja so po^stoporna zrasli novi socialistični družbeni odnosi in na vseh področjih našega življenja se je razvil sistem družbenega-samoupravljanja, tako da naši delavci in državljani na sploh čedalje bolj sami odločajo o družbenih poslih tam, kjer žive, in tam, kjer delajo. Družbeno samoupravljanje se je razširilo tudi na komuno, kjer urejamo osnovne probleme razvoja komune in družbenega standarda državljanov. Od občinskega ljudskega odbora do Zvezne ljudske skupščine sodeluje naš delavski razred preko njihovih zborov proizvajalcev v vodenju državnih poslov in vsega družbenega sistema.« Tovariš Tito je še govoril o doseženih uspehih in prihodnjih nalogah v zvezi z nadaljnjim razvojem samoupravljanja, nato pa je zaključil: »Naj bodo uspehi, doseženi v desetletnem obdobju delavskega samoupravljanja, spodbuda za še večjo ustvarjalnost in za nove zmage delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v naši deželi. Vsem delovnim kolektivom in njihovim organom upravljanja pošiljam ob desetletnici uvedbe delavskega upravljanja 'v naši deželi tople čestitke in jim želim veliko uspeha v nadaljnjem delu.« Z izredne občinske konference szdl piranske komune v portorožu Izredno občinsko konferenco SZDL v piranski komuni — bila je v torek, 28. it. m. V Ljudskem domu v Portorožu — sta odlikovala izčrpno poročilo, ki ga je v imenu občinskega odbora SZDL podal sekretar Ivan Funa, in sproščena, silno plodna razprava. Poleg 34 delegatov so konferenci kot gostje med drugimi prisostvovali član CO SZDL Jugoslavije Nemanja Markovič, sekretar ko-misiie za družbene organizacije pri CO SZDL Jugoslavije Nešo Kostadinovič, član GO SZDL Slovenije Mitja Ribičič, sekretar okrajnega komiteja ZKS Albert Jakopič, predsednik OO SZDL Gustav Guzej in predsednik okrajnega komiteja LMS Marija Vogričeva. Razprava, v kateri je sodelovalo 18 delegatov in gostov, je nakazala celo kopico nalog, ki jih bo morala reševati Socialistična zveza v piranski komuni, da bodo izpolnjene statutarne spremembe in sklepi V. kongresa SZDL Jugoslavije. Poudarjena je bila potreba, da se k reševanju perečih gospodarskih, prosvetnih, social-no-varstvenih in drugih vprašanj pritegne kar najširši krog državljanov in da ti aktivno sodelujejo pri določanju konkretne gospodarske in druge politiike v komuni. Samo od državljanov, ki zavestno soodločajo, smemo pričakovati in od njih zahtevati, da se z vsemi silami zavzamejo za izpolnitev nalog in programov, za katere so se sami odločili. Poguma piranskim občanom ne more manjkati; saj so zadnja leta na mnogih področjih in tudi na izredno težavnem komunalno-sta-novanjskem dosegli prav lepe uspehe. O tem se človek lahko prepriča na lastne oči, priča pa o tem tudi znesek 580 milijonov din, ki je bil od 1956. leta uporabljen v te namene. V skladu z načeli novega statuta SZDL bo odslej v piranski komuni 11 krajevnih odborov SZDL, katerih področje sovpada s področjem stanovanjskih skupnosti oz. krajevnih odborov. Do jeseni, ko bodo letne konference krajevnih odborov SZDL, bodo tako ti že imeli za seboj razdobje organizacijskega utrjevanja, ki jih bo usposobilo za aktivno udeležbo pri novih nalogah. Ne na zadnjem mestu je med temi priprava na novi petletni perspektivni plan gospodarskega razvoja v državi in s tem tudi v piranski ¡komuni. F. M. izredna občinska konferenca szdl v izoli repka ©rs fr#i zagotavlja še hitrejšo politično in gospodarsko rast komune Na izredni občinski konferenci SZDL, ki so se je razen delegatov osnovnih organizacij udeležili tudi okrajni sekretar ZKS Albert JAKOPIČ, sekretar Okrajnega odbora SZDL Ivan MAVSAR, republiški ljudski poslanec italijanske manjšine Gino GOBBO ter predsednik izolske komune Srečko VICIC, so po poročilu predsednika občinskega odbora SZDL Jožeta BUHA temeljito analizirali dosedanji družbeni razvoj v komuni. Po letu 1351 doživlja izolsko področje izreden ekonomski vzpon, posebno očiten v industrijski proizvodnji. Letošnji narodni dohodek bo v primerjavi z letom 1954 skoraj za trikrat večji, prav tako očiten pa je tudi porast fizičnega obsega proizvodnje. Zanimivo podobo daje tudi vzpon proizvodnosti delai izražene v narodnem dohodku zaposlenega občana: medtem ko je zaposleni občan leta 1956 ustvaril 427.000 din narod- Ves svet je z velikim odobravanjemln olajšanjem sprejel novico, da je končno Francija ubrala realnejšo pot v svoji afriški polittki tudi glede Alžira, ki ga je doslej smatrala za integralni del lastne države. Začasna alžirska vlada (na sliki od leve proti desni Ouamrane, Lamine Debaghnlne, predsednik Ferhat Abas in Ben Tobal) je pristala na neposredna pogajanja z De Gaulleom v Parizu. Razgovori za zeleno mizo naj odločijo nadaljnjo usodo Alžira, ki že šest let krvavi v neenakem boju za svojo svobodo, zato ne more biti nobenega dvoma, da je izhod samo eden: svoboda in neodvisnost še za eno afriško deželo nega dohodka, je njegov delež 1. 1959 že porasel na 61S.000, za letos pa se napoveduje delež 73G.000 din. Teh nekaj podatkov daje samo skromno podobo splošnega napredka. Čeprav je v življenju odprtih še obilo vprašanj, pa je na vsakem koraku videti, kako postaja Izola sodobneje urejena. Stanovanjska graditev, komunalna urejenost očitno pričata o nenehni prizadevnosti po višji in udobnejši življenjski ravni vseh občanov. Povezanost med proizvajalci, organi delavskega samoupravljanja ter komuno pa oblikujejo čedalje jasnejše in trdnejše socialistične odnose med vsemi občani. Doslej ustvarjeni pogoji obetajo komuni najlepši nadaljnji razvoj, posebno še, ko bo delovnim ljudem uspelo v kar največji meri izkoristiti dvoje izrazito odprtih rezerv: DOSLEDNO IZVESTI NAGRAJEVANJE PO UČINKU TER DVIGNITI NA KAR NAJVIŠJO RAVEN DOSLEJ SE SKROMNO PROIZVODNJO V KMETIJSTVU. Razprava na današnji konferenci je v marsičem nakazala v glavnih obrisih bližnji razvoj, poglavitne naloge ter politično vlogo SŽDL v nadaljnji rasti komune. V razpravi o vlogi in delu SZDL v prihodnjem obdobju sta s tehtnimi prispevki sodelovala tudi Albert JAKOPIČ in Ivan MAVSAR, Svojo odgovorno politično vlogo v rasti komune bo SZDL mogla še Izdatneje Izpolnjevati po sedanji strukturni reorganizaciji. Namesto dosedanjih 14 osnovnih organizacij bo poslej v izolski komuni le 7 krajevnih organizacij, 3 večje, na strnjenem izolskem mestnem področju, ki bodo obsegale troje stanovanjskih skupnosti, in 4 na podeželskem okoliškem področju. Do jeseni, ko so po tej reorganizaciji napovedane letne konference kraje.vijiji organizacij, bo v izolski komuni SZDL organizacijsko že utrjena ter bo tudi že krepko zastavila svoje delo po smernicah In sklepih V. kongresa. J«* « lillli^ I—I ^„tC * vv^ „,. .m HRPELJAH PRVA V KOPRSKEM OKRAJU POKONGRESNA OBČINSKA KONFERENCA SZDL ^ D : * * • t S ¡¡Si •S S-" Jliaffi ni. zlct tabornikov koprskega okraja je bil tokrat v Divači. Na sliki: vzorni tabor na travniku za Hišnikom je tri dni vzbujal živo zanimanje številnih domačinov in potnikov, ki jih 61 avtobusov dnevno prevaža skozi Divačo O O Tudi v Hrpeljali, kjer jc bila preteklo nedeljo izredna občinska konferenca SZDL, so obsežno razpravljali o nalogah Socialistične zveze po V. kongresu, o njenih nalogah v zvezi z gospodarsko in družbeno problematiko hrpeljske komune, hkrati pa so sprejeli skrbno izdelan predlog glede prilagoditve organizacijske strukture novemu statutu SZDLJ. Po tem predlogu bodo na področju hrpeljske komune formirali 3G krajevnih organizacij SZDL z devetimi podružnicami; gre za zaključene teritorialne enote z bistveno skupnimi problemi in nalogami, kar b,o nedvomno pozitivno vplivalo na vsestransko poživitev in večjo aktivnost krajevnih organizacij — to pa jc najboljše jamstvo, da bodo občani hrpeljske komune lahko preko teh dobro organiziranih enot lokalne samouprave usoešno izpolnjevali temeljna načela dejavnosti SZDL — krepitev Od četrtka do nedelje so trajale prireditve tretjega zleta tabornikov koprskega okraja. Zaključna slovesnost je bila v nedeljo dopoldne v Divači, ko so zastopniki oblasti čestitali tabornikom k doseženim uspehom. Na častni tribuni so bili med drugimi tudi podpredsednik OLO inž. Peter A-ljančič, ki je zastopal službeno odsotnega pokrovitelja zleta — predsednika OLO Koper Albina Dujca, nadalje organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS v Kopru Jože Božič in predsednica okrajnega komiteja LMS v Kopru Marija Vogričeva x v .„, .. , podpredsednik Aljančič je naglasil velik pomen taborniških zle-tov saj se mladina spoznava s slavnimi stranmi osvobodilnega boja hkrati pa tudi z dosežki povojne socialistinče graditve. Tovariš Aljančič je tudi na kratko seznanil tabornike z gospodarskimi uspehi koprskega okraja in med drugim naglasil, da je koprskemu okraju uspelo v zadnjih treh letih skoraj podvojiti obseg proizvodnje in storitev. NEPOZABNI VTISI S PARTIZANSKEGA POHODA Taborniške prireditve so se začele že v četrtek, ko so odredi organizirali pohod po partizanskih poteh koprske, postojnske, sežanske in ilirsko-bistnske občine. Tabornikom so se pridružili še člani SZDL, Ljudske mladine Zveze borcev in drugih organizacij, na mnogih krajih pa smo videli tudi pripadnike JLA. Prebivalstvo je udeležence vsepovsod toplo sprejelo in jih -bogato pogostilo. Ob tabornih ognjih so udeleženci preživeli nepozabne večere, ko so poslušali pripovedovanja starih borcev. Pohod po partizanskih poteh je trajal dva dni. V petek proti ve-• čeru so se vsi udeleženci zbrali v Divači. OBČINSTVO PLOSKA MOJSTRU V SIGNALIZIRANJU Na zaključni prireditvi v nedeljo dopoldne je pozdravil tabornike tudi član izvršnega odbora Taborniške zveze Slovenije Roman Zupan. Tudi on je naglasil, kako pomembno je za vzgojo mladih ljudi potovati po partizanskih krajih in se seznanjati z ljudstvom, ki je toliko žrtvovalo med vojno in v povojni izgradnji. Hkrati je naglasil, da bi take prireditve pogosteje organizirali tudi zaradi tega, ker ima kmečka mladina lepo priložnost opazovati taborniške veščine in se navdušiti za organizacijo. Ob zaključku je Roman Zupan izročil divaškemu taborniškemu odredu Janko Premrl-Vojko najvišje priznanje taborniške organizacije — naziv partizanskega odreda. Številna priznanja pa so dobili tudi številni drugi odredi in posamezniki. Na zaključni prireditvi so ta- borniki prikazali občinstvu nekaj svojih veščin. Največ odobravanja je požel štirinajstletni Zoran Marinšek iz Postojne. Njegovo signaliziranje z zastavicami je bilo tako hitro, da so mu lahko sledili le najbolj izkušeni poznavalci te taborniške veščine. Precej odobravanja so poželi tudi udeleženci »lova na lisico« in telefonisti. Prvi so v rekordnem času odkrili »lisico« —- skriti radijski oddajnik, drugi pa so prav 'tako v rekordnem času postavili telefonsko zvezo. Oboji so dosegli skoraj vojaško normo za tovrstne naloge. Najbolj so se odlikovali konrski taborniki ter mešana ekipa. Koper—Modri val Trst. V TABORNIŠKEM MNOGOBOJU NAJUSPEŠNEJŠI DIVAČA IN POSTOJNA V soboto je bil na sporedu tudi taborniški mnogoboj. Medvedki in čebelice so se pomerili v premagovanju ovir, kurjenju ognjev, v orientacijskem teku in postavljanju šotorov. Mladi taborniki Divače so napravili izreden podvig in osvojili vsa prva mesta. V skupni razvrstitvi so nabrali 159 točk. Drugo mesto je osvojila Izola, tretje Koper, četrto Postojna, peto Pivka in često mesto Prestranelc. Med starejšimi taborniki pa se je najbolj uveljavila Postojna, ki je zbrala v končni razvrstitvi 342 točk. Drugo mesto je osvojila Izola, tretje Koper, četrto Divača in peto mesto Ilirska Bistrica. Na vseh tekmovanjih so dosegli boljše izide kot prejšnja leta. To je vsekakor dokaz skrbnih priprav pa tudi povečane ljubezni mladine do te organizacije in njenih ciljev — vzgojiti zavednega državljana socialistične domovine, sposobnega premagovati kakršnekoli težave. neposredne vloge proizvajalcev in komune kot osnovne družbene skupnosti in jačanje materialne baze z nadaljnjim razvijanjem proizvodnosti dela, sistema nagrajevanja in modernizacijo proizvodnje. O teh bistvenih napotkih pokon-gresne konference, ki jih je temeljito obdelal v uvodnem referatu tudi predsednik občinskega odbora SZDL Slavko KOVŠCA, povzemamo še nekaj značilnosti, ki nesporno dokazujejo pozitivne spremembe in nagel razvoj hrpeljske komune v zadnjih letih. To trditev najlepše ilustrira podatek, da se je celotni dohodek občine dvignil v razdobju od leta 193G do 1959 za 181 odstotkov, medtem ko bo družbeni bruto proizvod izkazal konec tega leta kar 227-odslotno povečanje v primerjavi z letom 193G. Se večji skok so zabeležili v narodnem dohodku, ki jc znašal preteklo leto že 137 tisoč dinarjev na osebo (prej 2G.000 din) — zato je razumljiva optimistična napoved, da bo narodni dohodek na osebo dosegel v nadaljnjih petih letih zavidljiv znesek — 200 tisoč dinarjev. Ta očiten napredek je po besedah tovariša Kovšce pripisati predvsem industriji, ki je z novimi obrati »iplas«, »TOS«, lesnim podjetjem »Jelka« in Opekarno Obrov postala gospodarska osnova in odločujoč čini-telj za nadaljnji razvoj komune. Velja pripomniti, da bodo z bodočo razširitvijo teh obratov in z rekonstrukcijo manjših obratov kmalu zagotovili zaposlitev 400 osebam, to pa pomeni dokončno rešitev vprašanja viška delovne sile. Slej ko prej pa bo v hrpeljski komuni ostalo kmetijstvo temeljni vir dohodkov, posebno še, ker še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti kmetijske proizvodnje. Referent kot ka: snejša razprava so pokazali, da m iskati slabega napredovanja kmetijstva zgolj v zanemarjanju na račun industrije, ampak tudi zaradi nezain-teresiranosti vodstev kmetijskih zadrug, slabe organizacije dela, razdrobljenosti kmetijskih posestev, pomanjkanja strokovnih kadrov in podobno. V zvezi z nadaljnjim razvojem in utrditvijo komune je referent obravnaval tudi vprašanje stanovanjskih skupnosti, za katere je vse doslej prevladovalo mnenje, da ni objektivnih pogojev za njihovo formiranje. Toda praksa je pokazala, da so Od 1. julija 1960 dalje bo pošta pobirala dostavnino za vse dostavljene pakete. Dostavnina bo znašala do teže 5 kg 50 din, čez 5 kg pa 100 din. Ce naslovnik ne bi hotel, da se mu paketi dostavljajo, naj to sporoči svoji pošti. m Občinski ljudski odbor Piran razpisuje za šolsko leto 1960/61: 1 štipendijo za gimnazijskega abiturienta, ki bi se vpisal na finančni oddelek višje upravne šole v Ljubljani; 2 štipendiji za IV. letnik ekonomske srednje šole v Ljubljani, namenjen za finančno stroko. Interesenti, ki bi hoteli po končanem študiju stopiti v službo v upravi za dohodke ali v računovodstvu pri tem ljudskem odboru, naj pošljejo svoje prošnje komisiji za štipendije Občinskega ljudskega odbora Piran. Prednost imajo odličnjaki in to sinovi družin. stanujočih v občini Piran, posebno oni z znanjem obeh jezikov. Pred menoj ležita dva šopa papirjev: zaključno poročilo o akciji, namenjeni kolesarjem in program akcije za. voznike motornih vozil in mopedistov. Oboje sem skrbno prebral, od prvega do zadnjega stavka in se zamislil. Zakaj vse to? Komu je to namenjeno? Morda tistim, ki ta trenutek umirajo na cesti razbiti in iznakaženi? Za te je že prepozno! Glas tistih, ki opozarjajo, svariio in učijo, utegne priti do tistih, ki bodo zapustili bolnišnico bolj ali manj sposobni za življenje in delo in do vseh tistih, ki se bodo kdajkoli podali na cesto — peš, s kolesom, avtom ali motorjem. Slišali naj bi ga vsi in vedeli, da se lahko na cesti pripeti vsak hip nesreča, ker je vedno več motornih vozil, ker vsi vozniki ne poznajo ali pa ne spoštujejo prometnih predpisov, ker so med njimi taki, ki so raztreseni, .utrujeni ali pod bplivom alkohola, ker se nekaterim vse preveč mudi, ker se zgodi, da so na vozilu usodne okvare... In vse to ni pesem življenja. To je pesem smrti in solza. Nekje v Ljubljani sem videl na veliki tabli narisane vse ceste v Sloveniji. Pred tablo je stala velika gruča ljudi in gledala raznobarvne bucike, ki so bile zabodene vdolž narisanih cest. Ne spominjam se, katera barva je predstavljala smrtne nesreče, menda rumena. Med drugimi nesrečami, ki so pomenile težke in lažje nezaode. jih je bilo toliko, da je gledalcem zastajala sava. Ena taka bucika je bila zasajena ravno na tistem mestu, kjer sem bil vred n<*ka.i tedni prej sam nriča nesreči, ki je terjala živ-Ijen ie nevrevidnega motorista. V bližini table so bile razstavljene fotografije žalostnih prizorov. Ne bom jih opisoval. Marsikdo od bralcev jih je že sam doživel, marsikdo pa je o njih slišal. Morda so jih gledali v filmih, morda so o njih brali. »Tisti, ki se je ubil z motorjem... Tisti, ki je povozil otroka... Tisti, ki je zadel v tovornjak ... Tisti, ki je padel s kolesa in si zlomil roko... Tisti...« Kolikokrat smo to že slišali ali izrekli! Ali se nam ne zdi, da so postale te besede že vse preveč vsakdanje? In kdo bo sedaj tisti, ki...? Zdi se mi, da še zdaj slišim glasek drobcene deklice, ki sprašuje svojo mater: »Zakaj tata ne more več vstati?« Ona pa stoji napremično in gleda v krsto, kjer leži njen mož. Misli so se usta'iile. Z očmi sem mehanično preletel nekaj stavkov v poročilu. Tukaj so: »Med akcijo ,Na cesti nisi sam' smo na območju občine Sežana raztrosili 450 letakov .Kolesar, na cesti nisi sam!' Nadaljnjih S00 letakov smo razdelili po javnih lokalih. Okrog 200 nalepnic je bilo nalepljenih na dvokolesa v podjetjih in na javnih mestih. Večjih in manjših lepakov je bilo 220 ...« »Komisija za javno in prometno varnost se je sestala trikrat. Razpravljaja je ... v 26 šolah je bilo ustanovljenih 40 krožkov za kolesarje. Učitelji in uslužbenci Ljudske milice so imeli 640 predavanj. Na šolah v Sežani in Divači so bile ustanovljene pionirske prometne straže, ki so poslušale S predavanj. Na Dan mladosti je bilo v Sežani tekmovanje pionirjev v pravilni vožnji z dvokolesi. Tekmovalo je 61 pionirjev. V Divači je bila ocenjevalna iwžnja že 1. maja ... Filme je gledalo 965 otrok. Razdeljenih je bilo veliko število brošur in slikanic ...« »Predavanja so bila v tovarni pletenin, v SGP »Kraški zidar«, na železniški postaji Sežana, v bolnišnici TBC, v Mehanični tkalnici in mizarskem podjetju v Senožečah, v rudniku črnega premoga v Vremskem Britofu, v Kurilnici Divača, na železniški postaji v Divači, v »Aluminiju« in »Boru« v Komnu, v Mizarskem podjetju Divača (v Divači in Du-tovljah). Predavanja je poslušalo skupaj 1055 delavcev. Od pregledanih 486 dvokoles v podjetjih, jih je imelo 127 razne okvare ali pomanjkljivosti, ki bi utegnile povzročiti nesrečo. Komisijam za higiensko in tehnično zaščito so bile dane smernice za občasne preglede dvokoles. Sindikalne podružnice in komisije za higiensko in tehnično zaščito naj bi pazile na to, v večjih podjetjih pa naj bi ustanovili primerne ser-insne delavnice z najnujnejšo opremo, ki je v sežanskih trgovinah skoraj ni moč dobiti.« »In še predavanja in filmi na vaseh ...« Program akcije za voznike motornih vozil in mopediste. Štiri strani je dolg in obsega 12 točk. Na koncu je napisano: »Z izvajanjem tega programa mora začeti komisija takoj. Vsak državljan je dolžan sodelovati, pri izvajanju preventivnih ukrepov.« Program obsega razdobje od 19. junija do konca avgusta. Zopet so predvidena šteinlna predavanja. predvajanje flimov, tros"nie letakov, prirejanje spretnost.nih voženj, v Sežani naj bi v tem času razstavili slike prometnih nesreč itd. To je glas tistih, ki opozarjajo: naše ceste naj bodo naši zavezniki, ne pa sovražniki. ¿a ¿JJ ¿¿i i rfi* ssr _ rastle in se razvijajo stanovanjsI^B skupnosti v dokaj težavnejših pogojih kot so v Ilrpeljah in Kozini, zato bo tudi tukaj prva skrb SZDL, da razbije to miselnost in prikaže pomen te organizacije za družbeni standard prebivalstva. Na konferenci je bilo govora tudi o splošnem napredku vasi. Delegati so ugotovili, da beležijo v slednji hribovski vasi po zaslugi vsestranske skrbi družbe in skupnih naporov prebivalstva očiten napredek, tako glc-clc elektrifikacije, raznih drugih komunalnih pridobitev, šolstva, zdravstva in podobno. Žal pa ponekod spremljajo te napore, kot na primer v ltodiku, z očitnim podcenjevanjem in individualističnim stremuštvom. Nedvomno bodo tudi tukaj imele osnovne organizacije SZDL ob nenehni skrbi za dvig kulturne ravni prebivalstva podeželja glede tega še posebno važno vlogo. Konferenci so prisostvovali tudi ugledni gostje — sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, predsednik OO SZDL Gustav Guzej in predsednik obLO Hrpelje tovariš Ovčarič. Slednji je v svojem izvajanju obravnaval med drugim ekonomski položaj komune, ki se je zahvaljujoč aktivni izgradnji celotnega gospodarstva in ob pomoči družbe žc^g uvrstila med razvitejša področja, zaH to bo lastna ekonomska baza čedaljt^ odločilnejši činitelj in glavni vir sredstev bodočih občinskih proračunov. Pri tem je omenil visoke investicije za industrijo, obrt in stanovanjsko izgradnjo, ki so v zadnjih dveh letih dosegle 575 milijonov dinarjev, medtem ko je doslej bilo samo za elektrifikacijo vloženih 280 milijonov itd. Te naložbe in čedalje smotrnejše gospodarjenje kolektivov zagotavlja komuni ekonomski obstoj in nadaljnji razvoj, je dejal tovariš Ovčarič in na koncu s prikazom izpolnjevanja letošnjega družbenega plana zagotovil, da bodo razen v kmetijstvu in delno v obrti ter gostinstvu izpolnili letošnji družbeni plan brez težav. Hrpeljski komuni je za lepe gospodarske uspehe izrekel priznanje tudi predsednik OO SZDL Gustav Guzej. Menil je, da je za odpravljanje raznih slabosti, ki jih je nakazala konferenca, odgovorna predvsem SZDL, ki bo morala najti primerne oblike reševanja vseh teh problemov. Ce SZDL kot posebna oblika družbenega upravljanja še ni dovolj utrjena, ie treba iskati vzroke predvsem v premalo doslednem sodelovanju vseh članov, ki bodisi preko zborov volivcev ali krajevnih odborov premalo krepijo in razširjajo sistem družbenega upravljanja v komuni. Ob koncu je obsežneje govoril o naših uspehih socialističnega razvoja in o njegovem vplivu na našo zunanjo poli-,'iko, kar je prišlo še posebej do izraza na V. kongresu, ki je globoko odjeknil v vsem svetu. Pred zaključkom konference je dopolnil razpravo tovariš Kajtimir s fnhtnimi pripombami glede bodočih nalog SZDL in označil za škodljiv pojav razna lokalistična naziranja in zagrajeno razpravljanje o vprašanjih, ki so povezana s celotnim uspehom naše skupnosti. Izrazil je prepričanje, da bo le dobra organizacijska oblika SZDL s svojimi sekcijami lahko zagotovila ustrezno ukrepanje na vseh področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja, medtem ko bo nadaljnja decentralizacija terjala od slednjega državljana boljše gospodarjenje, večjo odgovornost in končno še več ustvarjalnega poleta, od katerega je v celoti odvisna blaginja vsakega državljana in vsake komune. (bb) SEUL — Predsednik Eisenhower je na svoji poti s Tajvana v Južno Korejo imel krajši postanek na otoku oicinava, vojaškem oporišču ZDA na Pacifiku. Prišlo jc do spopada med demonstranti in pri-padniki ameriške mornarice. Demonstranti na Okinavi so vzklikali protiameriška gesla in zahtevali vrnitev otoka Japonski. Ameriški mornarji so z bajoneti na puškah zagotovili predsedniku in njegovemu spremstvu prost prehod. TOKIO — Odnor proti obrambni zvezi med ZDA in Japonsko je v Deželi vzhajajočega sonca čedalje večji. Razen demonstracij, pri katerih sodeluje več milijonov ljudi, prihajajo prebivalci Tokia v japonski Darlament, da bi podpisali peticijo proti vladi premiera Kišijn in proti avtomatično ratificiranemu ameriško-japonske-nui sporazumu o vzajemni varnosti, Kot znano, so Japonc.1 z množičnimi demonstracijami, ki Jih vodijo socialisti In sindikat Šohio, prem-ečili tudi napovedani obisk ameriškega predsednika. s i o/v e w & ff i Urejuje uredniški odbor. Glavni tn odgovorni urednik Rastko Ura-daškja. Izhaja vsak petek. Izdajo CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 110. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1203 dinarjev oll 3,5 am. dolarja. — Bančni rafrun 602-70-1-131. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk ln klijeji Uikarna CZP »primorski ttik« TUDI V KMETIJSTVU V ZADRUGAH IN NA DRŽAVNHI POSESTVIH o v o o Res da so zadružna kmetijska gospodarstva začela uvajati sistem. nagrajevanja po delu občutno kasneje kot na primer v industriji, vendar so kljub temu dosegli tudi tukaj že preteklo leto lepe uspehe, K temu so v nemajhni meri prispevali v prvi vrsti sami zadružni kolektivi, enoten sistem nagrajevanja po enoti proizvoda pa jim je omogočal tudi osnutek -tarilncga pravilnika, ki ga je zadružnim posestvom posredovala Glavna zadružna zveza LRS. Zal pa kljub ugotovitvam o prednosti takega nagrajevanja le še povsod niso čutili potrebe, da bi uredili vprašanje nagrajevanja po enoti proizvoda bolj dosledno, zato ni čudno, da so se prav pri delitvi osebnega dohodka spoprijeli -s precejšnjimi težavami. Nasprotno pa beležijo ¡povsod tam, kjer jim je uspelo vnesti v tarifni pravilnik osnovna načela spodbudnega nagrajevanja, dobre rezultate in porast proizvodnje. Praksa je tudi pokazala, da bodo morale kmetijske zadruge posvetiti v hodoče več skrbi sestavi gospodarskih računov in skrbni analizi gospodarskih uspehov oziroma rezultatov za pretekla leta, kajti brez teh elementov, ki so hkrati osnova za večino postavk v tarifnih '.pravilnikih, ne bi mogli doseči 'zadovoljivih rezultatov. Analiza izpopolnjevanja tarifnih pravilnikov za preteklo leto je na -primer v večini kmetijskih zadrug pokazala, da bo treba dopolniti in delno soremeniti predvsem sistem nagrajevanja po enoti proizvoda. Tukaj bodo morali dosledno upoštevati ločitev posameznih delovnih mest, kjer se meri delovni učinek v količinskih pokazateljih, in delovna mesta, kjer ie učinek dela možno meriti s finančnim uspehom. Pohvalno je tudi to, da novi tarifni pravilniki niso bili povod za pretirano izplačevanje plač, ampak so se nasprotno nekateri kolektivi celo odpovedali delu osebnega dohodka, ki bi jim sicer pripadal bi čimprej razpravljale zainteresirane zadruge. Nujno je namreč, da se »Gruda« v najkrajšem času osamosvoji. O tem pa naj bi odločal tudi zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora, ki bo že sredi julija seznanjen's stanjem v obratu. Glede na 'bližnjo reorganizacijo poslovnih zvez so v razpravi mimogrede omenili, da bi bilo zelo umestno, ko bi reorganizirali tudi obrat Mlekarna v Sežani. Tudi ta obrat naj bi dobil status samostojnega podjetja. Upravni odbor je sprejel tudi sklep, da živinorejski obrat v Dolenji vasi preimenujejo v »Ekonomijo Senožeče«. Ko so sprejeli pravilnik ekonomije, je upravni odbor imenoval za novega obra-tovodjo inž, Slokarja, ki je tudi član upravnega odbora. Končno so na seji sprejeli tudi nekatere spremembe tarifnega pravilnika KGPZ. -er Gre za gradnjo štirih najvažnejših objektov, ki zastopajo kar tri področja družbenega standarda prebivalcev koprske komune: kulturo in solstvo ter zdravstvo in gospodarstvo — ali točneje — potrebe narekujejo neodložljivo gradnjo kulturnega doma, osnovne šole, zdravstvenega doma in klavnice. Nujnosti teh objektov resda ni treba posebej utemeljevati, saj je slednjemu občanu znano sedanje stanje, ki je že več let predmet bolj ali manj žolčnih razprav in kamen spotike na vseh sestankih, na zborih volivcev in povsod, kjer je bilo govora o teh problemih. Vsem je tudi znano, da si Občinski ljudski odbor Koper in razne organizacije že nekaj let nenehno prizadevajo, da bi končno začeli z gradnjo teh objektov, toda odprto vprašanje potrebnih sredstev je bila poglavitna ovira in edini vzrok odlaganja. Nagel razvoj našega okrajnega mesta in rastoči pomen Kopra kot gospodarskega, političnega in kulturnega središča seveda stopnjuje ta problem z leta v leto. Zato je povsem razumljiv dokončni sklep ObLO Koper, da je treba že letos začeti z deli na vseh omenjenih objektih s predvidenim rokom izgradnje v dveh oziroma treh letih. Ker bo gradnja vseh objektov veljala nad eno milijardo dinarjev, seveda ni moč računati le na udeležbo sredstev občinskega proračuna, zato gre dejansko za kolektivno akcijo, v kateri bodo imeli nadvse velik pomen prispevki kolektivov in samoprispevki državljanov — slednji predvsem pri gradnji novega šolskega poslopja. Občina pa bo razen prispevkov iz bodočih proračunov najela tudi uvozni kredit za del opreme za klavnico, investicijski sklad občine pa računa tudi na natečaj za kredit pri podjetjih. Upoštevati je treba še posojilo OLO Koper, medtem ko je za gradnjo zdravstvenega doma zagotovil Okrajni zavod za soc, zavarovanje Koper 20 milijonov dinarjev za prvo fazo gradnje. Vprašanje finansiranja teh novogradenj družbenega standarda je bila tudi edina točka dnevnega reda na zasedanju zbora proizvajalcev ObLO Koper pretekli teden. Gre namreč za tipično nalogo zbora proizvajalcev, saj so njegovi člani tolmačili prav ta vprašanja na zborih volivcev pri sprejemanju družbenega plana. Predsednik ObLO Koper Miran Bertok in podpredsednik Marko Rajner sta uvodoma tolmačila stanje in program kot celoto, medtem ko je direktor kinematografskega podjetja »Globus« Slavko Prijon obrazložil program gradnje kulturnega doma. Iz poročil in razprave povzemamo nekaj misli in podatkov, da bi pred to veliko akcijo čim bolj osvetlili upravičenost te visoke investicije. Pomanjkanje šolskega prostora je nedvomno osnovni problem našega okrajnega mesta in povzroča predvsem vodstom šol spričo močnega dotoka novih učencev hude preglavice. V sedanjih 22 učilnicah se namreč gnete kar 1581 otrok v dveh izmenah ter je v nekaterih razredih tudi po 40 otrok v enem prostoru, povprečje površine na enega učenca pa znaša komaj tretjino predpisane normative. Ker se bo že prihodnje šolsko leto število šoloobveznih otrok povečalo na okrog 1900, obstaja upravičena bojazen, da bo pouk v treh izmenah edina rešitev. Nova osnovna šola, za katero bodo načrti končani že konec tega meseca, bo na Bonifiki, vseljiva pa bo v šolskem letu 13G1-G2. Pripravljalni odbor, katerega predsednik je tovariš Albin Dujc, že razpolaga s 100 milijoni dinarjev, kar bo zadostovalo le za prvo fazo gradnje, zato so nadaljevalna dela toliko bolj odvisna od razume- UMESTNA PRIPOMBA Pred dnevi sem bil v Trnovski koči, ki stoji pri Mrzlem dolu. V njej domujeta gozdna delavca iz Semb/Lf. Koča je čista in lepo urejena, vendar pa sem v njej pogrešal omarico za prvo pomoč s potrebnimi zdravili, saj se v kočo zatekajo logarji, gozdni delavci, lovci in drugi. Poslovna zveza Postojna, odsek Ilirska Bistrica, bi lahko nabavila takšno omarico in potrebna zdravila, da bi mogla prijazna delavca nuditi prvo pomoč v nezgodah, ki >v gozdu niso redke. GOBER NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR PROSTA IZBIRA ZDRAVNIKOV IN ZDRAVSTVENE USTANOVE Na seji Zveznega izvršnega sveta so že odobrili načrt splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe. Načela tega zakona bodo služila za osnovo republiškim predpisom o zdravstvu in zdravstvenih ustanovah. Prosta Izbira zdravnikov ter njihova samostojnost v strokovnem delu in položaj v zdravstveni ustanovi bodo ustvarili tudi ugodne pogoje za prehod nagrajevanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev na sistem osebnega dohodka. Predloženi zakon predvideva, da se nagrajevanje zdravstvenih delavcev uredi s posebnim zveznim predpisom. Zakonski osnutek pa sloni na načelu, da lahko državljani razen zdravnikov izbero tudi zdravstveno ustanovo, ki jim bo nudila zdravniško pomoč. Zato bodo zdravstvene ustanove samostojne družbene ustanove. 500 TUJIH GRADITELJEV NA AVTOMOBILSKI CESTI V mesecu juliju se bo udeležilo del na avtomobilski »Cesti bratstvo in enotnost« v Srbiji in Makedoniji tudi 500 graditeljev s štirih kr,-''nentov: Evrope, Azije, Afrike i i Amerike. Vedno hitreje gremo naproti dnevom, ki predstavljajo v turističnem pogledu višek. Za koprski okraj kot celoto je to posebno važno, ker predstavlja zanj turizem in dohodki od njega zelo visoko in s tem tudi važno postavko. V letošnjem družbenem planu je predvideno, da bo porastel v gostinstvu promet za 24 "Io, v turizmu pa za 15 °/o. Od slednjega porasta naj bi odpadlo 13°/o na domači turizem. To so vsekakor znatne številke, če pomislimo, da je bil promet tako v gostinstvu kot v turizmu v lanskem letu zelo visok, da ne rečemo med najvišjimi v povojnih letih. V prvih štirih mesecih se je izkazalo, da so predvidevanja realna in promet v omenjenih dejavnostih je naglo rastel. V maju pa po zadnjih podatkih zasledimo nenaden padec turističnega prometa, zlasti tujcev. Konkretno je bilo celo ugotovljeno, da je bil zabeležen zlasti padec števila tujih turistov v Ankaranu in v hotelu »Central« v Portorožu, čeprav verjetno samo ta dva hotela ne moreta biti vzrok za ugotovljeni padec števila tujih turistov. Vzroki morajo tičati drugje, saj je med tem tudi ugotovljeno, da je pritisk domačih turistov na to območje vedno večji in se je število počitniških domov zopet povečalo samo na območju Pirana za skoro deset novih domov. Seveda, nas tako stanje ne more prestrašiti, ker često odloča zlasti pri tujcih muhavo vreme in podobno, a tudi govorice o tem in onem se hitro širijo in često škoduje lahko najmanjši dogodek, ki ni povšeči turistu, po najsi bo dom.ač ali tuj. Zato bi bilo vsekakor potrebno poskrbeti, da se ne bi ponavljali primeri, kakor je bil opisan v prejšnji številki našega lista in ki se je pripetil v »Konventu« v Ankaranu. Povzročitelje takih dogodkov bi bilo treba kaznovali, ker je po njih povzročena škoda lahko večja, kot samo to, da so spravili v slabo volio dva gosta. Ne vem-, kaj bi doletelo delavca ali uslužbenca na drugem delovnem mestu, če hi zagrešil nekaj podobnega, kot je opisano v prej omenjenem dopisu. Dotaknili smo se na tem mestu omenjene zadeve, čeprav mo-rda ne sodi sem, zadeva pa vprašanje, mimo katerega ne bi smeli brez vsake pripombe. Kot je bilo rečeno, nam prinaša turizem najcenejše devize in pomeni zato vsako odbijanje gostov na tak način škodo, ki je ni moči popraviti. Posebno važno je, da ne zgiibimo slovesa kot gostoljubna dežela, kar predstavlja za nas brez posebne lastne propagande veliko prednost, zlasti pa veliko in brezpla&iio investicijo. Z junijem in julijem se je dotok turistov povečal, kar se je zlasti odrazilo pri obisku Postojnske jame, ki je doslej največji v tem času po vojni. Z jidijem pričakujemo porast in bližanje k višku, ko se bodo napolnili hoteli in domovi zlasti z domačimi gosti, dočim je znano za tujce, da so imeli že prej rezervirane vse zmogljivosti. Vse kaže, da se bo letos še povečalo Število gostov iz tujih dežel. To pa je za nas vsekakor iigodno. Kmalu bomo lahko o tem podali točnejšo sliko in napoved, obenem pa bomo lahko govorili tudi že o dosedanjih investicijah v turistične in gostinske objekte po družbenem planu. Ta namreč predvideva za letos v ta namen 423 milijonov dinarjev. -dt- vanja kolektivov podjetij in samoprispevkov državljanov. Tudi pomena gradnje sodobnega kulturnega doma s kino dvorano in prostori za kulturne prireditve ni treba posebej poudarjati. Lokacija je določena za zemljišče v parku pred hotelom Triglav s podaljškom na bo-nificirano zemljišče, skupni stroški gradnje pa bodo znašali 320 milijonov dinarjev. Kinematografsko podjetje bo izvedlo akcijo za zbiranje k že predvidenim sredstvom na svojstven način, ker bo predložilo kolektivom podjetij predlog za predvajanje reklam v kinematografih, kar bo nedvomno dragocen prispevek za gradnjo v treh etapah, Naj pripomnimo, da stroške gradnje na bonifi-ciranem ozemlju močno povečujejo globoki temelji, do 24 metrov v globino. Za gradnjo kulturnega doma je bil ustanovljen poseben sklad, stalen sklad pa bi morali ustanoviti tudi za gradnjo šole, saj perspektiva kaže, da tudi s to novogradnjo vprašanje šolskega prostora ne bo rešeno za dalj časa. Vprašanje gradnje novega zdravstvenega doma rešujemo tudi že lep čas, zato je odločitev za novogradnjo toliko bolj razveseljiva. V tej novi zdravstveni ustanovi, ki bo po predvidevanjih zgrajena do leta 13G2, bodo našli skupne prostore splošna ambulanta, zobna ambulanta ter laboratorij, Začetek del je predviden za konec tega leta, za prvo fazo gradnje pa je, kot smo že omenili, zagotovil sredstva OZSZ Koper. In končno bo s to veliko akcijo rešeno tudi vprašanje klavnice, ki bo rabila potrebam celotnega obalnega področja, kajti tudi izolska in piranska klavnica nista več v skladu s hi-giensko-sanitarnimi predpisi, da ne govorimo o koprski, za katero obstaja vprašanje obstoja že eno leto. Sedanja provizorična ureditev vsekakor ni jamstvo, da ne bi moglo priti do okužb ali celo do epidemije. Končno pa je tudi zmogljivost sedanje klavnice premajhna, zato je projektant upošteval tudi bodoče potrebe Kopra in ostalega obalnega pasu. Sredstva za gradnjo klavnice, ki jo bodo začeli kmalu graditi v Dekanih, bodo črpali delno iz investicijskega sklada občine — iz razpisanega natečaja za kredit pri podjetjih — delno iz uvoznega kredita za del opreme, vsekakor pa je računati tudi na' pomoč vseh obalnih občin iu na razumevanje kolektivov, ki se nedvomno zavedajo pomena te gradnje. Sicer pa strošek za gradnjo klavnice ne bo jiresegal 150 milijonov dinarjev, ker se je projektant omejil v notranji ureditvi in opremi zares na najbolj nujno funkcionalnost. Zbor proizvajalcev je med svojimi sklepi sprejel tudi predlog o skrajnem varčevanju in ekonomičnosti izgradnje in sklep, da bodo člani zbora takoj skupno z vodstvi podjetij in delavskimi sveti analizirali gospodarsko stanje posameznih podjetij in na osnovi plačilne možnosti predložili predlog kreditiranja za vse objekte za to leto v razpravo in potrditev delovnim kolektivom. Razen tega pa bo zbor proizvajalcev predlagal vodstvom gospodarskih organizacij in delavskim svetom, naj v svojih gospodarskih planih za prihodnje leto upoštevajo svoj delež za fihan-siranje teh važnih objektov družbenega standarda v letu 19G1. (bb) Ni skrbi za krmo Na zadružnem posestvu Odolina pri Materiji so te dni srečno spravili pod streho okoli G00 stotov sena. Pri košnji in spravljanju krme so bili zaposleni domači in najeti delavci, s katerimi je bila zadruga že pred tem sklenila pogodbo. Kljub suši v pomladanskih mesecih je bil pridelek tako količinsko kakor tudi kvalitetno precej dober. To je pripisati predvsem kotlinastemu zemljišču, ki zadržuje vlago. Zdaj bodo pričeli kositi še na travnikih in senožetili pri Materiji na večjih površinah. KZ Ilrpelje-Kozina goji na tem priključenem posestvu trenutno že 200 glav živine z urejenimi pitališči. Jalovo živino pa so pognali na pašnike na Slavnik. samo V piranski o b c i n i Oh zaključku enoletnega dela v deškem zavestišču v Postojni so najmlajši priredili svojim mamicam prijetno presenečenje. Pripravili so krajšo prireditev z zanimivimi točkami in razstavo svojih izdelkov. Vsekakor zasluzi vodstvo otroškega vrtca v Postojni za svojo prizadevnost posebno priznanje. Na sliki: Postojnski malčki na trali pri svojem zavodu. I. V. 19 kolektivov iz raznih področij Slovenije si je preko zime uredilo svoje počitniške domove na področju piranske občine in tako povečalo število teh domov na 115. Skupno je v teh domovih že preko 3.G00 ležišč, kar je enako 18 grandholelom po 200 ležišč. Domovi so skoraj brez izjeme že v celoti zasedeni. Med novimi počitniškimi domovi so dom počitniške skupnosti oziroma občinskega sindikalnega sveta Murska sobota, gradbenega podjetja >--Pio-nir« Novo mesto, tovarne »ETA« iz Cerknega, skratka iz tako različnih krajev Slovenije, da je te dni na 9 km dolgi obali med Sečo in Strunjanom lahko srečati slo- venske rojake iz vseh pokrajin od Tolminske do Dolenjske in od Prekmurja, Štajerske in Gorenjske do Notranjske in Primorske. Piranska občina je v resnici po- Od 1. do 10. julija bo v Zadru že IV. sejem pomorstva, ribištva in turizma, na katerem bo posebno turizem še močneje poudarjen kakor v preteklih letih. p&mte ... POSPEŠEN RAZVOJ . SAMOUPRAVLJANJA Poučna anketa okrajnega zavoda za organizacijo dela — Okoli štiri tisoč delavcev iz dvajsetih podjetij v okraju terja ukrepe, ki naj omogočijo še hitrejšo rast samoupravnih teles v gospodarstvu. Visoko politično raven proizvajalcev v goriškem okraju morda najbolje ponazarja podatek, da je le 5 °/i anketiranih delavcev pojasnilo, da jih samoupravljanje ne zanima. Le 11 °/o anketirancev je vnaprej seznanjenih s sporedom (dnevnim redom) zasedanj delavskih svetov, vtem ko je o sklepih samoupravnih organov na razumljiv način seznanjeno samo 16 •/■ vprašanih delavcev, WUSKI KOLESARSKA STEZA TUDI OB LJUBLJANSKI CESTI Pred dnevi je začela Uprava za ce- ' ste graditi kolesarsko stezo in ploč- 1 nike za pešce ob obeh straneh Ljub- ; ljanske ceste. Na vsaki strani ceste j bo skoraj 2 metra širok pas za kole- ; sarje in 2,5 metra za pešce. Ureditev ; kolesarske steze in pločnikov ob Ljubljanski cesti je bilo že več let , na raznih sestankih eno najbolj obravnavanih vprašanj. Saj je ta cesta 1 razen Mariborske najbolj nevarna, | tu je bilo doslej tudi največ nesreč. NAMESTO UVOZA — IZVOZ Vzreja plemenske goveje živine je v zadnjih letih v Pomurju toliko napredovala, da lahko računamo v prihodnjih letih tudi na izvoz plemenske živine. Te dni so se že mudili na naših kmetijskih gospodarstvih kupci iz Grčije, ki so kupili 100 brejih telie. Med drugim je naš okraj sklenil letos pogodbo s Kmetijsko banko v Beogradu za dolgoročne dobave goveje živine nekaterim posestvom v Jugoslaviji. Po tej pogodbi naj bi naša posestva prodala letos 3000, prihodnje leto 4000 in leta 1D02 5000 glav mlade plemenske goveje živine. Ta prodaja je zagotovljena s tem, ker bodo kupci-posestva dobili v ta namen potrebne kredite. DOLENJSKI UST PtaM» w m ii» 11,9a H tmMM KAJ JE Z OZVOČENJEM? Znano je, da lahko v Novem mestu prireditve, na katerih so ozvo-čevalne naprave delovale kot je treba, preštejemo na prste. Prejšnji teden, ko ie »Ansambel narodnih piesama i igara Veselin Masleša« iz Bnnie Luke izvajal svoj kvalitetni snored na Loki, so spet ozvočevalne naprave odpovedale prav med najboljšo točko. — Bi res Novomeščani ne mogli najti sposobnega in vestnega človeka, ki bi skrbel za ozvo-čenie tako, da bi delovalo brezhibno in dn nas ne bi bilo sram pred gosti, ki pri nas nastopajo? V nasprotju z dosedanjimi zadr-skimi sejmi bo letos na razstavi turizma zastopana tudi slovenska obala. Letos so namesto dosedanjega velikega šotora zgradili za turistično razstavo velik paviljon, ki so ga uredili tako, da se ob njegovih notranjih stenah zvrstijo zapovrstjo vsa turistična področja jadranske obale. Takoj ob vhodu se začenja prikaz turizma na slovenski obali. Velika shematična skica v barvah na steni prikazuje geografski položaj slovenske obale od Lazareta do Savu-drije, na posebnem panoju je omrežje »Slavnikovih« avtobusnih prog in prikazan razmah turistične dejavnosti tega našega podjetja, na drugem panoju pa je prikazan razmah turizma v piranski občini kot najmočnejši turistični občini Slovenije. Vse skupaj dopolnjujejo barvne in čr-nobele fotografije in barvni diapozitivi iz turističnih krajev ob slovenskem morju. Turizem slovenske obale bi bil na zadrskem sejmu lahko predstavljen še bolje, če bi za to pokazali več zanimanja tudi Gostinska zbornica in Turistična zveza za okraj Koper, kakor tudi posamezna hotelska podjetja, ne pa da so v glavnem sodelovala le turistična in gostinska podjetja piranske občine in Avtoturistično podjetje »Slavnik« Koper. Jule pfti izlili SV t---, C- S H '.i-.'::-':' V/-" angela markovlc-olga I sprehajalcevizapiski Piščanci, turizem in Avgijev hlev Kakšna kolobocija pa je to: piščanci, turizem in Avgijev hlev?« boste vprašali. »Da imajo piščanci res nekaj opravka s turizmom, ne bi mogli zanikati. Včasih so hodili tržaški škrici ob nedeljah in zapovedanih praznikih na Kras in v Istro prav zaradi piščancev. Ampak kako naj bi se pritaknil k temu človeško razumljivo še mitološki Avgijev hlev?« Eh, tovariši dragi, na svetu se srečajo kdaj pa kdaj v isti košari najrazličnejše stvari in reči in zakaj se ne bi še te? A da bo družba do kraja popolna, dodajam še — Škofije. Vsi pač veste, da so piščanci prav pri škofijah najbolj cenjeni, vendar samo pri tistih, katere pišemo z malo začetnico, tu pa gre za tiste z veliko. »Paperlapap...« Že vidim, da je oreh pretrd (pa ne tisti Oreh onkraj Škofij). In vendar je vse kaj preprosto (kot n. pr. razoroževanje). Tam gori na prevalu ob korenu Miljskega polotoka stojijo Škofije. Skoznje teče ves promet med Trstom in Istro ter Istro in Trstom. Še jaz, kot maloobmejec, tečem kdaj pa kdaj z njim. Toda zadnjič se mi je prav sredi Škofij napravil za-pik. Blizu gorenje gostilne me je, vrgel vznak, tak smrad, kakršen je moral izpuhtevati nekoč samo iz slavnega Avgijevega hleva. Na noge me je postavil zopet usmiljen popotnik, a ko sem ga vprašal, kaj za vraga cvrejo v tisti gostilni, da tako strašansko smrdi, mi je dobrohotno obrazložil: »Nič ne cvrejo, prijatelj neznani, saj smrad sploh ne prihaja od tam. Prihaja iz tistegale gojišča piščancev, ki je kljub odredbam sanitarne inšpekcije še vedno v »proizvodnji« na kraju, kjer nikoli ne bi smelo biti.« Vidite, kako se časi spreminjajo! Včasih smo s piščanci turiste privabljali, zdaj jih odganjamo ... Sprehajalec Te dni jc po dolgotrajni zavratni bolezni preminula Angela Markovič-Olga, delavka v tiskarni našega podjetja. »Ze v svoji zgodnji mladosti sem izkusila trdoto in grenkobo delavskega življenja. Videla sem krivico najbolje na svoji koži in na svojih sotovariših . . .« je napisala v svoji partijski biografiji kmalu potem, ko je 1. 1943 stopila v partizane. Premnogi borci XIV. divizije se s hvaležnostjo spominjajo hrabre bolničarke Olge, ki je neštetokrat v najhujši bojni vihri, ne meneč se za lastno varnost — zato je bila tudi sama teže ranjena — obvezovala ranjencem rane in Jim reševala življenje. Z nič manjšo vnemo in predanostjo je po vojni ta vestna, skromna in iskrena tovarišlca dajala družbi vse svoje moči. Kako priljubljena je bila tovarišica Olga, je minulo soboto v Rimskih Toplicah pokazal tudi veličasten pogreb, na katerega so z vseh strani prihiteli njeni številni bojni tovariši, enako pa tudi močna zastopstva delovnih kolektivov ljubljanske Blasnikove tiskarne in našega CZP Primorski tisk z delegacijo občinskega odbora ZB v Kopru. Na podlagi 6. točke navodila o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list FLRJ št. 93/49) izdaja ObLO Koper naslednji 1. Na področju občine je bilo najdeno 1 motorno kolo (moped). Če se oseba, ki je predmet izgubila, ne zglasi v roku enega leta, računajoč datum od dneva razglasa, ali če ne dokaže svoje pravice do predmeta, oziroma ga noče sprejeti, postane najdeni predmet last splošnega ljudskega premoženja. Oddelek za splošne zadeve in družbene službe ObLO Koper pise lojze cafuta, izvedenec za avtomobilske nezgode On O ff nO Ob akciji pod gornjim naslovom je prav, če si ogledamo nekatere okoliščine in vzroke, pa tudi, da preskusimo svoje znanje, s tem pa pomagamo dvigniti prometno disciplino. Nekateri bodo šele sedaj spoznali, da se »z bikom«, t. j. tudi z motornim vozilom, ni dobro bostl. Tistim, ki že imajo vozniški Izpit, naj bodo naše vrstice spodbuda, da vozijo previd-neje, onim, ki se nanj šele pripravljajo, priporočilo, da se po izpitu šele prične prava vožnja, ostalim pa resno s%farilo, da naj ne bodo na vozišču neprevidni ali celo izzivalni. Prepričani smo. da bomo pametnim nekoliko pomagali, za neuke pa tako ni leka. Največkrat je vzrok za prometno nezgodo previsoka hitrost! Četudi menim, da vsi vozniki dobro poznajo predpise o dovoljeni hitrosti, vendar ponavljam: v naseljih smejo voziti osebni avtomobili in motocikli največ 50 km h, kamioni in avtobusi pa največ -10 km/h; izven naselij osebni avtomobili in motocikli največ 80 km/h, kamioni in avtobusi pa največ 70 km/h. To je splošen predpis, ki velja za vse ceste v Sloveniji (razen za moderno avtomobilsko cesto Škofljica—Bregana). Nikjer (razen na navedeni cesti) ni dovoljena večja hitrost! Napačno in zgrešeno je 'mnenje nekaterih voznikov, češ da smejo po tistih cestah, ki so prven- stveno namenjene za vožnjo z motornimi vozili, voziti z neomejeno hitrostjo. Naše ceste v gradbenem pogledu niso sposobne prenesti neomejene hitrosti, saj bi vozilo na vsakem drugem ovinku zdrčalo v jarek. Za neomejeno hitrost tudi nismo na zadostni prometni disciplini. Pri nas so še vedno na cestah krave, ovce, kure, pešci, vprežni vozovi itd., da o kolesarjih sploh ne govorim. Na takih cestah pa ni mogoče dovoliti poljubne hitrosti! Upoštevajmo torej gornje omejitve hitrosti! Od kod pa velja omejitev za naseljen kraj? Pred vsakim naseljem je tabla z imenom naselja. Tam moramo pričeti zniževati hitrost, kajti naselje je tudi že tam, kier so le na eni strani ceste hiše. Hiše so lahko tudi bolj redke, pa vendar kraj ne zgubi značaja naselja. Sele tam, kjer hiše popolnoma prenehajo, lahko dvignemo hitrost, seveda v okviru splošnih pogojev, ki določajo, kakšna sme biti naša hitrost: pogoji prometa, ceste, vozila ln voznlkn. Mnogo nesreč je tudi v križiščih in to običajno najhujše. V križišče je treba privoziti s povečano pozornostjo: znižati hitrost od siceršnje najvišje dovoljene in možne na takšno, da lahko ustavimo, če se kaj nenadnega pojavi, ter biti (z nogo) pripravljeni za zaviranje. To je zlasti potrebno, če nam je križišče nakazano, čeprav z znakom »križišče s stransko cesto«. Kjer pa naletimo na znak »križišče z enakovredno cesto«, tam moramo dati vozilu, ki nam pride z desne strani, brezpogojno prednost. Pri tem nimamo pravice sklicevati se na to, da vozimo po prometnejšl cesti ali na to, da ima desni voznik pred vstopom v križišče znak »stop« ali »nimaš prednosti« itd. Vsakega voznika veže le tisti znak, ki ga vidi ali bi ga lahko videl na svoji cesti. Pri tem nas prav nič ne brigajo tisti znaki, mimo katerih mogoče vozi desni voznik (če namreč stoje). Res je, da stoji n. pr. na cesti II. reda Sečovlje—Koper pred avtobusno postajo v Strunjanu znak »križišče z enakovredno cesto«, ki po pomenu cest (križišče z občinsko potjo) tja ne spada, toda v primeru nezgode bo prvo vprašanje: ali jc vsak voznik upošteval svoje prometne znake? Navedene omejitve veljajo tudi za prednostna vozila, čeprav uporabljajo sireno. Zaradi tega je tudi' reševalni ali gasilski avto vezan na hitrost 50 oziroma 80 km h kot najvišjo dovoljeno hitrost, tembolj, ker po navadi Ima bolnika že naloženega. Ob uvodoma navedeni generalni omejitvi hitrosti za prednostna vozila ni nobene izjeme. (Se nadaljuje) stala v poletnih mesecih »Slovenija na dopustu«, kot jo je označil znani turistični strokovnjak. Med zadnjimi novimi otvoritvami počitniških domov je bila v soboto slovesna otvoritev modernega, naravnost luksuzno opremljenega doma kolektiva »Kamnik« iz Kamnika. Dom ima čudovito lego na pobočju nad cesto med Portorožem in Belim križem. Na predvečer začetka poslovanja je dom pripravil lop ognjemet z raketami lastnega izdelka. Izredna občinska konferenca SZDL v Postojni Včeraj, dne 30. junija, je bila tudi v Postojni v Jamski restavraciji prva pokongresna izredna konferenca SZDL postojnske občine. Ker je ob izidu lista še trajala, bomo o njej poročali prihodnjič VABILO V nedeljo, 3. julija, se želimo zbrati na partizanskem taboru na Lokvah nad Čepovanom tudi vsi nekdanji aktivisti Sever-no-primorskega okrožja. Udeležimo se vsi! SEŽANA 3: Na predlog šolskih odborov je razpisna komisija občinskega sveta za prosveto v Sežani razpisala 21 prostih mest učnega in vzgojnega osebja na šolah in vrtcih. Težko je reči, ali bo naknadni razpis uspešen, vendar pa komisija pričakuje vsaj delni uspeli. SEŽANA 107: Občinska posredovalnica za delo v Sežani se je uspešno lotila akcije za vključevanje mladine v poklice. Pretekli ponedeljek se je njenemu vabilu odzvalo 33 mladincev, ki so dokončali šolsko obveznost. Pri prvem srečanju je sodeloval tudi psiholog, ki je preskusil sposobnosti vsakega mladinca. LOKEV lOa: Pionirji osnovne Solc v Lokvi so izvedli doslej kar dobršen del programa tekmovanj, ki so ga bili sprejeli y začetku leta. V aprilu so počastili Dan žena z »Materinim rojstnim dnevom« in »Živimi črkami«. Pri pogozdovanju je 74 pionirjev zasadilo 500 sadik, pri čiščenju zadružnega sadovnjaka pa je sodelovalo 31 pionirjev. Upravnik KZ Jim je predaval o gojenju sadnega drevja. Nabrali so tudi 5 kg zdravilnih zelišč in pridobili 20 naročnikov za mladinski tisk. P0RT0R02 61-21: Turistično društvo Portorož pripravlja za svoje goste vrsto zabavnih in kul-turnoumetniških prireditev. 2. julija zvečer bo v vrtni restavraciji Vesna nastopil godbeni ansambel »Zadovoljni Kranjci« s solistoma Branko Strgarjevo in Božom Grošljcm, Po nastopu bo ansambel igral še za ples. V nedeljo, 3. julija, bo v Vesni nastopil folklorni ansambel »Joža Vlahov« iz Zagreba. Za Dan borca, 4. julija, pa pripravlja društvo skupaj s Primorskimi prireditvami nastop madžarskega državnega folklornega ansamhla, ki bo nastopil na obali pred vrtno restavracijo »Jadran« v Portorožu. IL. BISTRICA 30: Pretekli teden so pričeli v tovarni lešovln-skih plošč »Lesonit« s tečajem za voznike-amaterje. Tečaj je pripravila sindikalna podružnica podjetja In avto-moto društvo. Predavanja posluša 25 mladincev. II,. BISTRICA 73: Svet za družbeni plan in finance je sklenil s stanovanjskim skladom pogodbo za 15 milijonov din posojila. Z njim bodo gradili 12-stanovanj-sko hišo za upravne in prosvetne dclavce. Stavbo bodo začeli graditi še letos. Z najetim posojilom hodo krili stroške gradbenih del, ki bodo dokončana letos. Svet je tudi zaprosil za posojilo 14 milijonov dinarjev okrajni kmetijski sklad za potrebe kmetijstva, IL, BISTRICA 78: Pretekli teden so si člani turistične zveze LRS, okrajne Gostinske zbornice Koper in predstavniki občine Ilirska Bistrica ogledali območje občine, (1,1 hI Ugotovili možnosti 7a razvoj gostinstva in turizma. Na podlagi teh ugotovitev ho Izdelala turistična zveza perspektivni program 7,1 razvoj gostinstva in turizma v Ilirski Bistrici. IL. BISTRICA 5: Tc dni je odprlo turistično podjetje »Kompas« v Ilirski Bistrici pisarno, ki posluje dvakrat na teden. Dotlej so se morali prebivalci U. Bistrice obračati za turistične usluge na Kompasovo pisarno, ki Jc t Postojni. gtev. 27 — 1. julija 1960_»SLOVENSKI JADRAN«_____Stran 5 KULTURA PROSVETA ^ KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA ic KULTURA PROSV ★ KULTURA PROSVETA it KULTURA P RDEČA KAPICA — USPEH BALETNE SOLE V IZOLI M' w Niso redki zagovorniki misli, da bi v sodobni šoli moral najti svoje imesto tudi ples kot del estetske vzgoje otroka in da je to prav tako važno za celotno otrokovo oblikovanje, kot sta to glasbena ali likovna vzgoja. Bili so tudi predlogi, naj bi bilo to najprej izvenšolsko udejstvovanje, potem pa naj bi prišel ples v redni učni program ob fizkulturi. O tem je seveda še prezgodaj govoriti, lahko pa ugotovimo, da amaterska plesna dejavnost vedno pogosteje najde mesto v naših Svobodah, telovadna ritmika pa v okviru Partizana 'ali .drugih krožkov. In danes se že točno zavedamo, da tovrstne vzgoje otroka ni zanemarjati, da je važna veja njegove estetske in kulturne vzgoje. O tem smo več spregovorili ob produkcijskem večeru IJtoprske Baletne šole, omenili pa m o med njenimi uspehi že tajat tudi dejstvo, da imamo lahko za dober vpliv prav te šole nastanek podobnih v Piranu in Izoli. Pretekli četrtek, 23. junija smo videli v dvorani izolskega Sindikalnega doma prvi nastop Baletne šole, ki je delala v tem šolskem letni pod pedagoškim vodstvom Vide Štefančičeve iz Kopra. V kratkem času, 14 dni, je baletni mojster Stanislav Hiti naštudiral z gojenci balet v sedmih slikah »Rdeča kapica«, ga opremil z glasbo iz zbirke »Prvi uspehi« in si zamislil ob njem še (besedilo znane ¡pravljice, ki ga je interpretiral Miro Pavlica. Primerno in praktično sceno je oskrbel Drago Podvomile. Pri koreografski uresničitvi »Rdeče kapice« je treba ponovno priznati Hitiju veliko umetniške PO VSEJ DEŽELI MESEC KNJIGE V Beogradu so ustanovili koordinacijski odbor jugoslovanske akcije »Mesec knjige« za leto 1960. To manifestacijo organizira Kul-turnoprosvetni svet Jugoslavije po sklepu lanskoletnega posvetovanja o knjižnicah in plasmaju knjig- ' invencije, solidnega koreograf-skega znanja in potrebne iznajdljivosti, kar vse so prenesli pred nas na oder mladi gojenci baletne šole. Pohvaliti je tudi primerno zgoščeno predvajanje pravljice, premisliti pa bi bilo še o načinu ozvočenja in dolgosti vezalnega teksta. V solističnih nastopih so gojenci mlade baletne šole pokazali lepo in sproščeno izražanje in nekateri dobršno mero srečnega prepletanja svoje in peda-gogove ustvarjalnosti. Čeprav sem mnenja, da je pri otrocih zelo tvegana vsaka preuranjena ali pretirana poimenska pohvala in da gre bolj gojiti kolektivno zaslugo, kot vzbujati samoljubje in poudarjen individualizem, bi pri izolski predstavi vendarle kazalo omenti mlado nosilko glavne vloge, Rdečo kapico — Nado Sopi-čevo iz Kopra, ki je v zadnjih dneh vskočila na (mesto svoje obolele kolegice iz Izole in tako rešila predstavo. Plesala pa je tako, kot bi bila v skupini že od vsega začetka. Posebno omembo zasluži še glasbena spremljava. Verjamem, da je bil izbor iz zbirke »Prvi usnehi« najboljši, kar ga ta zbirka lahko nudi in dejstvo je tudi, da je bilo izvajanje pianistke Ivanke Lipoglavškove več kot zadovoljivo in solidno. Vendar vse to ni moglo rešiti vprašanja primerne glasbe, ki je pri plesu izredne važnosti. Pravzaprav je bistveni sestavni del in dopolnilo vsakega plesnega izražanja, če ni to zgolj ritmika, ki ji zadošča zvok za štetje. Spet bi se lahko povrnili k obrobni pripombi ob koprskem baletnem večeru, da ni vsaka glasba koreografska in da jo je včasih težko podrediti zaželeni vsebini. . Uspeh mladih in marljivih izolskih baletnikov pa ni zaradi tega nič maniši. Izolska Svoboda, ki jo pogosto omenjamo na vidnem mestu, kadar je govora o naši kulturnoprosvetni dejavnosti, pa lahko zapiše na svoj prapor nov uspeh: baletno šolo. Z. L. V: ', - ■ Pm * Baletna šola pri DPD Svoboda v Izoli je uprizorila v Četrtek, 23. junija, balet v 7 slikah RDEČA KAPICA v koreografiji Stanislava Hi-tija in s klavirsko spremljavo pianistke Ivanke Lipoglavškove. Komentator je bil Miro Pavlica, scenograf pa Drago Podvomile. Baletna šola je delala v tem šolskem letu pod pedagoškim vodstvom Vide Štefančičeve. Na sliki: prizor iz baleta »Rdeča Kapica« Sir Ob zaključku šolskega leta so skoraj vse šole v piranski občini organizirale razstave r>sb in ročnih del svojih gojencev. Posebno lepo je bila urejena razstava učencev šole v Piranu; škoda, da je bila odprta le nekaj dni. Tudi razstava učencev šole v Portorožu je pokazala nekatere vzorne primerke risb in ročnih del. Za obe te razstavi velja, da bi si ju gotovo ogledalo še mnogo večje število obiskovalcev, če bi bilo zanju več propagande ali če bi bili urejeni na prometnejših točkah. Tako je imela neprimerno večje število obiskovalcev razstava gojencev vzgojnega zavoda »Elvira Vatovec« iz Portoroža, ker je bil razstavni prostor ne v šoli, temveč v centru turističnega prometa, v mali dvorani Ljudskega doma. Na tej razstavi je presenečal posebno okus mladih učencev, ki so izdelali lepa dn hkrati praktična stojala za moderne vaze oz. posode za sobne cvetlice ter moderne lestence. Večino predmetov na tej razstavi so pokupili inozemski turisti, ki se mudijo v Portorožu. Denar pojde v glavnem za izpopolnitev orodja v šolski delavnici. Največ (zanimanja pa vzbujla vsekakor že kar tradicionalna razstava gojencev Pomorske srednje šole v Piranu. Ob letošnjem zaključku šolskega leta so si za razstavo izbrali prostore ribške šole. V več oddelkih so prikazani razni učni in praktični izdelki gojencev vseh razredov vseh treh vzporednih oddelkov šole, kakor tudi ribiške šole. Od raznega orodja do čudovito in lahko rečemo umetniško izdelanih modelov starih in modernih ladij, pa raznih risb in skic se pred obiskovalcem zvrsti ves bogati program, ki ga absolvLrajo gojenci te naše pomorske šole. Razstavo dopolnjujejo še diagrami in statistični pregledi o razvoju šole in našega pomorstva, oz. pomorskega kadra. Ribiški oddelek je uredil tudi vrsto manjših akvarijev, ki so posebno za mladino in turiste največja atrakcija razstave. Prav to dejstvo je nov dokaz, kako pravilna je zam sel o ureditvi stalnega bogatega akvarija nekje v Piranu. Jule IZ RAZPRAVE OKRAJNEGA SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO IN OKRAJNEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV 51 0 v „.v a Ni naključje, da zadnje čase veliko »lišimo in beremo o estetski vzgoji, o razvijanju družabnosti, o kulturnem dvigu in amaterski dejavnosti, o kulturnoprosvetni problematiki »ploh. To široko razpravljanje je zajelo vse kulturnoprosvetne delavce, pri nas pa sta ga še posebno sprožila dva pomembna dogodka: festival mladinskih pevskih zborov v Celju, kjer smo lepo uspeli, in revija dramskih amaterskih skupin v Kopru, kjer smo se slabo odrezali. Razen tega pa še vemo, da naša društva iščejo nove oblike, da razširjajo svojo dejavnost z gledališkega in glasbenega amaterizma na vsa področja umetniške dejavnosti oziroma estetsko vzgoje in družabnega življenja. Jasno je, da ves ta pisan skupek obnavljanja tradicije in presnavlja-nja v nove oblike poraja vrsto težav, slabosti, problemov, uspehov pa tu- P1 nerazumevanja, v glavnem pa ne-ačrtnega iskanja in kampanjske za-etavosti. Torej spet ni naključje, da so vsa ta vprašanja prišla na dnevni red razširjenega plenarnega zasedanja Okrajnega sveta Svobod in redne seje okrajnega Sveta za prosveto in kulturo in da bodo verjetno kmalu dobila Se širši poudarek na zasedanju »krajnega ljudskega odbora. ESTETSKA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Podatek, da imamo v naših društvih okrog sedem tisoč ljudi, nas še bolj spodbuja k sistematičnemu usmerjanju estetske vzgoje in kulturnega izobraževanja. Brez tega si danes težko zamislimo sodobnega človeka in člana napredne socialistične družbe, pa bodisi da živi ta človek na vaii ali v mestu. Pri nas je zraslo v zadnjem času precej klubov, ki so postali središče kulturne vzgoje in razvijanja družabnosti. Toda bolj kot njihovo število nas zdaj že zanima vsebina njihovega dela. Tu je bilo preveč »tihlje, premalo zainteresiranosti in angažiranosti občinskih svetov, premalo sistematične graditve in usmerjanja, včasih pa preveč šablon, zaprtosti in ozkosti. Vse to je pogojeno v pomanjkljivosti, ki velja za vsa naša društva: nimajo trdnega ačrta svojega dela, včasih za kate-' izmed sekcij, nikoli pa za društvo celoti, Tu Je Se vrsta vprašanj povezave x Ljudskimi univerzami, SZDL in sindikati, vprašanje pritegnitve inteligence, dela občinskih svetov in sosvetov, bogatenje oblik ljudsko-prosvetnega življenja in iskanje novih poti itd. Finančnega vprašanja ne gre omenjati na zadnjem mestu in reševati ga je treba vzporedno z vsem drugim. Vendar pa smo se lahko še vedno prepričali, da društvom, ki znajo organizirati svoje delo, ki pokažejo, da so uspela in se uveljavila, ljudski odbori, sindikalni sveti in delovni kolektivi ne odrekajo pomoči. S svojo družbeno aktivnostjo si društva pridobijo tudi vso pomoč političnih organizacij na svojem območju. POŽIVITI DELO SVETOV IN SOSVETOV Ne bi mogli trditi za vse občinske svete Svobod, da je čutiti njihov vpliv na društva ali da celo delo društev usmerjajo. Vse pa kaže, da bi morali misliti na personalno oja-čenje zlasti sosvetov za Izobraževanje in na trdnejšo povezavo s sveti za prosveto in kulturo. Kazalo bi, da bi tudi po občinah oživeli sosveti za klubsko in družabno življenje, da bi Izdali programe dela za prihodnjo sezono in z vnašanjem novih oblik skušali razbiti togost in uniformiranost v društvih. V Kopru prireja zdaj Zveza Svobod seminarje za predsednike in tajnike občinskeh svetov. Zal pa je iz naših občin malo prijav, iz česar bi človek napačno sklepal, da Imamo že dovolj dobrih in veščih organizatorjev Ijudskoprosvetne dejavnosti, RAZVIJANJE DRUŽABNOSTI V razpravi okrog novih oblik, ki so jih vnesli v naše življenje zlasti klubi, je največ slišati o lahki glasbi in popevkah. Vsi se strinjajo, kadar gre za skupno gledanje televizijskih programov in kino predstav, za predavanja, za čitalnice in podobno, mnenja pa so deljena, ko je govora o velikem zanimanju mladine za popevke in jazz. Dejstvo pa je, da so bile popevke vedno .sestavni del razvedrila in da se jih zlasti oklenejo mladi ljudje. Seveda s tem nI rečeno, da naj to stvar prepustimo naključnemu razvoju. Bolje je pomagati pri izbiri, s spoznavanjem drugih vrednot izboljševati okus ln omogočiti lastno presojo, S pravilno estetsko vzgojo ln usmerjanjem bo mladina sama tudi pri popevkah ln lahki galsbl ločila dobro od slabega. Nedvomno pa Je to obUka pritegnitve mladine v klube in društva in oblika družabnega življenja za vse člane. FESTIVAL MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Kot vemo, so priprave na ta festival nepričakovano razgibale pri nas 70 mladinskih pevskih zborov, ki so nastopali na občinskih In na okrajni reviji ter trije tudi na festivalu v Celju. Rezultati tega širokega razmaha niso majhni in čimprej bi bilo treba najti oblike, da večino teh zborov obdržimo pri življenju. Med te rezultate lahko štejemo uspehe v Celju, kjer sta se naša zbora iz Sežane in koprskega učiteljišča uvrstila med najboljše v Sloveniji, dalje da smo odkrili vrsto nadarjenih pevovodij-amaterjev, ki jim bo treba nuditi strokovno izpopolnjevanje v seminarjih in zdi se, da se bodo celo trije posvetili študiju glasbe na Višji pedagoški šoli. Najbolj razveseljiva pa je bila ob vsem tcin ugotovitev, da med našo mladino ne manjka veselja do petja in da tudi ne manjka ljudi, ki so voljni z veseljem voditi te zbore. REVIJA DRAMSKIH AMATERSKIH SKUPIN Imeli smo priložnost videti enajst najboljših dramskih družin Slovenije. Prepričali smo se lahko, kako pomembno mesto lahko odigra amaterizem, če Je na primerni ravni. Namen te dejavnosti in naša zahteva po kvaliteti ni konkurenca poklicnim gledališčem, čeprav smo nekatere dosežke nehote primerjali, kajti amaterizem zasleduje povsem druge namene: služi tudi lastnemu razvedrilu in zabavi, ob tem pa kulturno dviga in vzgaja družbeno aktivne ljudi. Na jasnem pa si moramo biti, da o krizi amaterske dejavnosti govorimo samo pri tistem, ki se še ni prepričal, da pri amaterizmu ni mesta za primltivizem in čltalniško navdušenost, ki spregleduje napake, ampak da velja samo običajen kriterij za kvaliteto. To vprašanje je pereče v številnih naših društvih in le želeti bi bilo, da si Je predstave ogledalo večje število ljudskoprosvetnih delavcev, ki bi se tako prepričali, kaj je dosegljivo In kaj nas zadovolji pri amaterski dejavnosti. Prej aH slej si bodo morala biti naša društva tudi na Jasnem, kaj pomeni za dramsko družino režiser ln kakšna osebnost mora biti, da bo JUGOSLOVANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NA TURNEJI Ob zaključku letošnje sezone so se vsa republiška gledališča podala na turneje. Tako tudi Jugoslovansko dramsko gledališče. V raznih krajih Srbije, Makedonije, Bosne in Hcrccgovinc ter Črne gore bodo prikazovali deset odrskih del iz svojega programa. SLOVENSKA FILHARMONIJA V CELOVCU V celovškem Domu glasbe je gostoval orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Sama Ilubada. Nastop so ocenili lokalni listi zelo pohvalno. Kot solist je nastopil tudi mladi pianist Aci Bertoncelj. ZA RAZVOJ TELEVIZIJE V odboru za prosveto in kulturo Ljudske skupščine LRS so pretekli teden razpravljali o televiziji v Sloveniji. Ugotovili so, da je delo televizijskega centra v Ljubljani žc ustvarilo pogoje za reden program. Izpopolniti pa bo treba še televizijsko mrežo in izdelovati doma več televizijskih sprejemnikov. Pri sestavi programa pa bo treba bolj upoštevati lokalne činitelje, družbeno-poli-tične potrebe in dati ustrezno mesto zabavnim oddajam. Svojo vlogo bo morala odigrati televizija tudi pri reformiranem pouku v šolah, Govora je bilo še o povezavi televizije z akademijami, gledališkimi in filmskimi podjetji. VELIKA REVIJA V PULJU Približno 500 izvajalcev bo sodelovalo pri kulturnoumetnišlcem programu revije Italijanske manjšine v Pulju. Sodelovali bodo v pevskih zborih, folklornih skupinah, orkestrih in različnih drugih skupinah. To so člani italijanskih kulturnih klubov in manjšinskih društev oziroma krožkov iz številnih obmejnih krajev. FOLKLORNA SKUPINA »FRANCE MAROLT« V ITALIJI Konec junija je odpotovala v Italijo akademska folklorna skupina »France Marolt«. Ljubljanski študentje so se udeležili dveh velikih mednarodnih folklornih festivalov, v Benetkah in na Eolskih otokih. Obeh festivalov so se udeležile še skupine iz Španije, Švice in CSR ter številne folklorne skupine iz Italije. zagotovil raven predstave. Zopet je nerazumljiva nezainteresiranost za režiserske tečaje v Kopru, za katere se je prijavilo premalo udeležencev. Ali je res Iskati vzroke samo v pomanjkanju denarja in časa, ali tudi v zaverovanosti v pretirano osebno vrednost in znanje? Za pevovodje smo si na jasnem, da morajo imeti strokovno izobrazbo in prav isto velja tudi za režiserje. LJUDSKOPROSVETNA PROBLEMATIKA O njej so razpravljali tudi na zadnji seji okrajnega sveta za prosveto in kulturo z zaključnim predlogom, naj bi s široko dokumentacijo prišla na dnevni red prvega jesenskega zasedanja okrajnega ljudskega odbora. Podrobno poročilo o dosedanjem delu in analiza finančnih možnosti naj bi bila tudi pripravljena pred razpravami o novem perspektivnem planu, kjer bi morala najti ustrezno mesto. V bodoče naj pridejo vprašanja Ijudskoprosvetne dejavnosti dvakrat letno na dnevni red sveta za prosveto ln kulturo in isto priporoča okrajni svet občinskim. O predlogih za zboljšanje Ijudskoprosvetne dejavnosti, o nalogah društev v amaterizmu in vsakodnevnem kulturnem izživljanju In izobraževanju, o finančnem vprašanju, ki je obstalo na postavkah Iz leta 1954, je Izčrpno poročal svetu predsednik okrajnega sveta Svobod Ivan Mavsar. Izhajal je iz postavk Izobraževalne in amaterske dejavnosti. Clanl sveta so zlasti podprli njegov predlog o ureditvi finančnih vprašanj društev, ker skokovit porast naše gospodarske dejavnosti in narodnega dohodka ni več v skladu z vlaganjem sredstev za kulturnoprosvetno dejavnost. Prav tako bo okrajni svet za prosveto ln kulturo skušal realizirati svoj nekdanji sklep (uresničen ni bil prav zaradi denarja) o ustanovitvi okrajnega učiteljskega pevskega zbora, ki bi poleg amaterske dejavnosti Imel še študijski značaj. Pomenil bi tudi kvalitetno jačanje vseh šolskih ln društvenih zborov. Posebna komisija bo izdelala o tem predlog okrajnemu ljudskemu odboru, OBČINSKI SVETI ZA PROSVETO IN KULTURO Iz podatkov, lcl jih je zbralo tajništvo za prosveto in kulturo pri OLO, jo razvidno, da ima izmed (Nadaljevanje na 10. strani) Od 23. do 25. junija je bilo v Zagrebu tekmovanje učencev nižjih in srednjih glasbenih šol iz vse države. Na tem tekmovanju je v ostri konkurenci dosegla III. nagrado ALENKA CUCEK, učenka Nižje glasbene šole v Kopru, ki je v letošnjem šolskem letu obiskovala 5. letnik v razredu prof. Maksimilijana Skalarja. Uspeh mlade violinistke je pomemben tako zanjo kakor tudi za njenega pedagoga in koprsko glasbeno šolo SODELOVANJE KNJIŽEVNIKOV V Beogradu se Je pred kratkim sestala komisija za medrepubliško sodelovanje književnikov. Poudarili so, da bi moralo biti več sodelovanja v prevajanju in Izdajanju del iz naših republik ln da bi kazalo prirejati srečanja književnikov. Sklenili so tudi, da bodo namesto sedanjega almanaha Zveze književnikov izdajali zvezno revijo, ki bi objavljala v prevodih in originalu najboljša dela književnikov iz vseh republik. CATERINA VALENTE V KOPRU Slavna pevka Caterlna Va-lente, ki poje v 12 jezikih in nastopa po vseh večjih središčih sveta, bo v začetku julija nastopala na glavnem trgu v Kopru s svojim programom modernih popevk. Na svoji turneji bo obiskala še ZagTeb in Beograd. Njen nastop bo prav gotovo med največjimi senzacijami letošnje turistične sezone. r A N O V O NA KNJIŽNI POLICI iNOVO NA KNJIŽNI POLICIJ NOVO NA KNJIŽNI POLICI & (Odlomki iz knjige POHOD II. GRUPE ODREDOV NA ŠTAJERSKO. V opremi Vladimira Lakoviča izdala Državna založba Slovenije) Nisem Te poznal in vendar sem dodobra te poznal, tovariš, ki si v partizanih pal. Ne vem, če sive si imel oči, ne vem, če trde, hrapave dlani, a vendar sem natanko te poznal, ker si življenje za življenje dal. (Kajuli) I PREHOD PREKO NEMŠKO-ITALIJANSKE julij 1942 Prehod preko nemško-italijan-ske meje je bil predviden nad vasjo Paradiže in Zalogom v Pol-hovgraških Dolomitih. Tu je bila meja že zavarovana z žično ograjo. Na obeh straneh teh žičnih ovir je bilo dobro zakrito minsko polje. Prihod II. grupe odredov na področje Polhovgraških Dolomitih je razvnel nemške obmejne enote. Nacistični komandanti so bili obveščeni od svojih fašističnih sosedov, da je prišlo na to področje okoli 1000 partizanov in da se nameravajo prebiti čez mejo na Gorenjsko. Nemci so na'hitro roko privlekli na rrjejo tudi redne čete, da bi partizane prav gotovo zavrnili, če že ne zajeli in uničili, ko bi le-.ti poskusili preiti mejo na področje nemškega rajha. Nemško poročilo oziroma radijska depeša komande Jug od 2. 7. 1942 navaja na primer naslednje: »V borbah pri Sv. Martinu je sodelovala 3. četa 510. Landes-schiitzenbataljona, v smeri Svetega Antona pa je odšla 1. četa 922. Landesschutzenbataljona. Na italijanski meji ob obmejnem pasu so Italijani vodili borbe s 500 do 1000 partizani.« Radijska depeša že naslednjega dne, to je 3. 7. 1942 pravi: »Tega dne so Nemci obmejni odsek Opale—Zalog ojačili z drugo četo 922. Lds. bataljona.« Vidimo, da je bila italijansko-■nemška meja v tem času zelo dobro zastražena in ojaeena s četami redne vojske. Tudi štab škofjeloškega bataljona je videl, da je situacija kritična. 2. in 3. julija je ves dan brnelo. Nemci so vozili ojačenja na mejo. Možnost za prehod druge grupe odredov je postajala vse manjša. Po nekih virih je štab sicer zvedel, da je nemška meja dobro zavarovana in da prihajajo na Vrhniko, v Log in Polhov Gradec italijanska ojačenja. Odločitev za čim hitrejši prehod preko meje je bila edino umestna. Štirje bataljoni II. grupe odredov so imeli določeno isto smer. Preko meje bi se morali prebiti v štirih zaporednih kolonah. Štab grupe odredov s tehniko se je priključil Simonovemu bataljonu. Z njim je bil tudi kazenski vod. Jankov bataljon bi bil moral čez Kucelj preko nemške meje na Pečovnik in od tod' na zborno mesto vseh štirih bataljonov, na Pasjo ravan. Zdravkov bataljon je imel smer: Kucelj preko nemške meje pod Hribom na Pasjo ravan. Simonov bataljon pa iz Kuclja preko nemške meje pod •kmetijo Eržen na Aliča in Pasjo ravan. Šiškov bataljon pa je imel smer: Kucelj za mejo na Pasjo ravan. Ob 10. uri zvečer so se začele pomikati proti meji dolge kolone partizanov v medsebojni razdalji deset metrov. Borci so bili nestrp_ ni. Poznali so nemško taktiko in zagrizeno borbenost že iz Liberge in Jančjega. Vedeli so, da oreh, ki naj bi ga štrli, ne bo mehak, da bo ootrebna močna in energična roka, ki bo vodila borbo za prehod preko meje. Toda vsi so zaupali vodstvu, zaupali so komandantu Stanetu, Šiškov bataljon je prvi naletel na zasedo. Do skrajnosti napete živce je (presenetilo divje streljanje z vseh strani. Borci so se z neomajnim junaštvom pognali proti sovražni zasedi. Eksplozije defenzivnih bomb so preslušile streljanje in majhen prostor so zavili oblaki dima. V zraku je zavel neprijeten vonj po ekrazitu, Nemci so mislili, da bo nepričakovan napad zmedel prihajajoče partizane. Toda ti se niso zmenili za streljanje in so s tako silo pritisnili na sovražnika, da se je zaseda morala umakniti na drug, vnaprej pripravljen položaj. Ta uspeh je borce še ohrab-ril. Previdno so prodirali naprej, toda že po nekaj minutah so naleteli na drugo zasedo. Tu je bil odpor še hujši. Čeprav so se partizani zagnali v sovražnika z divjo silovitostjo, Nemci niso popustili. Partizani so poskusili z minami, toda tudi to ni omehčalo sovražnega odpora. Vsenovsod črna tema, le sikanje ognjenih zubljev označuje, kje sta obe bojni črti. Nemški težki mitraljezi tipljejo v temi za cilji. Zdaj pa zdaj se iz nemške- MEKINDA JOŽE-FRANCI ga zaledja zapelje po zraku lahka mina in z močno eksplozijo za trenutek zagluši ostalo streljanje. Po zraku odmevajo rezki poki nemških dum-dumk, ki se razbi-jejo ob vejicah in grmovju. Med glušeče pokanje je čedalje pogosteje slišati zaripla nemška povelja, Nenadoma se kot vitka ptica požene v zrak raketa in osvetli vso okolico. Za nekaj sekund utihne streljanje, kot da so vsi omamljeni od blestečega sija, ki se vse bolj bliža k tlom in ugasne. V resnici pa so stoteri pari oči na obeh straneh vrtali po okolici, da bi si lahko čimbolj zapomnili, kje so sovražni položaji. Prvi raketi se pridruži druga — tretja. Med bele sije se mešajo krvavi zublji rdečih raket. Z nemških položajev je slišati ostro zvenenje piščalk. Pekel se je spet odprl.. Nemci pritiskajo z vso silovitostjo. Videti je, da imajo nalog braniti prehod partizanske enote preko meje, nimajo pa povelja, da bi jo naj obkolili. Mitraljezci Šiškovega bataljona so obrnili strojnice navzven. Sovražni pritisk z boka je vse bolj silovit. Nenadoma se oglasijo med streljanjem vse hujše eksplozije bomb. Svabi mečejo po hribu navzdol težke bombe. Na srečo eksplodirajo pred partizanskimi položaji ali pa za njimi. Šiškov bataljon poskuša na čelu, na levi, na desni prebiti nemške vrste, a sovražnik se ne umakne niti za meter. Najprej posamičen strel, potem pa silno grmenje lahkih minome-tov, pušk, brzostrelk, m Ural jezov se je oglasilo z desnega ikrila. Ves bataljon je prisluhnil. Sovražnikov napad? Ne! Bojni metež je zajel tudi drage bataljone II. grupe odredov. Vsa meja je zagorela v divjem bojnem ognju. Simonov bataljon, pri katerem je tudi štab grupe odredov, ni doživel nič lepšega sprejema. Takoj, ko so prišli do meje, so ^na-leteli na žično oviro. Tri metre visoka ograja, narejena pred nekaj -dnevi, jim je zaprla pot. Polglasno movelje predhodnice, v kateri sta Zidar in Viktor, se je širila od iborca do borca: »Kdor ima sekiro, naj jo da takoj naprej!« »Zakaj stojimo?« so spraševali zadaj. »Na meji je žična ovira.« Komandant Stane je prišel k predhodnici do žične ovire in za-povedal: »Dva borca naj izrujeta ta kol, dvigneta žično oviro in io držita toliko časa, dokler ne pride preko ves bataljon.« To roovelje je bilo kmalu izvršeno. Po trebuhu se plazeč so se pomikali borci preko nemške meje in predhodnica je že zavila po kolovozu med njivami, na katerih je raslo slabo žito. proti hiši s sadovnjakom pod Erženovo kmetijo. ljeno za dokončno izgradnjo žičnih ovir. Predhodnica je krenila skozi nezagrajeno mesto. Računali pa so, da bodo naleteli na minsko polje. Pretipali so z rokami ves teren in nadaljevali pot. Gorenjski vodiči so na tem mestu najbolje vodili. Bataljon je prišel do gorenjskega partizanskega taborišča — imenovanega »Triglav«. Bili so že uro hoda čez mejo proti Pasji ravni. Vsi pa so imeli občutek, da na tem mestu ni zased. Čudno pa se jim je zdelo, ker je tako ropotalo na njihovi levi strani, kjer so se borili Simonov, Zdravkov in šiškov bataljon. Toda ni traíalo dolgo. Naenkrat je razsvetlila temo raketa. Zaropotalo je na vseh koncih in krajih. Skoraj vedeli nismo, od kod Nemci tolčejo. Ali spredaj ali zadaj, ali levo ali desno, Borci so se valili drug čez drugega in se umaknili približno sto metrov. Komandant Janko je vprašal vodiča, ali je možen kak drug prehod. Toda ta mu je odgovoril, da je prehod možen samo' po tem grebenu. Bataljonski komandant je razporedil predhodnico in eno četo v strelce. Po trebuhu plazeč se se je približevala predhodnica nemški zasedi. Prišli so na dvajset metrov razdalje. Tedaj povelje: »Pali!« Po zraku je priletelo na nemške položaje kakih 10 ofenzivnih bomb, mitraljezci pa so z dolgimi rafali tolkli proti nemški zasedi. Še nekaj strelov in partizani so na komando »Juriš!« skočili po hribu navzgor proti zasedi, ki se je takoj umaknila. Kolona se pomika počasi v hrib. Cez kakih 20 minut spet zaseda. Bataljon se ne umakne. Janko, komandant bataljona, izda tedaj povelje: »Prostovoljci naprej!« Ljubljansko podjetje »Triglav-film« je posnelo prvi jugoslovanski vohunski lilm pod naslovom »Vohun X-25 porota«. Novi film je adaptacija tega romana, ki jo je izvedel Franti.šek Cap. Cap je film tudi režiral in upajmo, da bo z njim mogoče ponovil uspeh »Vesne« in »Trenutkov odločitve«, ki so mu na dveh puljskih festivalih prinesle »Zlato Areno«, slovenskemu filmu pn priznanje za najboljša filma leta. Režiserju sta stala ob strani snemalec Janez Kališnik, ki je snemal tudi film »Ne čakaj na maj« in je sploh stalni Capov sodelavec — enako kot inž. arcli. Mirko Lipužič, ki je bil scenograf novega slovenskega filma, šestnajstega po vrsti. Film je posnet za široko platno po sistemu cinemascopa in v črno-beli tehniki Snemali so najprej v ateljejih Filmservisa v Piranu, nato pa na ulicah Zagreba in Ljubljane. V glavni vlogi vohuna Mirka Simica nastopa Mirko Janičijevič, ki je za vlogo v Hanžekovičevem filmu »Stojan Mutikaša« prejel »Zlato Areno«. Kot 21-Ietni študent zagrebške univerze se je med okupacijo Jugoslavije ogrel za napredne ideje in stopil v nemško vohunsko službo, da bi tako pomagal narodnoosvobodilnemu boju. To mu tudi uspe, čeprav ves čas dvomi v tajnico vohunskega oddelka na nemškem poslaništvu v Zagrebu, ki jo igra članica Savremenog pozorišta iz Beograda Tamara Miletič. Ta dvojna vloga ustvarja napete situacije, saj drug drugega vsi upravičeno sumijo. Tu je posebno pomemben šef vohunske službe Schulze, ki ga igra Rolf Wanka. Tudi v ostalih vlogah Nemcev nastopajo nemški Igralci. Izmed naših pa bi omenili Steva Zigona, ki se ga spominjamo iz filma »Pet minut raja«, pa Angelco Hlepce-tovo, Janeza Jermana in druge. Film predvajajo na letošnjem puljskem festivalu. Ni še prišlo povelje do konca kolone, že se je zapodila predhodnica proti nemškim položajem in po petminutni borbi se je morala nemška zaseda umakniti. Bataljon krene dalje, zdaj še bolj previdno. Pod kmetijo Logar spet močna nemška zaseda. Nem- ERNST GLAESER: ški položaji niso povezani. Komandant Janko zapove, naj gre zadnji del kolone na desno stran, obide zasedo in jo napade z boka. Po nekajminutni borbi se je tudi ta zaseda umaknila. Podnevi je bataljon nadaljeval pohod in edini izmed vseh bataljonov prispel na zborno mesto, na Pasjo ravan. (Odlomek iz knjige LETNIK 1902. Izšlo v žepni knjigi Školjka v prevodu Vitala Klabusa in v opremi Mire Rojčeve) Jankov bataljon se je ponoči približal meji na mestu, kjer žica še ni -bila ovita okoli kolov, Na tem mestu je bilo vse priprav- Povabil sem Avgusta na večerjo. Ko sva se približala nasadom, za katerimi je ležala naša hiša, sva zagledala trop dečkov, ki so razburjeni skakali okrog nekega drevesa, na katerega so bili nekoga privezali. Avgust, ki je imel bistre oči, je na lepem zavpil: »Forda so napadli!« Takoj se je spustil v tek. Tekel sem zraven njega. Vsa jeza na Ferda je izginila pred dejstvom, da je bil napaden. To je odločilo. »Seveda, Ilaug-witz in vsa gosposka tolpa,« je vzkliknil Avgust in me v diru prehitel za tri metre. Skrajšala sva si pot, skočila čez cvetne grede in se z divjim tuljenjem zapodila med gosposke fante, ki so se ravno posvetovali, kaj naj s Ferdom storijo. Z jermeni od šolskih torbic so ga privezali k jesenu in ga dali stražit dvema »Možema«. Ravno sem slišal Kalmilcov glas: »Vsakdo naj stopi predenj, mu eno primaže in mu pljune v obraz!« ko je Avgust molče planil naravnost mednje, brcnil Kalmika v trebuh, da se je zvalil v travo in postal ves sl-rast v obraz, mladega IIaugwitza pa je zgrabil za škotsko kravato, ga trikrat pošteno pretresel in ga potem udaril s pestjo po nosu, da mu je iz njega privrela kri. »Vi psi,« je zavpil in oči so se mu pordečile, »deset proti enemu!« Potem jc skoraj tuleč planil k drevesu in z žepnim nožem prerezal Ferdu jermena. Jaz sem bil medtem odpravil stražo in se krepko lotil še nekoga. »Kapitan,« je zatulil Avgust pred drevesom in obrisal rešenemu Ferdu opraskani obraz. Nato mu je zdrgnil sklepe, ki so bili modro otekli. Takrat je stopil pred nas IIaugwitz, ki mu je pod nosom visela rjava krasta, in rekel Avgustu: »Nismo ga napadli, ker je vaš kapitan, temveč zato, ker je rekel: .Nemčija bo vojno zgubila . , .'« »Da,« Je zavpil nekdo, sto je rekel. Poprej smo mu Se ponudili prijateljstvo, ker je zdaj vojna in hočemo vsi biti složni. Pa se nam je smejal v obraz in potem trdil, da bodo zmagali Angleži, ti podleži. Ferdo jc vohun!« »Da, da, da. ..,« so tulili vsi v zboru in spet postali pogumni, »njegova mama jc bila Angležinja, zato hoče, da bi Angleži zmagali . . .« Ferdo je stal poleg Avgusta in si s travo drgnil blato s čevljev. Njegov obraz je bil zelo ošaben. Držal se je tako, kot da mu vse ni prav nič mar. »VI lažnivci,« je zakričal Avgust in zavihtel žepni nož, »tega ni Ferdo nikoli rekel!« »Kar sam ga vprašaj,« so se mu posmehoval! oni. In Kalnik je planil k Ferdu in ga zgrabil za zapestje: »Kaj si rekel?« Ferdo se ga je otresel, potem pa vzdignil drobno glavo in spregovoril v umirajoči večer: »Da, Nemčija bo izgubila vojno . . .« Vsem nam je zastala beseda. Tudi meni je bito, kot da me je kdo udaril po glavi, čeprav sem te besede slišal že drugič. »Vohun,« so zavplll dečki. Takrat je Avgust stopil k Ferdu, ga zgrabil za ramena in medtem, ko ga je kar naprej stresal, kot da ga hoče prebuditi, je vpil: »Kapitan, kapitan!!« Pri tem je jokal... »Verjamem svojemu očetu,« je odvrnil Ferdo in s ponosnimi koraki odšel mimo nas proti cesti. Avgust Je tulil, »Izdal nas je,« mi je rekel, »Anglež je.« Bil sem prav tako žalosten kot on. Takrat sem videl, da je Kalmlk vzdignil izza grma kamen ln ga vrgel za Ferdom. Zadel ga je. Ferdo se je opotekel. Potem je omahnil. Na kup peska, ki je bil nasut zraven ceste. Stekli smo k njemu. Celo mladi Haugvvitz. Ferdu je izpod temena tekla kri. V nežnih vijugali mu je curljala za tilnik. Avgust ga je podprl. Mladi Haugwitz Je rekel: »Četudi Je Anglež, ampak to je bilo podlo.« Obvezali smo Ferda z robci. Rana nI bila nevarna, ltet je Kalmiku prišel pod roke top kamen. »Domov hočem,« je zamrmral Ferdo in se sam odpravil naprej. Avgust se ga je trdno oprijel. »S teboj greva.« Odpeljala sva ga. Ko smo prišli do zadnjih hiš, jc izza grma planil kvišku Kalmlk in zavpil: »Vohun!« Premišljal sem, zakaj Kalmik ni Anglež. Sli smo na posestvo. Avgust Je prigovarjal Ferdu, naj se vendar slednjič spametuje. Rekel mu je, da Nemčija prav gotovo ne bo zgubila vojne, vsi tovariši so istih misli — če pa kljub temu verjame, potem naj govori o tem z nama in ne s. drugimi. Ce ne, je rekel, bi ga bilo težko zmerom reševati iz njihovih rok. Ferdo se je le smehljal. Potem mu je postalo slabo. Nekaj časa sva ga nesla. Pustil nama je. Nehote sem moral misliti na Lea, kako sva ga takrat peljala s šolskega dvorišča. Naenkrat je Ferdo vprašal, koliko je ura. »Pet minut pred osmo,« je Avgust ponosno odgovoril. Od očeta je dobil za slovo nikljasto uro. »Ob devetih se oče odpelje k polku,« je rekel Ferdo. Položil nama je roke čez ramena. Spustila sva se v dir. »K polku,« je vprašal Avgust, »torej vendar verjame v zmago.« »Ne, samo izpolnjuje dolžnost kot častnik . ..« Takrat se je Avgust razjezil. »Tudi naši očetje izpolnjujejo svojo dolžnost!« »Ampak ne vedo, da je brezupno . . .« »Mislim, da je bolan,« ml je poše-petal Avgust. Prikimal sem. Zdelo se mi je najbolj verjetna razlaga. Bližali smo se posestvu. Od mesta sem so privrela znamenja s trobento za večerni zbor. Grmelo je. Morali smo biti še kakih tri sto metrov daleč od posestva, ko smo opazili, da se je tam zbralo veliko ljudi. »Stoj,« je rekel Avgust, »tam se nekaj godi.« Slišali smo klice. Trije orožniki, ltl so z vso močjo pritiskali na pedala, so nas prehiteli. Ko smo prišli bliže, smo razumeli. »Vohun! Vohun!!« »To velja mojemu očetu,« je reke Ferdo, »k njemu hočem.« Zadržala sva ga, pa se je iztrgal in" stekel naprej. Malo pred vhodnimi vrati sva ga dohitela. Oblegalo jih je kakih sto ljudi. »Anglež!« so kričali, »vohun!« Nekateri so pobirali kamenje in ga metali v naoknice. Na čelu Jim je stal prvi hlapec. Orožniki so izdrli sablje in skušali množico odgnati. Ljudje so jih obmetavali z grudami prsti. Potem so zapeli pesem mornarice. V tem trenutku sva zagledala Ferda, ki se je prebil skozi skrajno vrsto in tekel proti vhodnim vratom. »Stoj, stoj!« je nekaj ljudi zavpllo za njim in začelo metati kamenje. »To je njegov mali Anglež!« »Stoj, stoj!« Ferdo je telebnil na tla. Nekdo mu je bil porinil palico med noge. Orožniki so ga obstopili. »Ho-ho!« je zakričala množica in se začela priml-kati in grabiti po Ferdu. Avgust je jokal. Jaz tudi. Se sva imela Ferda rada. Kljub vojni.., Zoper najino prepričanje . .. Ko. je množica z divjo točo kamenja ravno odrinila orožnike s Ferdom k obzidju in se zavalila k vhodnim vratom, so še ta odprla. Na dvorišču sta stala plavca pred kočijo gospoda von K. Počasi, kot da je nekaj pozabil, je stopal major po razsvetljenih zunanjih stopnicah grašči ne navzdol. Bil je v polkovni unifoii mi. Okrog pasu je nosil srebrno pa-slco. Nihče se ni zganil. Orožniki so po vojaško pozdravili. Množica je molče obstala. Uniforma jo je oslepila ... ob dnevu borca v petnajstem letu svobode Nekoč sem slišal praviti, da svet presoja borbenost in junaštvo pripadnikov posameznih narodov že po tej njihovi pripadnosti. Tako so na sploh imeli po svetu slavno srbsko vojsko za eno najbolj junaških in pogumnih, To junaštvo je bilo neštetokrat dokazano in izpričano v turških vojnah, v balkanski in v prvi svetovni. Bosanci in kranjski Janezi so se po končani I. svetovni vojni združili s Hrvati in Srbi v vsiljeni kraljevini, ki je sicer v svoji armadi naprej gojila junaške tradicije srbske vojske, le da je bilo to junaštvo izkoriščano za varstvo čaršije in izkoriščevalcev proti boju ljudstva za svoje pra-in vice. To je seveda oslabilo obrambno moč kraljevske Jugoslavije, ki jo je korumpirano protiljudsko vodstvo v najtežjem trenutku prodalo sovražniku. Ves svet je v tistem hudem trenutku pričakoval herojski odpor opevanih junakov. Zato je bil toliko bolj presenečen in potrt, ko se je ta lažna stavba junaštva podrla kot hiša iz kart. Prava zgodba pa se je s tem šele začela. To je najprej občutil na svoji koži okupator. Po vsej Jugoslaviji so mu začela giniti tla pod nogami, povsod so rasli iz tal neznani junaki in kljubovali tisoč naš domaČi a n D ^ Trije. Angel, Gabrijel in Rafael. Angelska imena. Na vrtu pri »Zeh-tarju«. Pijejo pivo. Pravkar so pospravili karte. »Sta se že odločila, kam gresta na dopust?« je vprašal Gabrijel. »Žena sili v Kranjsko goro, jaz bi šel pa raje v Cateške toplice. Revma me daje,« pove Rafael. »Pa ti, Angel?« »Na Pohorje me mika. Se nisem bil. V Mariboru imam prijatelja, ki ima avto. Že lani me je vabil.« »Fanta moja, jaz imam pa boljši načrt. Krožno potovanje si bom privoščil. Reka, Split, Dubrovnik. To bo po morju. Dubrovnik, Sarajevo, Beograd, Zagreb, Ljubljana. To po suhem. V Sarajevu sem služil kadrovski rok. Z neko ,bulo' si še sedaj dopisujeva. Razumeta?« »O, razumeva, Gabrijel. Blagor tebi!" je zavzdihnil Rafael, Gabrijel je samec, onadva pa ti-čita v zakonskem jarmu. »Z anketami je dognano, da je bolje, če preživita zakonca dopust ločeno, To deluje na oba kakor osvežujoča injekcija,« modruje Rafael in nekam kislo pomisli na gospodinjsko tlako, na pomivanje posode, drgnjenje parketa, šivanje gumbov in druge kreposti, ki morajo odlikovati svobodnega soproga, če je tudi žena v službi. »Tudi jaz glasujem za ločeno, kakor praviš . . .« poprime Angel. Dva »pokovea« ima. Enemu je šest, drugemu pa štiri leta. Živo srebro. Več: prava Indijanca. Starejši zna metati laso. »Očka, ti si divji konj in zdajle te bom ujel, pazi!« Hopl In že je za vratom zanka vrvi, ki sicer služi za obešanje perila. Poba vleče kakor obseden. Časopis mu pade iz rok, oči mu izstopajo. Potem ga je z »lasom« po mehurju. Da ne zna biti divji konj, je tulil. »Zdaj se pa naglejta! O ločene, ločene počitnice!« Razšli so se prijatelji. Angel in Rafael v pristanišče rodbinske sreče, Gabrijel pa v kino. PRI RAFAELU DOMA »Vzemi ponvico in si ocvri za večerjo dva jajčka. Kruh si pozabil prinesti, kot sem ti naročila. Krajček včerajšnjega je še v kredenci, Saj imaš dobre zobe. Jaz ne utegnem, vidiš, delo sem si prinesla domov,« ga je sprejela blaga družica. Ko je mast zacvrčala in je buljilo iz ponvice dvoje »volovskih oči«, se je Rafael odkašljal in spregovoril: »Torej Sonja, ti greš v Kranjsko goro, jaz pa v Cateške!« »Kako si rekel, ljubček?« »No, vsak na svojo stran. Saj veš, da ti vedno rad ustrežem.« »Tvoj revmatizem je živčnega izvora. Pa tudi nekam bled si in po-lcašljuješ. Za takšne je planinski zrak. Sem že izpolnila obe sindikalni karti za Kranjsko goro. Živčen si, ljubček, nemirno spiš, občutljiv si postal in zadnje čase pogosto režiš vame. V Kranjski gori bo vse to prešlo, veruj mi!« »Ampak . . .« »Ze dobro, že dobro. Pomiri se, čemu se treseš? Saj pravim, živci!« PRI ANGELU »Ze dve uri prestavljam tvojo večerjo iz pečice na štedilnik in narobe. Tega mora biti konec. Sama se moram ubijati z otrokoma, ti pa posedaš pri kartah,« Z angelsko krotkostjo je Angel prestregel prvo ploho, »Ne bodi huda, srček! Zadoščenje te čaka. Sama odloči, kje bi rada preživela letošnji dopust.« »Hm, sama naj se odločim? Kaj pa ti?« »Jaz? Odločil sem se, da obiščem po dolgem času Franceljna v Mariboru. Avto ima, pri nlem bom stanoval, poceni bo vse to in si boš lahko zato ti kaj več privoščila,« je dejal Angel v eni sapi. »Pa fanta?« »Majhna sta še, pa ne bi mogla pogrešati mame!« »Ti!« »A?« »Je v Mariboru tudi kakšna, s katero bi šel rad gobe nabirat?« «Kaj hočeš s tem?« »Mar misliš, da ne vem, kje si bil v nedeljo in kdo je bil s teboj? Bi mi hotel s tistimi črvivimi gobami či zamazatl? Sama sta bila v gozdu, kleli so vaju!« »Pa menda nisi ljubosumna na prijateljico?« »Priložnost naredi tatu! Otroka imaš, Nočem, da bi me ljudje vlačili feljtoncek □ po zobeh. K mojim pojdemo vsi! Pri nas doma je vrt, so travniki, gozd in potok za kopanje. Naj se otroka sprostita! Po gobe pa bom hodila s teboj, da se ne bo nihče spogledoval. Tako bo, Angelček moj!« Naslednji dan. Na ulici. Iz službe grede. Gabrijel: »Jutri odpotujem.« Rafael: »Kam?« Gabrijel: »Na krožno potovanje, kakor sem si napravil načrt. Pa vidva-?« Angel: »Dobro se imej in kaj piši! Pozdravljen! Mudi se mi.« Rafael: »Veš, moji živci . . . Premislil sem si. Nemara je Kranjska gora zame res najbolj priporočljiva.« JASA ZVAN Mladinska dramska skupina iz Šmarij v Hrvatinih Preteklo nedeljo je gostovala v Hrvatinih mladinska dramska skupina šmarske Svobode s Pu-getovo komedijo »Srečni dnevi«. Mladi igralci iz Šmarij so pokazali odrsko spretnost in smisel za humor, ter tako navdušili gledalce v Hrvatinih. Pevski zbor PD »Božidar Ko-Iarič« iz Hrvatinov v Berto-kih in Ankaranu Pevski zbor prosvetnega društva »Božidar Kolarič« iz Hrvatinov je priredil v soboto, 25. junija koncert v zadružnem domu v Bertokih, v nedeljo, 26. junija pa v bolnici za pljučno tuberkulozo v Ankaranu. V obeh krajih je občinstvo s simpatijami sprejelo njihovo izvajanje, v Ankaranu pa so morali nekaj pesmi celo ponavljati. tisočkrat hujši sili. Presenečenje se je spremenilo v bes — začele so se represalije proti naraščajočemu uporu. Zdaj je prišel lik jugoslovanskega človeka-delavca, kmeta, pastirja, pa tudi intelektualca — do pravega izraza. Rojevali so se junaki. Ljudje so v samih sebi odkrivali prečudne sposobnosti za boj — sposobnosti, o katerih se jim še včeraj niti sanjalo ni. Za vsem tem in na čelu tega boja pa je kot zavestna gonilna sila stala naša slavna Komunistična partija. Ona je vzgajala ljudi v junake, iki niso poznali strahu. Zavestno so dajali svoja življenja, če je bilo treba, da so reševali svobodo in čast svojega naroda in vsega človeštva, ki se je s skrajnim naporom upiralo fašističnim nasilnikom. Svobode nam niso prinesli na krožniku. Odkupili smo jo sami. Z našo krvjo in s krvjo deset in sto tisoč padlih borcev. Za mnoge vemo in jih po zaslugi častimo. Mnogi so umrli, da njihovo ime ni ostalo na nobenem spomeniku ali spominski plošči. Tudi njim gre vse naše priznanje in hvaležnost za največjo žrtev. Čeprav neznani, so danes, ob prazniku Borca in človeka, z nami v naših srcih in mislih, z nami vred praznujejo in se veselijo svobodnega sveta, ki so ga pomagali ustvarjati. Ko danes preživeli -borci kot zadovoljni kosci gledamo nazaj na naše delo, smo veseli in ponosni na veliko stavbo socialistične Jugoslavije, porojene iz tega boja. Nismo še izpregli in ko gradimo naprej, budno varujemo dosežene pridobitve. Pri tem nam v duhu stojijo ob strani vsi padli, njihov lik pa je tudi vzor novemu rodu, ki prihaja in bo od nas .prevzel breme prihodnosti na svoje rame. ¡■K Ki "'"■i.;"-" .'v* ' •^'fll-jii? I lil» . g i % . | i i i i ¡g ji;. # ;t;;ji; ■ s« Stopimo ob letošnjem Dnevu borca še enkrat v spominu med borce slavne primorske Kosovelove brigade (na sliki), ki so med kraškim kamenjem in bori nosili strah in trepet ljudskih maščevalcev med razkrojene vrste okupatorjev. Petnajst in več let je preteklo od tedaj, vendar pa je spomin na tiste čase in ljudi vedno živ in jasen v nas, kakor sta živi in jasni usoda in stvarnost, ki so nam ju tisti boji pridobili. In živ bo med nami, dokler bo tod živel naš rod in dokler bodo po Krasu stali spomeniki večne hvaležnosti padlim junakom tega velikega boja Razvoj zahteva nove organizacijske oblike Plenum Glavne zadružne zveze FLRJ in Zveze kmetijgko-gospo-darskih zbornic je sprejel konec aprila letos tudi sklep o reorganizaciji okrajnih zadružnih zvez. Ker gre dejansko za bistveno organizacijsko spremembo, ki bo nastala z ustanavljanjem okrajnih kmetijskih zbornic s ciljem razmejitve družbeno političnih nalog do družbeno gospodarske dejavnosti v našem 'zadružništvu, so o novi strukturi obeh kmetijsko gospodarskih forumov razpravljali tudi na plenumu Glavne zadružne zveze Slovenije in Ji PiM^ na občnem zboru Zbornice, za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Oba foruma sta bila mnenja, da zaradi nekaterih specifičnosti vsi okraji v naši republiki ne opravičujejo te spremembe. O novih smernicah v našem zadružnem gospodarstvu je že zavzel stališče tudi upravni odbor Okrajne zadružne zveze Koper, ki meni, da zares ni razloga, da bi ob reorganizaciji OZZ, ki jo sicer tukaj zagovarjajo, ustanovili posebno organizacijsko telo, ker lahko vlogo kmetijske zbornice prevzame Kmetijski zavod. To bi bilo hkrati tudi v skladu s stališčem Glavne zadružne zveze Slovenije, temeljita gospodarska analiza pa naj bi bila osnova za ugotavljanje upravičenosti obstoja kmetijsko gozdarske zbornice, seveda v sestavi Kmetijskega zavoda. Analiza bi hkrati lahko služila za osnutek predloga organizacijske strukture, načina finansiranja, glede kadrovske zasedbe ter za razmejitev in določitev družbeno političnih in družbeno gospodarskih nalog med OZZ in Kmetijskim zavodom. Pri delitvi vloge obeh organizacij pa bodo nedvomno morali upošteva- ti, da OZZ ne more 'biti le osamljeni nosilec političnih akcij pri socializaciji vasi, saj se v konkretnih nalogah neločljivo spaja z družbeno gospodarsko dejavnostjo v našem zadružništvu. Na drugi strani pa sedanja razvojna stopnja socialističnega kmetijskega sektorja neobhodno terja potrebe po dveh kmetijskih ustanovah, ker ibo taka, popolnejša oblika vodenja našega zadružnega gospodarstva lahko bolj učinkovita v koordiniranju vseh nalog, ki so bile doslej v glavnem domena zadružnih poslovnih zvez. Seveda pa bodo morale novim predpisom prilagoditi svojo dejavnost tudi zadružne poslovne zveze. Kmetijske zadruge — članice pa morajo določiti pogoje njihovega nadaljnjega obstoja, poslovnega prometa in poslovnih metod v novih okoliščinah. OZZ bo skupno s poslovnimi zvezami Koper, Sežana in Postojna nedvomno najlaže konsolidirala bodoče delo teh zvez v novih pogojih, pravočasno ukrepanje pa bo najboljše jamstvo, da bodo zadružne poslovne zveze lahko sprejele nove predpise vsestransko pripravljene. (bb) Znanje zase in zo tovariše F.orec je bil vedno tudi človek. Prav Cloveka-borca ponazarja gornja risba. V boju ranjene soborce so borke in borci reševali za ceno tveganja lastnega življenja in jih s praga večnosti vračali v življenje. Neštetokrat izpričani humanizem je preveval ves naš boj, sicer tako okruten in brez prizanašanja do oboroženega sovražnika Ob zaključku obsežne vzgojne akcije o prometni varnosti lahko s posebnim zadovoljstvom ugotavljamo, da je bil odziv med pionirji presenetljivo dober. Ze množična udeležba pionirjev pri prometni vzgoji kolesarjev je pokazala izredno dovzetnost naših malih za cestno-prometne predpise, zato ni naključje, da so organizatorji poželi največ uspehov prav na naših šolah, kjer so ob prizadevnem sodelovanju vzgojiteljev opravili veliko delo, Rezultat načrtnega dela prometnih organov in AMD Koper ni izostal tudi pri podajanju gradiva iz prometnih predpisov II. in III. stopnje, kjer so pionirji osvajali na številnih predavanjih in teča- jih celotno snov cestno-prometnih predpisov. Tudi tokrat so dokazali, da so bili zares dobri učenci, saj je na šestih šolah — v Dekanih, Škofijah, Božičih, Pradah, Šmarjah in Kopru — uspešno opravilo ta dokaj težak izpit nad 350 pionirjev, ki so prejeli od AMD 218 srebrnih in 134 bronastih značk. Ker je delitev diplom in značk sovpadala z zaključkom šolskega leta, je zaključek akcije o prometni vzgoji naših najmlajših imel še posebno slavnostno obeležje. V koprski osemletki (na slikiV, kjer so prejeli pionirji 23. junija 44 srebrnih in 24:bronastih' značk istočasno s šolskimi spričevali, je bilo. seveda veselje: tudi-dvojno. 2EMA m DOM * ZDRAVSTVO m VZGOJA ir OTROK m D R 0 2 S M A & 2EMA 8M DOM ZDRAVSTVO SfcS VZGOJA ^ O T R © K PIONIRJI POSTOJNSKE OBČINE SO NA KONFERENCI PREGLEDALI SVOJE DELO V Postojni je bilo v četrtek, 23. junija opaziti skupifio otrok v prazničnih oblekah in z rdečimi rutami okoli vratu. In če ste jih pogledali prav od blizu, je bilo videti samozavest v očeh. To so bili najboljši pionirji postojnske občine. Zbrali so se, da bodo na skupni konferenci povedali tovarišem o delu svojih odredov. Okrog pol desetih so pisane obleke poživile park pred Gozdarsko šolo, nekaj pozneje pa so pionirji in gostje že sedeli v jedilnici, ki je bila prav za to priložnost lepo okrašena. Na odrednih konferencah, ki so jih imeli na mnogih šolah, so odredi dali obračun svojega dela ne proizvajalce. Delo v krožkih je na nekaterih šolah pisano in bogato, kar dokazujejo prva mesta pri tekmovanjih. Ce bi vse naštevali, še dolgo ne bi prišli do konca, toliko tega je bilo slišati na konferenci. Sekretar občinskega komiteja ZKS v Postojni tovariš Slavko Cernelč je pionirje pohvalil in jih spodbudil k nadaljnjemu delu, podobno pa tudi drugi gostje konference. Po tem uradnem delu konference je postalo vzdušjo pri skupnem kosilu bolj prisrčno in kramljajoče. Razpoloženje je še zraslo, ko so se udeleženci odpeljali z avtobusi na ogled tovarne LIV v Postojni, živinorejskega kombinata, obrata Javor in pionirske zadruge v Prestranku. Tam so domači pionirji razkazal! tudi svojo šolsko razstavo, ki je bila dokaz marljivosti in prizadevnosti odreda v šoli in izven nje. V času malice je bila že na vrsti sproščena pesem in smeh. Med najbolj veselim živ-žavom je bilo treba misliti na odhod. Toda spomin na konferenco, na vse lepo doživetje bo še dolgo živ v vseh. Težko je pozabiti svetle oči naših pionirjev, polne ponosa, da so sami vodili konferenco in odločali. To ni samo velikega vzgojnega pomena, ampak bo obenem še spodbuda za uspešno nadaljnje delo. Iskrena zahvala gre občinskemu odboru SZDL v Postojni in podietjem, ki so omogočila to lepo doživetje. Darinka Sivec Za vroče dni potrebuje tudi bodoča mamica primerno oblačilo in samostojno vodili konferenco. Zato so tudi zdaj najprej izvolili odredi nabirali še zdravilna zelišča in čaje, urejali nasade, pogozdovali, skrbeli pozimi za ptiče, pomagali pri urejanju vasi, igrišč in vrtov ob šolah, v Hru-ševju in v Prestranku pa so letos ustanovili tudi pionirsko zadrugo. Tu so se učili pionirji napredno gospodariti in rasti v socialistič-delovno predsedstvo in vodstvo konference je prevzela pionirka Lea iz Prestranka. Konferenco je vodila samozavestno, v splošno zadovoljno presenečenje. Predstavniki odredov so prebrali svoja 'noročila. Iz tega je bilo razvidno, da so bili naši odredi marljivi, da so napravili veliko več, kot bi človek sodil pri površnem opazovanju. Razen priprav na že tradicionalne otroške praznike so SPOMLADANSKA ZELENJAVA V SKLEDICAH 20 dkg zluščenega graha, 15 dkg solate za kuhanje, 20 dkg korenčka, 15 do 20 dkg razne spomladanske zelenjave in zelišče po okusu (koprive, kisllca, rman, špinačnl listi,' koper, pehtran Itd.), 5 dkg olja, malo vode, sol, limonin sok; 20 dkg na kolesca narezanih rdečih redkvic, pripravljenih v solati, zelen peteršilj, 8 kolesc debele letne salame, 3 jajca, olje sa pečenje. Iz gornjih količin naredimo zelo praznično jed, ki je okusna in prav prijetna za oko. Uporabimo jo kot dodatek k mesu, lahko za večerjo in po želji tudi še na druge načine. Grah, solato v listih, na kolesca narezan koren kot spomladansko zelenjavo, na debelo narezano, dušimo vsako posebej. Po okusu osollmo, že dušeno pokapamo z limoninim sokom in zmešamo s sesekljanim zelenim peteršlljem. Redkvico pripravimo surovo v solati. Kolesca salame opečemo na eni strani, da nastanejo skledlce, jajca stepemo in spečemo. Mešamo jih z vilicami, da dobimo drobne, toda voljne žgančke. V te skledice naložimo pripravljeno zelenjavo. Na toplo zelenjavo damo v sredo kupček jajčka. (Po »Naši ženi«) '{gr s mm M m mmmtg, p / ¿«llsll® ^ ■» >š ¿v Pionirji postojnske občine so se zbrali na konferenci 23. junija v Postojni NASI VZGOJNI PROBLEMI Učitelj in pouk glasbene vzgoje V prejšnjem predavanju smo si problem estetske vzgoje na naših šolah ogledali le na splošno. Pri tem smo ugotovili na eni strani, da pomembnosti tega vprašanja ni mogoče zanikati, in na drugi, da je ta del vzgoje bolj ali manj zanemarjen. Namen tega nadaljevanja je, da bi poskusil dati analizo vzrokov oziroma da bi poiskal tiste subjektivne sile, ki lahko ta položaj tudi zboljšajo. Tudi tu se omejujem predvsem na področje glasbene vzgoje. Mislim, da so v glavnem trije čini-telji, ki vsak po svoje delajo, bolje rečeno bi morali delati in sodelovati na tem polju. Seveda v okviru šole. 1. učitelji, ki uče na nižji stopnji (razredni pouk); 2. predmetni, strokovni učitelji ter profesorji glasbe, ki poučujejo glasbo na višji stopnji; 3. upravitelji šol in prosvetni delavci ostalih strok. Poglejmo najprej učitelje, ki jim je zaupana vzgoja naših najmlajših, učitelje, ki učijo na nižji stopnji osemletne šole. Oni učijo vse predmete v okviru tako imenovanega razrednega pouka, tako otroka tudi glasbeno vzgajajo. Načnimo torej vprašanje učnega kadra, ki poučuje glasbo v osnovni šoli. Učiteljstvo lahko razdelimo glede na njegovo delovanje na področju glasbene vzgoje na več skupin. V prvo skupino bi uvrstili tiste, ki so po bolj ali manj uspešni sploš-noizobraževalni šoli šli skozi krajše ali daljše učiteljske tečaje. Večina se petja sploh ni učila ali pa zelo malo. Repertoar pesmi, kolikor jih znajo na pamet, je skromen in pomanjkljiv. Sami nimajo nikakršne ali pa zelo malo splošne glasbene izobrazbe — ne po lastni krivdi — da o potrebnem glasbeno metodičnem znanju niti nc govorimo. Od njih bi bilo seveda težko pričakovati estetskega podajanja pesmi, še manj pa kakršnegakoli sistematičnega vzgajanja. Prosim, čast izjemam; vso pohvalo pa njim, ki so s svojim oseb- Svet stanovanjske skupnosti Kopra se je sestal v začetku tega tedna, da bi predvsem koordiniral delo svojih socialnih komisij. V razpravi se je izkristaliziralo mnenje, da bo potrebno čimprej pregledno urediti podatke ankete in po njihovi analizi napraviti načrt dela. To bo dalo konkretno vsebino delu stanovanjskih skupnosti in zainteresiralo merodajne forume, gospodarske organizacije in tudi zbore volivcev. Res je, da trenutno niso na razpolago večja finančna sredstva, je pai vrsta dejavnosti, ki ne terjajo investicij, ampak le angažiranosti in delavoljnosti. Med sklepi posvetovanja tajništva stanovajskih skupnosti je zato v prvi vrsti podrobna analiza ankete potreb prebivalcev, dalje delo socialnih komisij in njihova povezava z upravnim organom ter svetom za varstvo družine, kakor tudi z družbenimi organizacijami. » « KOMBINAT KOS^ZERVME INDUSTRIJE SbefamariA IZOLA H i jgg ga ■ .--.■-.. m aflBBB a aH ¡a—HaHgi ^ fSagSSSššSSSE 6. številka revije »Otrok in družina« je bila zadnja pred šolskimi počitnicami. Po problemih, ki jih obravnava, je aktualna in pestra. Nešteto družin je pred vprašanjem: za kakšen poklic naj se odloči njihov odraščajoči otrok? Posebno težko je včasih z žensko mladino, ker postaja vprašanje zaposlitve žensk vse bolj pereče, saj nastaja prevelika neskladnost med željami ženske mladine in med možnostmi vključevanja v poklic. Zlasti je to vprašanje kritično na podeželju, kjer se dekleta še vedno odločajo za tipično ženske poklice: šivilja, frizerka, pletilja, ne poznajo pa vseh drugih možnosti za vključitev v tako imenovane »moške poklice«. Na drugi strani pa primanjkuje v vsem gospodarstvu strokovni kader. Revija omenja pomanjkanje vzgojnega kadra. V zadnjem času je namreč precej naraslo število varstveno-vzgojnih ustanov. Programi stanovanjskih skupnosti pa kažejo, da bodo v bodoče otroške ustanove še hitreje ustanavljali. Zato je potreben sposoben vzgojiteljski kader, ki bo znal zagotoviti dobro organizirano delo v ustanovi. Tako je ob tem problemu v reviji nakazan širok program izobraževanja vzgojnega kadra. In če se vrnemo domov in pogledamo, kako živijo naši otroci,, se posebno na podeželju lahko marsikje vprašamo: ali je otrok z delom preobremenjen? Mnoge države na svetu — In seveda tudi naša — so s posebnimi zakoni prepovedale neprimerno otroško delo ter izkoriščanje otroške delovne sile v gospodarstvu. Te zakone v naši Industriji povsod upoštevamo, ne upoštevajo pa jih še dovolj med našim kmetskim prebivalstvom in še posebej takrat ne, ko gre za izkoriščanje delovne sile, nekaterih mladoletnih vajencev. O tem socialnem problemu so pisale že prejšnje številke naše družinske revije, v tej številki pa je zaključek in konec članka o Prezgodnji obremenitvi otroka (avtor članka je dr. Milica Bergant). Morda bi radi prebrali tudi vi odgovor na naslednja drobna, a še vedno važna vzgojna vprašanja: Otrok me s trmo spravlja ob živce. Kako naj ravnam z njim? Kako je z žen- skim ročnim delom? Kako naj poučim otroka o spolnosti? Kdaj smem dojenčka posaditi in kdaj shodi? Marko je dobil slušni aparat. Kako preprečimo rahitis? Vse odgovore prinaša pomenek s starši. V rubriki Midva pa nam pove svoje želje neka žena in pravi: Tudi jaz bi se rada zaposlila. In še misel in tudi napotek za jesen: Za dobro gospodarjenje v šolskih kuhinjah. (Samo v naši republiki smo dali iz sredstev občinskih in okrajnih ljudskih odborov nad 100 milijonov dinarjev, da smo uredili in usposobili šolske kuhinje). Kakor vsebinsko, je revija bogata tudi v slikah. Dve obleki v eni. Ce imate kaj preostalega blaga ali lahko dokupite enakega, kaj hitro spremenite oprijeto obleko v moderno tuniko. Ce pa iz pražnje obleke želite imeti preprostejšo, odpnete široko krilo nim trudom zamašili vrzel na tem področju. Zlasti po vojni srečamo vrsto učiteljev, ki glasbene vzgoje ne morejo poučevati, ker imajo popolnoma nerazvit ali zelo slabo razvit posluh. To predvsem po vojni, ko so postali na naših učiteljiščih sprejemni izpiti iz petja le gola formalnost. Ni mi namreč znano, da bi kdo, ki je sicer uspešno opravil ta izpit iz drugih predmetov, bil zavrnjen, ker ni imel posluha. Ce pride tak učitelj na več-razrednico, kjer ga pri pouku glasbene vzgoje nadomesti kolega, Je stvar v redu. Težja in problematična pa postane zadeva glasbene vzgoje naše mladine, če pride tak učitelj na enorazrednico, kjer poučuje vrsto let aH pa celo — danes je to sicer redko — vso svojo službeno dobo. Naletimo tudi na učitelje, ki uče poleg pesmi tudi Se v načrtu predpisano glasbeno teorijo, toda brez vsake medsebojne zveze, dalje take, ki kaj radi ure glasbene vzgoje zamenjajo z drugimi predmeti itd. Pretežni del učiteljstva pa goji po naših osnovnih šolah le petje po posluhu. Seveda pa Imamo na drugi strani že kar lepo število ne le učiteljev, temveč tudi šol, ki skušajo glasbeni pouk kolikor mogoče prilagoditi sodobnim pedagoškim načelom. Uvajajo sistematično glasbeno vzgojo, kjer vsestransko razvijanje otrokovih sposobnosti povezujejo s pesemskim gradivom, kjer otroka že od vsega začetka seznanjajo z zavestnim dojemanjem ritma, s tonskimi predstavami, predvsem pa z živim tonom. Že ta bežen pregled nam je jasno pokazal splošni položaj na nižji stopnji. Krivda naših učiteljev je majhna, saj večina ne morejo nič zato, če je njihova glasbena vzgoja pomanjkljiva. Krivdo je treba iskati drugod, predvsem pa v tem, da smo tej vzgoji posvečali odločno premalo pozornosti oziroma da smo učiteljem nudili premalo pomoči, ali pa je sploh nismo nudili. V letošnjem šolskem letu smo napravili prvi korak, ko so bili na hvalevredno pobudo okrajnega inšpektorata po vseh večjih krajih našega okraja organizirani kratki seminarji za pouk glasbene vzgoje na nižji stopnji. In kaj so pokazali ti seminarji? Predvsem dve stvari: 1. da je bil že skrajni čas za začetek, saj so vsi udeleženci soglasno ugotavljali: »Zakaj niso bili ti tečaji že prej?«; 2. da dobro organizirani seminarji z zanimivo in pestro vsebino vzbujajo pri udeležencih veliko zanimanje, predvsem pa voljo in veselje do dela, kar je v tej začetni fazi več kot uspeh. Ponovno pa so seminarji tudi potrdili že staro resnico, da morajo po svoji vsebinski strani obravnavati kar se da konkretna vprašanja brez globokoumnega razglabljanja o načelnih visokoumetniških pogledih, ki pač v sedanjem položaju, kljub še taki pomembnosti, res nimajo pomena. Učitelji morajo vedeti, kako obravnavati to ali ono učno enoto, kako rešiti ta ali oni problem, skratka, treba jim je dati gradivo in jim nakazati potek pouka za vsak razred posebej s pesmimi, lcl so in morajo biti izhodišče vse naše glasbene vzgoje. To je pomoč, ki jo vsak z veseljem sprejme, saj lahko vsa nova spoznanja takoj prenese v svoj razred. Naj bo tu omenjena še ena pomembna ugotovitev, do katere so prišli mnogi udeleženci navedenih seminarjev. Večina je, v glavnem zaradi pomanjkljive glasbene izobrazbe, imela pred poukom glasbene vzgoje nekak strah, ki se je zaradi množice vseh mogočih zahtev in zanje nerazumljivih izrazov, navedenih v učnem načrtu, tako stopnjeval, da so bili pripravljeni delati in učiti se vsega, samo glasbe ne. Pretirano bi bilo mnenje, da se je položaj pri vseh takoj popolnoma spremenil, vendar se je mnogim povrnila samozavest oziroma, kar je še važnejše, — to poudarjam vnovič — dobili so voljo In predvsem veselje do dela. Dovolite mi, da se obrnem še na vas, dragi učitelji. Na vas slonita veliko breme in odgovornost, ki ju prinaša naša nova šola, vam je zaupana osnovna vzgoja naših novih socialističnih generacij. Ne pozabite, ne zanemarjajte pri svojem delu umetnostne vzgoje, glasbene vzgoje. Nihče vam za to ne bo bolj hvaležen kot otrok. Ce boste prepevali z globokim notranjim doživetjem in ves bogati svet glasbenih doživetij. prenašali na otroke, bodo s svojim ( tako dovzetnim srcem prosili: »Tr-šlca, tovariš — 5e, še!« To vam bo najlepša nagrada in spodbuda. MIRAN HASL OKRAJNI LJUDSKI ODBOR JE RAZPRAVLJAL V koprskem okraju imamo Bolnišnico Koper z oddelki v Kopru, Izoli in Piranu, nadalje Bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo v Postojni ter specialne bolnišnice v Ankaranu, Sežani in v Valdoltri. V njih je 1.279 postelj. Na tisoč prebivalcev odpade v Splošni bolnišnici 3,5 postelje, v specialnih bolnišnicah pa 4,2. Pri tem moramo upoštevati, da služijo specialne bolnišnice tudi prebivalstvu drugih okrajev in celo republik. Stanje bolnišnic pa je različno. Oddelki Splošne bolnišnice v Kopru so v adaptiranih prostorih, medtem ko so ostale v namensko zgrajenih stavbah. Prostori splošne bolnišnice so neprimerni in so prenatrpani s posteljami; ker v sobah ni prostora, morajo ležati bolniki tudi na hodnikih. Od površine v bolniških sobah od-ade na eno posteljo 4,89 m- (nor-ativ 6,5 m2). Zlasti usodna pa je zdeljenost bolnišnice na oddelke, ki so krajevno ločeni. S tem v zvezi so tudi visoki stroški, ki nastajajo zaradi trojnih služb. Po analizi iz leta 1956 ima Splošna bolnišnica Koper 48 uslužbencev več, kakor bi jih potrebovala, če "bi imela oddelke združene. Okoli Splošne bolnišnice Koper se ne ujema z območjem našega okraja. V znatni meri se je poslužuje tudi prebivalstvo severo-eahodnega dela Hrvatske Istre, v prvi vrsti iz občin Buje, Buzet in TJmag. Na drugi strani pa del okraja —• Postojna — gravitira k Ljubljani, del pa na reško bolnišnico — Ilirska Bistrica. Pričakovati je, da se bodo v bodoče zaradi boljših zvez prebivalci iz ieh občin v večji meri posluževali koprske bolnišnice, zlasti še. če bo zgrajena v Kopru nova. V lanskem letu se je zdravilo v bolnišnicah našega okraja 17.066 bolnikov. ki so iih oskrbovali skupaj 534.367 dni. Ker so bolnišnice pre-več zasedene, ie novprečna ležalna doba na oddelkih Splošne bolnišnice Kooer globoko pod republiškim oovorečjem. Bolnike odpuščalo iTirej kot ostale bolnišnice v Sloveniji. Oddelki Splošne bolnišnice Koper so v raznih starih stavbah, ki ne ustrezajo potrebam sodobne bolnišnice. Zdravstvena služba trpi predvsem zaradi prevažanja bolnikov iz enega oddelka na drugega k raznim pregledom, zaradi težav pri konziliarnih pregledih in zaradi nujne trojne službe (tri kuhinje, tri pralnice, mnogo večje število tehničnega in pomožnega osebja itd.). Z adaptacijo starih stavb so se izogibali prevelikim stroškom, ker teh prostorov ni mogoče urediti tako, da bi mogli trajno služiti za bolnišnico. Nekateri oddelki so zaradi tega v skrajno kritičnem stanju, pridružuje pa se jim še cela vrsta negativnih posledic, in sicer slabe sanitarije, nezadovoljivo ravnanje z bolniki, predčasno odpuščanje bolnikov, včasih tudi odklanjanje pri sprejemu. Vse to in še druge akolnosti narekujejo potrebo, da v Kopru zgradimo novo bolnišnico, sedanje prostore pa porabimo za druge namene. Določena je že lokacija nove bolnišnice, pripravljen in potrjen je tudi investicijski program in idejni načrt. Načrt predvideva zgraditev nove bol- nišnice v Škocjanu pri Kopru z vsemi oddelki in 550 posteljami. Ker bo potrebno samo za graditev bolnice 2,7 milijarde dinarjev, je na dlani, da bi bila najboljša rešitev gradnja v etapah. vremena od 1. do 8. julija 19G0 V zadnjih dneh prevladuje v vseh delih Evrope lepo in toplo vreme, ker se zadržuje visoki zračni pritisk nad Baltiškim morjem. Edina izjema je Pirenejski polotok. V tem časovnem razdobju bomo imeli pretežno lepe in tople dni z možnostjo krajevnih in kratkotrajnih poslabšanj vremena. V celinskem delu države bodo posebno v popoldanskih urah mogoče krajevne in kratkotrajne nevihte. Ko je Gradiš zagradil del starega koprskega pristanišča, se je marsikdo spraševal, če ne bodo tu gradili kak nov pomol. Vendar pa je podjetje ta prostor (zaradi pomanjkanja drugod) zagradilo le zato, da na njem vliva železobetonske bloke, ki jih bo potem naš znani orjak Veli Jože prenesel na namembno mesto v novem pristanišču, kjer bodo potem tvorili nov del operativne obale GRADBENO PODJETJE »GRADIŠ« NA DEL U ZA NOVIH 135 m OPERATIVNE OBALE Letošnja setev na poljih piranskih solin še Icar lepo kaže v odnosu na dosedanjo proizvodnjo (letno okrog 23.000 ton soli). Podjetje pa se pripravlja na preusmeritev iz klasičnega načina pridobivanja soli na industrijski proces s pomočjo izpare-vanja. S tem bi se proizvodnja povečala za približno trikrat in bi znašala na leto okrog 75 tisoč ton soli, razen tega pa bi kot stranski proizvod pridobivali še magnezijevo lu-žino, ki je dragocena surovina za kemično industrijo. Piranske soline so že pripravile potrebne elaborate in zaprosile za investicijsko posojilo. Ce bo odobreno, bodo začeli že prihodnjo jesen z delom in dokončali novi objekt do leta 1902. Vrednost proizvodnje bo potem narasla s sedanjih 800 milijonov dinarjev kar za štirikrat. Na sliki: te dni na solinah v Strunjanu Začeli so se tečaji v Kopru Kot vsako leto so tudi letos v juliju in avgustu v Kopru tečaji, ki jih prireja republiška Zveza Svobod in prosvetnih društev iz Ljubljane. V ponedeljek se je pričel nadaljevalni tečaj za režiserje in tečaj za predsednike in tajnike občinskih svetov Svobod. Kasneje bodo še taki tečaji, pridružili pa se jim bodo še tečaji za vodje klubov, za filmsko vzgojo in za lutkovne sekcije. Koprčani in tisti, ki pogosteje prihajajo v Koper, so se že navadili na to, da se po morju bliža našemu novemu pristanišču večja ali manjša ladja ali pa se od njega oddaljuje. Tudi to, da je ladja krajši čas usidrana pred pristaniščem, ni več tako redek pojav. Včasih je ladij celo več pred pristaniščem. Za tiste, ki nimajo vsakdanjih stikov s pomorskim življenjem, pomeni to, da se pač promet v Kopru lepo razvija in da je tako stanje normalno. Vendar je to le nekoliko drugače. Tak promet je res rezultat naporov, da se koprsko pristanišče uveljavi in da se usmeri čimveč blaga v uvozu, izvozu in tranzitu na Koper. Hkrati pa so ti uspehi pokazali, da je operativna obala, ki je bila zgrajena konec leta 1958 v dolžini 135 m, že postala prekratka. Kakor hitro pride do primera, da sta' dve večji ladji istočasno v Kopru, mora ena čakati na sidru pred pristaniščem. To seveda ni koristno niti za ladjo, ki izgublja svoj dragoceni čas niti za samo pristanišče, ker v taka pristanišča, k.ier je treba dolgo čakati na prekladalne manipulacije, ladje nerade zahajajo. Ce tako stanje traja dalj časa, postanejo slabo zapisana pri lastnikih ladij in ti za prevozne poti proti takim pristaniščem zaračunajo višjo voznino kot za druga, ki so enako oddaljena. Večje ladje namreč stanejo dnevno približno 1.000 dolarjev in tudi več, zato je popolnoma razumljivo, da žele čas bivanja v pristaniščih skrčiti na najmanjšo mero. Pristanišča si vsekakor prizadevajo, da omogočijo ladjam najkrajši čas bivanja v pristaniščih. To dosežejo na tak način, da izboljšajo opremo pristanišča in s tem dosežejo večji učinek pri razkladanju in nakladanju ladij, vendar samo s tem ne rešijo problema, Ce se namreč promet veča, je potrebno hkrati skrbeti tudi za primerno dolžino operativne obale, kamor je možno vezati tolikšno število ladij, kakršno se pričakuje ob najgostejšem prometu. Za- radi tega imajo sodobna pristanišča vedno rezervno dolžino obale, tako da najdejo svoje mesto vse ladje tudi takrat, kadar jih je največ. V Kopru pa je dolžina obale Ie 135 m, kar omogoča privez samo ene večje ladje, Nujno bo treba to obalo podaljšati, in sicer najmanj toliko, da bo možno privezati vsaj dve ladji. To je še toliko bolj nujno, ker prihajajo v Koper že tudi linijske ladje, ki ne morejo čakati, da se odpravijo druge hadje, ki so slučajno prispele pred njimi v pristanišče in še niso končale manipulacij, ker so linijske ladje vezane na svoj urnik. To dejstvo je poznano tudi mlademu podjetju »Pristanišče Koper«, ki je že v letu 1958 začelo delati investicijski program za gradnjo nadaljnjih 135 m operativne obale. Vse priprave pa so trajale dalj časa kot je bilo predvideno in razvijajoči se promet je sam dokazal, da so bile zahteve po gradnji obale pravilne in da je treba nemudoma začeti z delom. France Zeleznik razstavlja v Portorožu V soboto popoldne je Turistično društvo Portorož odprlo v mali dvorani Ljudskega doma prvo letošnjo umetniško razstavo, namreč razstavo slikarskih in kiparskih del mladega umetnika Franceta Zeleznika. Otvoritvi je poleg avtorja prisostvovalo še kakih 30 povabljenih gostov — predstavnikov okrajnih in občinskih oblasti, kulturnih ustanov in turističnih delavcev. Razstavljena dela so vzbudila tudi med turisti precejšnje zanimanje. Razstava bo odprta do 4. julija. V ponedeljek je po 14-dnevnem bivanju v Portorožu zapustil našo državo profesor na Institutu za raziskovanje turističnih problemov na univerzi v Bernu, asistent znanega švicarskega profesorja in turističnega strokovnjaka ICrapfa, dr. Paul Risch. Ogle- dal si je celotno področje slovenskega Jadrana in z očmi turista in hkrati strokovnjaka za gostinstvo kritično ocenil razmere v našem turizmu. Našemu dopisniku je pred odhodom izjavil, da je splošni vtis, ki ga je dobil o slovenski obali, zelo ugoden. Uga- Slavnost na Belem križu Na Belem križu nad Portorožem bodo v nedeljo, 3. julija, slavnostno predali svojemu namenu nov sedež tamkajšnjih družbenih organizacij — lepo urejeno stavbo, ki so jo zgradili prebivalci s pomočjo nekaterih podjetij in prispevkom ObLO Piran. SZDL in Zveza borcev vabita na otvoritev. Obvestilo dopisnikom Ker bomo zaradi letnih dopustov in drugih tehničnih vzrokov primorani skrčiti obseg lista pri nekaterih številkah v prihodnjih dveh mesecih, naprošamo vse stalne dopisnike in druge sodelavce, da nam pošiljajo čim kraj-zato pa čim ■ več prispevkov, ne bo zaradi skrčenja trpela obveščenost naših bralcev. Uredništvo Minulo soboto so imeli v piranski ladjedelnici lepo slovesnost: splavili so vlačilec »Biokovo«, ki ga je bil naročil »Donavski Lloyd« iz Siska. Novi vlačilec je po svoji konstrukciji — konstruktor je inž. Velimir Jelič, — prvi te vrste v naši državi. Pogon je namreč na tri motorje po G00 KM in tako ima tudi tri vijake. Vlačilec je dolg 53,40 m, širok 8 m, vlečna moč pa znaša 18 ton. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki organov političnih organizacij In oblasti, predstavniki investitorja iz Siska in podjetja »Kvarnerska plovidba« z Reke ter predsednik okrajnega ljudskega odbora iz Maliarske, ki je botroval vlačilcu. Direktor Ladjedelnice Tone Sturm je kolektivu čestital k pomembni delovni zmagi In poudaril, da pomeni splavitev vlačilca za kolektiv zrelostni izpit, s katerim Je dokazal, da je sposoben opraviti tudi zelo zapletene naloge v zadovoljstvo naročnika. jali so mu predvsem kraji, klima, hrana in pijača, prijaznost strežnega osebja in neomejene možnosti kopanja v morju. Izjavil je, da bo o vsem napisal obširne članke ne samo v švicarske, temveč tudi v druge turistično pomembne publikacije. Navdušen je bil posebno nad počitniškimi domovi, ki tako očito izpričujejo našo skrb za delovnega človeka. Med pomanjkljivostmi je omenil naslednje: nočni mir ni popoln: ker pa je nujen, če naj se človek na oddihu res lahko tudi dobro odpočije, nam priporoča, da uvedemo (kot v Švici in še marsikje) prepoved vožnje z motornimi kolesi in prepoved vsakega drugega hrupa v času med 23. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Hoteli naj ne objavljajo menujev za svoje penzione s plakati, temveč naj tudi za penzionske goste izdelajo vsak dan jedilno karto v manjšnem formatu, na kateri bodo natisnjene vse možnosti me-nuja; gostom je namreč precej povečan užitek, če imajo občutek, da so si hrano sami izbrali, ne pa, da jim je kar diktirana; razen tega večina gostov rada jemlje jedilnike s seboj kot spominek; v tej obliki so okusno tiskani jedilniki lahko uspešna reklama za poznejše goste. Gospod dr. Risch je ob slovesu izrazil prepričanje, da bomo v bodoče znali še bolje razvijati naš turizem. J. L. V preteklih mesecih so bile zadnjo priprave končane in s podjetjem »Gradiš« je bila sklenjena pogodba za gradnjo drugega priveza operativne obale v dolžini 135 m, Z delom so začeli takoj in na ploščadi ob starem koprskem pristanišču je zrasel žerjav, okrog katerega so z leseno ograjo zavarovali prostor, kjer gradijo betonske bloke. Marsikdo se je čudil, kaj neki dela »Gradiš« na tem prostoru, če pa bo obala drugje. To je "zato, ker se bo sistem gradnje obale menjal v primerjavi s prejšnjim. Prvi del obale je bil zgrajen tako, da so najprej v morju zabeto-nirali temeljne nosilce, na katere so počez položili velike železobetonske traverze. Tak način je omogočil hitrejšo gradnjo, ni pa toliko trajen kot gradnja z bloki. Sedanji sistem gradnje je tak, da najprej očistijo morsko dno, kjer bo obalni zid, v globini nad 10 m do nosilnega terena. Linija obalnega zidu je izbrana tako, da potekajo nosilna laporna tla prav skladno z obalo v globini okrog 10 m. To delo opravlja poseben gra-bežni bager, pomagajo pa mu potapljači, ki tudi razstreljujejo tiste predele, kjer se nosilno dno dvigne nad zaželeno globino. Na posebej pripravljenem terenu v starem potniškem pristanišču pa betonirajo velike 100-tonske bloke. Število teh blokov je tako preračunano, da jih bo naš znanec »Veli Jože« v dveh obiskih znosil na odrejeno mesto. Te kocke bodo na pripravljena tla zlagali eno na drugo in tako bo nastal obalni zid, izza katerega bodo nasuli teren za potrebno pristaniško področje, na katerem bo zgrajeno skladišče in prostor za pristaniške manipulacije. S pogodbo je določen roli do 29. novembra letos, ko bo morala biti obala dograjena in predana prometu. Ko bo še ta del obale zgrajen, se bo promet lahko nadalje razvijal, vendar pa že sedanji razvoj in predvidevanja dokazujejo, da bo potrebno obalo graditi še naprej, ker bo tudi novo zgrajena obala postala prekratka za novi promet. Zaradi tega se podjetje »Pristanišče Koper« resno pripravlja že na gradnjo tretjega dela obale v dolžini 130 m, s katerim bo potem koprsko pristanišče imelo skupno 400 m sodobne obale za prekomorskl promet. To je hkrati tudi dolžina operativne obale, ki je predvidena v I. etapi gradnje pristanišča v Kopru. Razen obale pa bodo gradili tudi skladišča, nujna za blago, ki prihaja z ladjami ali ze zbira za odvoz. Ob prvem privezu je že zgrajeno tako skladišče, ki ima skupno 5000 m! površine in ustreza vsem zahtevam sodobnih pristaniških manipulacij. Tudi ob novih obalah bodo zgrajena taka skladišča, takoj ko bo teren ob obalah to dovoljeval. Pa ne samo pokrita skladišča za raznovrstno blago, v gradnji je tudi odprto skladišče za les, ki bo v kratkem obsegalo okrog 20.000 m! površine. Z nabavo ustrezne mehanizacije, ki bo potekala vzporedno z gradnjo obale in skladišč, bo koprsko pristanišče moglo zagotoviti opravljanje prekladalnih uslug take kvalitete in s tako hitrostjo, kot to opravljajo pristanišča z res dobrim slovesom. FR-EN Preurejeno gostišče Glavno turistično sezono je pričelo gostinsko podjetje »Jadran« v obnovljenih prostorih. Sodobno urejeni kuhinjski prostori in lep senčnat vrt, na katerem bo v poletnih mesecih vsako nedeljo koncert domačega jazz-orkestra s plesom, izboljšana postrežba in večja izbira jedil in pijač, vse to predstavlja novo privlačnost za domače in tuje goste, predvsem pa za Izletnike na Slavnik. Tako urejeno gostišče je pomemben prispevek k pospeševanju turizma v hrpeljskl občini. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. žila, 5. Kras, 9. mo-neta, 11. Komat, 13. Rilke, 14. Ilcar, 16. opal, 18, Etna, 19, Eden, 20. udavi, 21. Aca, 22. tram, 23. sla, 24. OM, 25. lh, 26. ura, 27. imam, 29. ilo, 30. Keops, 32, Ajas, 33. dren, 34. alka, 35, ernr, 36. Kreta, 37. letina, 39. sirena, 41. Riga, 42. Tisa. Navpično: 40, l(van) T(avčar). PROJEKT-KOPER podjetje za projektiranje visokih in nizkih gradenj KOPER — VERDIJEVA ULICA 11 potrebuje kot honorarne ali stalne — TEHNIČNE RISARJE — KALKULANTE-GRADBENIKE — PROJEKTANTE ZA VISOKE GRADNJE NIZKE GRADNJE STATIKO INSTALACIJE — SEKRETARJA S 1. januarjem bo podjetje razpolagalo z nekaj stanovanji — Za informacije se obrnite na podjetje pismeno ali osebno na gornji naslov POUČUJEM italijanščino in slovenščino, dajem konverzaeijske ure v nemščini, francoščini, angleščini ter prepisujem roko- pise v slednjih treh jezikih. — Naslov na ttpravi lista. AVTO-MOTO DRUŠTVO KOPER obvešča, da prične dne 10. julija 1960 tečaj >za amaterje-voznike motornih vozil. Prijave sprejema do vključno 9. VII, 1960 RIŽANSKI VODOVOD — KOPER, nudi zaposlitev na naslednjem delovnem mestu: ADMINISTRATORKE (z znanjem strojepisja in po možnosti stenografije) Plača po dogovoru — Samsko stanovanje zagotovljeno Upravni odbor Trgovskega podjetja »BOR« — KOPER razpisuje na podlagi 41. člena Pravilnika o delovnih razmerjih podjetja in na podlagi 10. člena TP PROSTO DELOVNO MESTO TAJNIKA PODJETJA Pogoji za sprejem: Višja strokovna izobrazba ali popolna srednja strokovna izobrazba z večletno prakso v administrativni upravni stroki, po možnosti na vodilnem del, mestu — Plača po TP — Nastop službe takoj, sicer pa 1. avgusta 1960 jr problematika (Nadaljevanje s 5. strani) sedmih naših občinskih središč edi-nolo Koper posebni svet za prosveto in kulturo, medtem ko je drugod v kompetenci tega sveta tudi šolstvo. Ti skupni sveti za šolstvo, kulturo in prosveto pa so pri svojem delu dokaj enostranski in na svojih sejah obravnavajo predvsem šolsko problematiko, kulturnoprosvetno delo na svojem področju pa samo registrirajo in le redko tudi usmerjajo. Kljub temu, da nekateri sveti lahko beležijo določene uspehe, bi težko govorili o kaki večji načrtnosti v njihovem delu, saj ima od vseh le koprski svet program dela za vso mandatno dobo. Eden izmed vzrokov za to so gotovo skromna gmotna sredstva, ki silijo kulturne ustanove in prosvetna društva, da iščejo denarne vire izven občinskih proračunov. Razen materialnih vprašanj pa navajajo v nekaterih občinah tudi pomanjkanje primernih prostorov ali kadra in predlagajo, naj bi že dijake učiteljišča bolj intenzivno navajali in usposabljali za ljudskoprosvetno dejavnost. priporočilo okrajnega sveta je, naj bi blii po občinah posebni sveti za prosveto in kulturo, če pa to zaenkrat ni mogoče, pa vsaj posebne komisije za ta vprašanja pri že obstoječem svetu. O svojem delu naj občinski sveti izčrpno informirajo ljudske odbore, želeti je tudi, da bi imeli programe svojega dela, spremljali delo upravnih odborov svojih ustanov in se povezovali pri skupnem delu s sveti Svobod. Velika in odgovorna bo njihova naloga pri sestavi perspektivnega plana za prihodnjih pet let, solidne in realne načrte pa bodo morali tudi imeti, če bodo hoteli izkoristiti vse možnosti za krepitev materialne baze, kakršno naj bi tudi pri nas sčasoma dobila kulturno-prosvetna dejavnost v skladu z rastočo gosjjodarsko močjo naših občin in okraja. To je široko področje dela, ki terja intenzivno delo popolnega sveta in ga le-ta težko zmore, če se ukvarja še s šolskimi problemi, za katere tudi vemo, da niso majhni in lahko rešljivi. * * * Vse to skupno prizadevanje za razvoj kulturnoprosvetnega življenja bo moralo roditi sadove in v splošni problematiki najti mesto, lci mu gre. Z, L. IZREDEN OBISK V POSTOJNSKI JAMI ,Po statističnih podatkih, ki smo jih dobili pri tehničnem vodji Postojnske jame, je v času od 1. januarja do 21. junija t. 1. obiskalo Postojnsko jamo 93.660 gostov, kar je za 12.317 obiskovalcev več kakor v istem časovnem razdobju lani. Med gosti je bilo 67.762 domačih obiskovalcev in 25.898 tujih turistov. Največji obisk so zabeležili v juniju 42.826, maja 31.690 in aprila 15.000. Tudi obisk Predjamskega gradu je v primerjavi s preteklimi leti znatno večji, saj si ga je letos ogledalo 6000 turistov. Jugoslovanska investicijska banka, Centrala za LR Slovenijo, podružnica v Kopru, razpisuje delovna mesta: 1. ŠEFA SLUŽBE ODOBRAVANJA POSOJIL; 2. REFERENTA ZA ANALIZE v službi kreditiranja; 3. REFERENTA ZA SPLOŠNE POSLE. Pogoji: pod 1 in 2 ekonomska fakulteta (visokošolska izobrazba); pod 3 srednješolska izobrazba. —; Prijave na podružnico v Kopru najpozneje v sedmih dneh po objavi. Ekonomska srednja šola Koper razpisuje delovno mesto ADMINISTRATIVNEGA USLUŽBENCA Pogoji: ekonomska šola ali njej enaka izobrazba z znanjem strojepisja in stenografije. Prošnje, kolkovane s 30 din, s priloženim življenjepisom ter spričevalom o izobrazbi, je treba dostaviti ravnateljstvu šole najpozneje do 15. julija 1960. Ko sem pred časom tako po francosko izginil na kratek dopust, sem si mislil, da bo to kar tako, brez vseh posledic in odtegljajev splavalo mimo in da si zaradi tega pač ne bo nihče belil glave — posebno še, ker je bilo verjetno marsikomu, kar prav, da sem za nekaj časa izginil v pozabo. Po sem se zmotil jaz in se motijo vsi tisti, ki tako mislijo. Sem pa že našel ob svoji prav tako nenadni in nenapovedani vrnitvi cel kup protestnih pisem proti takemu svojemu postopanju s poštenimi bralci, ki redno plačujejo naročnino za list in pravijo, da ne marajo biti prikrajšani za svoj užitek ob mojem klepetanju. Sktišal se bom poboljšati, čeprav tega ne obljubim, ker sem že prestar in preveč plešast, da bi se lahko vedno zanesli na moj prihod. Morda bo prav zato nena-dejan, kamor bo poslej vtaknil svoj nos. Ker smo tako rekoč že sredi turistične sezone, si ne morem kaj, da ne bi spet pohvalil prebivalce v vaseh vzdolž naše ljubljanske magistrale. Predvsem seveda v Hruševju in v Senožečah. Tamkaj namreč vzorno skrbijo za ohranitev zgodovinskih naoisov, kot so Casa del fascio v Hruševju. pa slavna pivovarna Adria v Senožečah — pa to in ono še drugod. Novejšega datuma so prestopki v Ilirski Bistrici in v Postojni. Da vam jih lepše predočim, sem se ta čas navadil fotografirati in vam zato lahko vse bolj nazorno pokažem. Hotel Zmaga v Ilirski Bistrici je plačal ogromne denarje zato, da so mu na tablo lepo narisali napačno tujko — ne samo na eno, na obe tabli — da. ju tujci ja vidijo, ko se peljejo z Reke ali pa proti njej. Ne pravi jo zaman, da je najbolj izobražen človek pač tisti, ki zna vse prav in lepo povedati v svojem materinem jeziku, ker mu tako ni treba streljati tujih kozlov. V postojnskem kinu pa našo I $ 5 i ^ v Ü "MÊfocï:i osTiščs jafe a S VAMNUDUÎBftftSAVMfc M il Tomm |l K0HFQRÎM PRENOČIŠČA \| Barba Vane se je pred časom spotaknil ob prazne poslovne prostore v novi stanovanjski stavbi v Ilirski Bistrici. Oglejte si stavbo, kakršna je te dni, pa boste lahko videli, da so omenjeni lokali še vedno prazni. Podjetje Snežnik, ki bi moralo v njih odpreti mesnico, je ponudilo občini pol milijona dinarjev, samo da jim ne bi bilo treba odpreti mesnice v teh prostorih. Mar zaradi tega, ker bi bilo treba veliko bolj gledati na čistočo, ko pa gledajo zdaj v svojih dosedanjih lokalih? Vsekakor bi moral k temu reči svoje še kdo, zlasti pa potrošniki sami kot člani SZDL na zborih volivcev ali kako drugače ljubo materinščino mrcvarijo, aa je kaj! Kar poglejte! Njihovemu reklamnemu slovničarju je bil sam pekel premalo, pa mu je pritaknil rep v obliki črke j, ki peklu pristoji, kot sedlo prašiči ali ko gnojne vile v žep ... Mimogrede povedano — skušal bom v prihodnje nabrati čim več takšnega gradiva na filmski trak in vam potem reproducirati v svojem količku — v veliko veselje vseh prizadetih, pa čeprav bo to včasih cela vas, kot je to lahko v tem primeru Hruševje zaradi svojega spraskanega fašističnega doma... V Ilirski Bistrici imajo med drugimi tudi zasebnega gostilničarja Andreja Urbančiča. Ta je že dalj časa nagovarjal upravnika Kolodvorske restavracije, naj bi šla skupaj po vino v Istro. Sredi junija sta to končno tudi storila in pripeljala iz Vižirialde SOO litrov dobre kapljice. Pa glej zlomlca! Pozabila sta ali kaj plačati prometni davek in druge dajatve, ki jih kupec v takšnem primeru dolguje skupnosti. Plačala sta vino po S5 din liter, prodajala pa sta ga po 170. Vse dokler niso za zadevo zvedeli tržni organi in vino zasegli. Zdaj bo imel besedo sodnik za. prekrške, ki bojda ne bo mogel vovsem upoštevati zagovora našega Andreja, da si je hotel s tem prislužiti denar za renoviranje svojega lokala. Bojim se, da bo spet suša, pa bom nekaj zadev raje prihranil za prihodnjič. Pri tem pa prosim tistega anonimnega državljana, ki bi si rad preko mene sposodil kozinsko mesnico, da mi pošlje podrobnejše podatke o zadevi ter svoj točen naslov z navedbo številke osebne izkaznice, da bom vedel, kam naj se zatečem, če me bodo mesarji s ta velikim nožem lovili po naši lepi deželi. Torej — do prihodnjič vsem skupaj lep pozdrav, združen spet s prav majčkeno prošnjo — za sodelovanje. Vaš Vane v pisarni, Cesta JLA št. 6, vsak dan od 8. do lz. ure. Ljudska knjižnica v Kopru obvešča člane, da bo v poletnem času t. j. od 1. julija dalje knji; niča poslovala za stranke vs'. dan razen torka in sobote popo dne od 8. do 10. in od 17. do 19. ure. Trgovsko podjetje »AUTO-COMMERCE« Koper, Markova cesta, sprejme vajence za AVTO-MEHANIŠKO in KLEPARSKO stroko ter za trgovino z MOTORNIMI DELI. Pogoji: dokončana osemletna šola, za avtokleparstvo pa sedemletna. PRODAM dobro ohranjeno »Lam-bretto« 150 LD/1957. Naslov v upravi lista, ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom v okolici Kopra, Izole, Strunja-na ali Lucije kupim. Ponudbe na upravo Slovenskega Jadrana pod »Plačam takoj«. NEMŠKEGA PSA bokserja (Bul-dog), 7 mesecev starega z rodovnikom (proda Učakar, Vi^ vantijeva 5, Piran. PRODAM novo motorno kolo~ znamke »DUCAT I« 175 ccm — šport, prevoženih 5000 km. Ficker, Nazorjev trg 1/b, Koper. Ogled v popoldanskih urah. ZAMENJAM takoj krasno eno-sobno komfortno stanovanje v centru Zagreba za dvosobno komfortno v Kopru ali Seme-deli. Foto-Lik, Koper. PRODAM dve novi kompletni postelji in omaro. Majdič, Repi-čeva 2, Koper. OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino Časa DELLTMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi poseben popust. Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje po ulici Carducci in Ghega do ulice Cellini št. 2. Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina »MAGAZZINI ALLA STAZIO-NE« z bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, po zmernih cenah in za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, ako obiščete »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, ulica Cellini 2, nekaj korakov od glavne postaje. Kdor pride s propugtnico, ima poseben popust! GOSTOVANJE VESELIH PLANŠARJEV IZ LJUBLJANE Pretekli ponedeljek so gostovali v Postojni Veseli planšarji iz Ljubljane z izbranim sporedom domačih pesmi, šaljivimi točkami in skeči. Številni poslušalci bili nad programom nadvse na dušeni in so nastopajoče nagra^ dili z dolgim aplavzom. NAGEL VZPON KZ PLANINA Kmetijska zadruga v Planini obstaja šele dve leti. V letošnjem letu se je pričela ukvarjati s pitanjem mlade živine za zakol in za pleme. Za sedaj ima zadruga 100 ha zemljišč, 30 plemenskih krav in okrog 60 glav mlade živine v pitališču. V bodočem razvoju nameravajo v Planini gojiti približno 300 glav goveje živine, za to pa bodo nujno potrebna gmotna sredstva za nabavo živine, izgradnjo hlevov, silosov in skladišč za vskladiščenje sena in umetnih gnojil ter različnega reprodukcijskega materiala. V načrtu imajo ureditev pašnika na Planinski gori, kjer bi mogli pasti do 100 glav živine. V letošnjem letu je sklenila zadruga pogodi; z več kot 250 zadružniki, medt ko so promet, ki je predviden višini 120 milijonov dinarjev, uresničili že s 458/o. 1W IELESWA VZGOJA ft SPORV ft §AH ft ¥ E t i S G\!) A VZGOJA ft SPO&T ŠAH ft TELESNA VZGOJA ft ŠPOH W V drugem kolu kvalifikacij za vstop v republiško nogometno ligo je igral sežanski Tabor neodločeno v Kranju s Planiko (2:2), Tolmin pa je izgubil na domačem igrišču z Nafto z 2:5. Tekma v Tolminu je privabila na igrišče rekordno število gledalcev, ki so seveda' upali, da bo domačemu moštvu uspelo nadoknaditi razliko dveh golov in se uvrstiti v naslednje kolo. Žal pa so bile vse nade kmalu pokopane, saj so gostje začeli s silovitimi napadi in prvi polčas zaključili s 4:0 v svojo korist. V drugem polčasu se je Tolmin sicer popravil, vendar je bilo prepozno, da bi bistveno spremenili količnik. Tako se je primorski prvak moral posloviti od nadaljnjega tekmovanja. Bivši član prve republiške lige je bil vsekakor pretrd oreh za mlado, neizkušeno ilminsko moštvo. Pač pa je Tabor ugodno presenetil svoje pristaše. Le malokdo je računal, da bodo prinesli točko z vročega kranjskega igrišča. Toda tokrat je požrtvovalnost Sežančanov slavila zmago. Dvakrat je bila Planika v vodstvu in dvakrat je uspelo gostom izenačiti. Zdaj čaka Tabor še huda preizkušnja. Pomeriti se bo moral namreč z ljubljanskim Slovanom, <3=i/ ki je v veliki formi, saj je v nedeljo odpravil Dravo kar s 5:0. Prva tekma bo v Ljubljani, povratna pa v Sežani. Zmagovalec tega srečanja si bo priboril vstopnico za slovensko consko ligo. •-i1/«.«¡fc- V kvalifikacijah za vstop v republiško rokometno ligo je idrijski Rudar izpadel. Prvo mesto je zasedla ljubljanska Olimpija, Tržič pa drugo. Kljub slabemu plas-manu pa so prikazali Idrijčani zadovoljivo igro. Med drugim so igrali z Olimpijo neodločeno 12 proti 12, po vodstvu v prvem polčasu pa z 9:5. Kakor smo obveščeni, pripravljajo za jesen kvalitetno primor- sko rokometno ligo, v katero bi se vključile najboljše rokometne ekipe obeh okrajev. Ta predlog je treba vsekakor pozdraviti, saj bi v nasprotnem primeru rokomet na Primorskem — po izpadu Kopra in Ajdovščine iz republiške lige — zamrl. 3Pt ^¿r&S!: ''m 5flialft mm I - jBSSm Z nedeljskih moto dirk v Postojni: vse je pripravljeno za start z mopedom v vsako primorsko hišo košarka V nedeljo so igrali še eno kolo druge košarkarske lige pred poletnim odmorom. Ilirska Bistrica je zmagala v Postojni z 59:44, medtem ko je Koper izgubil na domačem igrišču z Jesenicami z 62:68. Tekma v Postojni je bila na spolzkem igrišču, ki je oviralo obe moštvi. Gostje so bili boljši in njihova zmaga bi bila ob lepem vremenu najbrž še prepričljivejša. Najboljši strelec na igrišču je bil Štemberger (Ilirska Bistrica), ¡ki je dosegel 28 košev. MEDNARODNA RAZSTAVA MOTORNIH VOZIL V LJUBLJANI ZAKLJUČENA V nedeljo zvečer je bila v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču zaključena mednarodna razstava motorjev in motornih vozil, o kateri smo poročali v prejšnji številki našega lista. Razstavo, ki ie vzbudila veliko zanimanje prebivalstva ne samo v Ljubljani, ampak po vsej Sloveniji in tudi drugih republikah, si je ogledalo skupno 165.000 ljudi. To je bil rekorden obisk, ki ga na GR doslej še niso zabeležili. Razstava je Imela tudi velik komercialni uspeh, saj je bilo tukaj v tem kratkem razdobju sklenjenih kupčij za 4,5 milijarde dinarjev. Koper je zasluženo izgubil proti Jesenicam. Gostje so si že v začetku zagotovili znaten naskok in vsi napori Koprčanov, da bi izenačili, so bili zaman. Jeseničani igrajo ostro, zlasti v obrambi in fizično šibkejši domačini jim niso bili kos. Lestvica ni doživela bistvenih sprememb, vsaj kar zadeva primorske predstavnike. Ilirska Bistrica je obdržala drugo mesto. Omembe vredno pa je, da je Ilirija v nedeljo izgubila točko v Škof j i Loki. Zdaj je med prvim in drugim le še točka razlike. Ilirija ima namreč 15 točk, Ilirska Bistrica pa 14, Koper je na šestem mestu z devetimi točkami, kar ustreza njihovemu znanju. V najbolj nezavidljivem položaju je Postojna, ki je na zadnjem mestu s štirimi točkami. Preteklo nedeljo je bila na Bledu mednarodna veslaška regata, ki so se je udeležili tudi tekmovalci in tekmovalke Arga iz Izole. Največji uspeh je dosegel vsekakor ženski četverec s krmarjem, ki je zasedel prvo mesto. ŠD Bor : TVD Partizan (Nova Gorica) V nedeljo je bil v Trstu prijateljski dvoboj med tržaškim društvom Bor in novogoriškim Partizanom. Gostje so slavili visoko zmago v namiznem tenisu 7:2. Čeprav je Nova Gorica znano namiznoteniško središče Primorske, ni vendar nihče računal na tako visoko zmago. Res pa je, da so Tržačani nastopili v oslabljeni postavi. Edini zmagi za Trst sta si priborila Sosič in Grbec. V srečanju moških odbojkarskih ekip je tržaško moštvo prepričljivo zmagalo s 3:1. Preseneča pa spet poraz tržaških igralk, ki so se zadnje čase na raznih tekmovanjih precej uveljavile, medtem ko mlado goriško moštvo nima nekih .posebnih izkušenj. Kljub vsemu so domačinke gladko izgubile dvoboj s 3:0. Poraženi Kanalčani Odbojkarji Kanala so izgubili prvenstveno srečanje z Novim mestom v Novem mestu z 1:3. Za tisoč metrov dolgo progo so potrebovale Izolanke 3 minute, 38 sekund in 6 desetink, kar je za tri sekunde slabše od evropskega rekorda. Drugo plasirana romunska ekipa je potrebovala kar 11 sekund več, tretje plasirani mariborski Branik pa 20 sc-kund več. Izolsko ekipo so zastopale: Sla-mič, Leban, Poženel, Bernetič in Ipsa. Prepričani smo, da bo tehnična komisija Veslaške zveze Jugoslavije uvrstila odlične Izolanke med kandidate za udeležbo na bližnjem evropskem prvenstvu. Razen ženskega četverca pa ie treba omeniti tudi vrsto drugih one air Avto-moto društvo Postojna je priredilo v nedeljo na nogometnem igrišču tekmovanje v spret-nostni vožnji. Razen domačih motoristov so sodelovali tudi motoristi iz AMD Ajdovščina, AMD Cerknica in AMD Sežana. Tekmovali so po kategorijah: mopedi, skuterji in motorji nad 175 ccm. Med mopedisti je zasedel prvo mesto Alojz Zalar (AMD Postojna), v kategoriji skuterjev Viktor Sila (AMD Postojna), v kategoriji motorjev nad 175 ccm pa Milan Koren (AMD Ajdovšči- ob otvoritvi novih prostorov amd V o Moto dirke v Velenju 'red 20.000 gledalci je bila v enju prva motociklistična dir-za republiško cestno prvenstvo. Najbolj zanimiva točka je bila dirka motorjev do 250 com, Tokrat se je Čuden precej tesno držal Pintarja in je državni prvak zmagal šele v zadnjih metrih, Izven konkurence je Pintar dosegel nov rekord proge s povprečno hitrostjo 97,7 km na uro. IZOLA—TOMOS B 6:1 V nedeljo je bila v Kopru pokalna tekma med Izolo in drugim moštvom Tomosa. Potek dogodkov na igrišču je bil precej drugačen, kakor bi sklepali po končnem izidu. V prvem polčasu so bili mladinci Tomosa boljši in dosegli neodločen izid 1:1. Razlika pa bi morala biti ugodnejša v korist Tomosa, saj so domači igralci zastreljali kar dve enajstmetrovki . •poti koncu igre je domačinom tnjkalo kondicije in gostje so zasluženo dosegli visoko končno zmago, Poročali smo že o novih prostorih Avtomoto društva v Izoli. Minulo nedeljo so jih na slovesen način odprli in predali svojemu namenu, Že pred napovedanim časom se je zbralo precej ljubiteljev motornega športa v novih prostorih. Predsednik AMD Milan Nardin je med drugimi gosti pozdravil predstavnika AMZ Slovenije Marjana Prijatelja, predsednika LT koprskega okraja Vinka Žnidaršiča, sekretarja ObO SZDL Izola Reščiča, sekretarja ObKom Piran Grlja, šefa prometnega odseka ONZ Koper Lojza Štritofa, komandirja postaje LM Izola, predsednika AMD Sežana in Koper, predstavnika predvoja-ške vzgoje Babica in druge. V svojem govoru je tovariš Nardin poudaril velike zasluge članov AMD Izola, ki so s svojim vztrajnim prizadevanjem in ob pomoči naklonjenih forumov lahko uredili in odprli ta važen objekt, ki bo poslej žarišče vse prometne in motorne vzgoje ne samo Izole, marveč tudi širšega področja. Izrekel -'<» posebno zahvalo delovnim kolektivom Delamarisa, Me-hanotehnike, Gradbenika in Mavrice, občinskemu ljudskemu odboru in odboru SZDL ter komiteju ZK za vso nudeno pomoč in podporo pri delu. Udeleženci nedeljske otvoritve novih poslovnih prostorov AMI) Izola Pridne člane AMD Izola je nato pozdravil tudi Marjan Prijatelj, ki je najzaslužnejšim v imenu republiškega odbora AMZS podelil odlikovanja — Zlati častni znak AMZS. Prejeli so ga člani Nardin, Munih, Stcgovec, Dežjot in Peternel. Razvili so tudi društveni prapor, ki ga je nato prevzel v varstvo društveni gospodar tovariš Ivan Hrvatic. Prisrčna slovesnost je bila zaključena z ogledom društvenih prostorov: lepo opremljene in vzorno vzdrževane delavnice za popravila vseh eksplozivnih motorjev in vozil, dalje učni kabinet in predavalnico za vzgojo novih kadrov — šoferjev in mehanikov. Posebnega pomena bodo poslej ti prostori za obveznike predvoja-ške vzgoje, saj bodo v njih pridobivali solidno in trdno osnovo iz motoroznanstva, kar jih bo že vnaprej usposobilo za služenje vojaškega roka v motoriziranih in tehničnih enotah JLA, Člani AMD so ob koncu skromno pogostili svoje goste in v prisrčnem razgovoru obrazložili vse svojo težave in uspehe, ki jasno kažejo, da se dajo s trdno voljo in z vztrajnim delom doseči veliki rezultati kljub pomanjkanju sredstev in da je tudi ta mogoče dobiti, kadar so nujna, ker prav s svojo dobro voljo pokažejo prosilci, da ta sredstva tudi zaslužijo. uspehov izolskih veslačev. Tako je v skifu zasc-del Lazar drugo mesto, uveljavila pa sta se tudi Hočevar in Pavlič v double scol-lu. Zelo nas je razveselil uspeh osmerca, ki je zasedel drugo mesto, pet sekund za zmagovalcem Mornarjem, Izolčani so pustili za seboj vrsto renomiranih ekip — med njimi Mladost, Leipzig ter Gusarja. Uspehi tekmovalcev »Arga« so vsekakor plod trdega in sistematičnega dela. Veslače Izole lahko postavimo za zgled vsem primorskim športnikom, čestitati pa je treba tudi požrtvovalnima funkcionarjema Blažini in Cilenšku. na). Najboljši čas dneva je dosegel član AMD Postojna Žarko Filiipčič, ¡ki je tekmoval iizven konkurence. Vsi trije prvoplasi-ranci iz posameznih kategorij so prejeli pokale in denarne nagrade. S. J. uspeh mladih kolesarjev V soboto in nedeljo je bila na sporedu mladinska kolesarska dirka »Po Istri m Sloveniji«. V prvi etapi so mladi kolesarji prevozili progo Ljubljana—Pulj, v drugi etapi progo Pulj—Buje— Koper in v tretji etapi progo Koper—Ljubljana. Najbolj zanimiva je bila tretja etapa, v kateri so mladinci dosegli povprečno hitrost skoro 42 km na uro. V skupni oceni je zmagal Bilič iz Pulja pred Bizjanom, Štimacem, Roner-jem in Pečnikom. Med klubi pa je zmagal ljubljanski Rog pred Puljem in Branikom. Dirka je pokazala, da imamo med našo mladino vrsto talentiranih tekmovalcev .in da se nam ni treba bati za naraščaj. W - y vr . X-J.. ... ._' ■ ■ - P/l »BIHAC« je v ladjedelnici na Korčuli v rednem popravilu M/l »BLED« je 2G. junija pristala na poti iz Amerike za Jadran v Tangerju, nato pa nadaljevala vožnjo v Genovo, Neapelj in Reko M/l »BOHINJ« je 23. junija priplula na poti za New York v Filadel-fijo, nato pa nadaljuje pot v Baltimore, Wilmington in Savannah M/l »BOVEC« je 29. junija odplula iz Kopra za New York, kamor prispe IG. julija P/l »DUBROVNIK« je 2fi. junija priplula v Rotterdam, kjer manipulira s tovorom M/l »GORANKA« je 21. junija plula skozi Suez na poti na Japonsko M/l »GORENJSKA« je 27. junija priplula iz Benetk na neko P/l »LJUBLJANA« je 25. junija odplula iz Trogira po tovor v Zdanov M/l »MARTIN KRPAN« je 20. junija priplula v Dubrovnik, kjer razklada M/l »PIRAN« je 25. junija odplula iz San Franclsca proti Sredozemlju P/l »POHORJE je v Yxplli, kjer naklada tovor za Anglijo, kamor odpluje 2, julija P/l »ROG« je na poti v Ghent, kamor prispe 3. julija M/l »TRBOVLJE« je 15. junija odplula iz Ballimoreja za Reko, kamor prispe danes, 1. julija P/l »ZELENGOKA« je 19. junija odplula iz Mancliestra za New York, kamor prispe i. julija R. L STEVENSON Nenavaden primer ¡g 20 =W= Nato sem sestavil trsti testament, nad katerim si tako močno negodoval. Tako bi lahko postal Edward Hyde brez težav in nevšečnosti za primer, če bi se dr. Jekyllu kaj pripetilo. Ko sem se tako z vseh strani dobro zavaroval, sem se jel okoriščati z nenavadnimi prednostmi svojega položaja. Da bi izvedli svoje zločinske namere, so nekateri ljudje vedno najemali morilce, medtem ko so sami stali ob strani in večinoma uspevali, da pri tem očuvajo svoj ugled. Jaz sem bil prvi, ki je počenjal zločine sam, brez koristoljubnosti in iz zadovoljstva. Nimam namena, da bi podrobneje razčlenjeval svoje malopridnosti, preko katerih sem šel molče in brez očitka vesti (in še danes si ne morem povsem trdno očitati, da bi napravil kdo ve kaj podlega), hotel bi ti le povedati, kako se mi je približevala kazen in kako me je svarila. Dogodll se je neki primer, ob katerem se ne bom zadrževal, ker ni imel nikakršnih posledic. Nizkotnost do nekega otroka je izzvala proti meni bes nekega človeka, v katerem sem šele pred kratkim spoznal tvojega prijatelja Enfielda. Njemu se je pridružil zdravnik in družina tega otroka. Za hip sem vzdrhtel in se zbal za svoje življenje. Da bi umiril njihovo upravičeno jezo, jih je moral Edward Hyde hočeš nočeš privesti do zdravnikovih vrat in jim plačati s čekom, na katerem je stal podpis Henryja Jekylla. Kaka dva meseca pred umorom s;ra Danversa sem Sel na eno svojih nočnih pustolovščin. Domov sem se vrnil pozno in se drugega dne prebudil v svoji postelji. Po- čutil sem se nenavadno čudno. Zaman sem se oziral na vse strani; nič ni pomagalo, da sem prepoznal dostojno pohištvo in veliko razsežnost svoje sobe na trg«; zaman sem se oziral po vzorcih posteljnih zaves in po lesenih figurah na stranicah. Nekaj mi je trdovratno kljuvalo in mi pravilo, da nisem tam, kjer sem, da se nisem prebudil tam, kjer sem se, marveč da sem v majhni sobici v Sohu, kjer sem bil navajen spati kot Edward Hyde. Nasmehnil sem se sam sebi in jel proučevati elemente te prevare, proučeval sem jih bolj bežno, tako da sem celo zadremal s prijetnim jutranjim polsnom. In ko sem tako dremal, sem v nekem budnem trenutku obstal s pogledom na svoji roki. Roka Henryja Jekylla (kakor si imel priložnost tudi ti večkrat opaziti) je bila tako po svoji obliki kakor po svoji velkosti roka zdravnika: dolga, močna, bela in lepa. Roka, ki sem jo pa tedajci opazil v rumenkasti svetlobi londonskega jutra in ki je na pol stisnjena ležala na odeji, je bila suha, žilasta, pepelnato bleda z vozlastimi prsti in porasla z dlakami. To je bila roka Edwarda Ilyda. Bržkone sem buljil v roko skoraj pol m'nute, preden sem si od začudenja opomogel in preden me je prevzela groza, ki je bila tako nagla in bučna kot grom strele. Planil sem s postelje in šel k ogledalu. Kakor hitro sem ugledal v zrcalu svoj lik, sem onemel in dvignili so se mi lasje. Da, v posteljo sem legel kot Henry Jekyll in se prebudil kot Edi'ard Hyde. Kako naj to razumem? sem se nemočno spraševal, in potem, ko sem si jel predstavljati posledice — kako naj to preprečim? Bilo je že precej pozno, služinčad je že vstala, moja zdravila pa so bila v delovni sobi. Lahko si misliš, kako mi je bilo pri srcu. Moral bi se podati na dolgo potovanje, skozi zadnji hodnik, preko odprtega dvorišča in skozi anatomsko dvorano — nemogoče bi bilo prehoditi vso to dolgo pot, ne da bi me kdo opazil. Res bi si lahko pokril obraz, vendar kako naj skrijem tudi svojo nizko rast? Nenadoma pa se mi je od srca odvalil kamen. Spomnil sem se, da je moja služinčad navajena na prihajanje in odhajanje mojega drugega »jaza«. Brž sem se oblekel in šel skozi hišo. Naletel sem na Bradshawa. Obstal je ko vkopan in obstrmel, ko je ugledal Mr. Hyda ob takšnem dnevnem času. Že deset minut nato se je vrn'l dr. Jekyll s svojo navadne zunanjostjo in sedel z nerazpoloženim obrazom za mizo, da bi zajtrkoval. Nič mi ni teknilo in neobjasnljivi primer, ki se je tako samopridno poigral iz mojega znanstvenega prizadevanja ?n uspeha, se mi je zdel kot babilonski prst, ki riše velike črke moje usode; začel sem resneje in s Prita^. jenim dihom razmišljati o posledicah in možnostih sthBh jega dvojnega življenja. Ta del moje osebnosti, ki seHP^ si ga lahko dočaral, je bil v zadnjem času mnogo vežban; jelo se mi je celo dozdevati, da je telo Edwarda Hyda. nekol kanj zrastlo in da mu polje kri močneje in burneje. Slutiti sem jel nevarnost, da bo ravnotežje prej ali slej porušeno in da bi utegnil imeti ta dogodek trajne posledice in da bi lahko postal značaj Mr. Hyda neopazno nepreklicno moj karakter. Tisti napitek ni vedno učinkoval enako. Že v začetku kariere je povsem odpovedal in tako sem bil večkrat prisiljen, da sem vzel dvojno količino mamila. Nekoč pa sem bil celo prisiljen, da za ceno življenja to količino še potrojim. Te negotovosti so bile do-tega trenutka prve sence, ki so vznemirjale moje zmagoslavje. V luč' dogodka tega jutra pa moram reči, da sem jel izgubljati oblast nad svojim prvotnim in boljšim »jaz«, polagoma utelešam svoje drugo in slabše obličje. Čutil sem, da moram izbirati med tema dvojčkoma. Mojima prirodama je skupen le spomin, vse ostale sposobnost7 pa so neenakomerno porazdeljene. Jekyll (ki je predstavljal smešno plat in je bil zdaj poln strahu, zdaj umazane pohotnosti) je delil s Hydom pustolovščine in uživanja, medtem ko je bil Hyde do Jekylla povsem ravnodušen; spominjal se ga je kot razbojnik jame, v katero se je mogel skriti pred zasledovanjem. Jekyll je gojil do njega več kot očetovsko skrb, I-Iyde pa več kot sko brezbrižnost. Požvižgavati se na Jekyllovo usodo, pomenilo isto, kot ubiti želje, ki sem se jim leta in predajal s čistim srcem, zvezati svojo usodo s Hydom, bi pomenilo umreti za tisoč hotenj in zanimanj in postai ns-mah in za vedno prezrt in brez prijatelja. Skoraj nI kadilca, ki ne bi sklenil, da bo nebal kaditi. Le redki so, ki jim je to tudi uspelo. Dr, Ejrup, Švedski zdravnik, je dolgo iskal način, kako bi odvadil kajenja najbolj strastne kadilce. Takšnim kadilcem je začel dajati injekcijo lobelina. Nedolgo tega je objavil podatke, Tistim, ltl SVETLOBNA URA Neka švicarska tovarna ur iz Ženeve je začela proizvajati nov tip zidnih ur, ki jih bo poganjala svetloba. Da bi ura lahko dobro in točno tekla, nI potrebno nič drugega, kakor da jo na dan vsaj štiri ure osvetljuje svetloba, pa najsi je njena moč že tako šibka. Poganja jo lahko naravna ali umetna svetloba. V slikovitem kraju Tobago, severno od Trinidada v An-tiljskem morju, kjer je bilo nekoč slovito zatočišče morskih piratov, bodo sredi 150 različnih divjih živali posneli film »Swiss Family Robinson«, veselo parodijo na znano zgodbo o Crusoeju. Glavno vlogo je prevzela Janet Munro, ki jo vidimo na sliki v ustreznem kostumu in na zebri, ki so jo v ta namen pripeljali iz IIol-lywooda in jc s svojo pojavo prestrašila domačine, ki še nikoli niso videli takšne živali SATELITI ODKRIVAJO NAFTO Posebno opremljen satelit bi bil lahko' kot gravimetrična naprava zelo uporaben pri iskanju nahajališč nafte. To je dokazal že Sputnik III, ko je odkril vodo in nafto v težko dostopnih predelih puščave Karakorum in v Sibiriji. Sputnik III je meril nepravilnosti v jakosti Zemljinega magnetnega polja in težnost-ne sile ter je tako vsaj približno pokazal znanstvenikom, kje lahko pričakujejo nafto oziroma vodo. Tako sovjetski kot ameriški znanstveniki trdijo, da lahko ustrezno ooremlien satelit odkrije rudno ležišče v višini 400 kilometrov, ne da bi se pri tem zmotil za več kot za 100 metrov. MINISTER ZA DRUŽINE V zahodnonemški vladi sedi tudi minister za družine. Zaradi tega je napravil neki novinar anketo, v kateri državi Evrope je najmanjši otroški dodatek. Izkazalo se je, da je to prav tista država, ki ima ministra za družine . . . V začetku septembra bodo nastopili službo prvi »elek-trouski možgani« v Jugoslaviji. Montirali jih bodo v zgradbi Zveznega zavoda za Skorajda ni stare in znamenite zgradbe, okoli katere ne bi ljudje spletli legende. Tako je tudi z najlepšo stavbo v Piranu, s tako imenovano »beneško hišo«. Na hiši je tudi grb, ki ima vklesane besede: »Lasa pur dir«. Grb in hiša sta ljudi tako vznemirjala, da so spletli okoli njiju dve legendi. Prva pripoveduje o beneškem trgovcu, ki je zgradil hišo za svojo metreso, druga pa o nekem plemiču, ki se je poročil s prostitutko. Lahko si mislite, kaj vse so si ljudje pri tem pripovedovali in kako so so se jima posmehovati. Kljub svoji preteklosti pa je postala nekdanja prostitutka dobra žena in vzorna mati. Prezirljivo posmehovanje jo je bolelo in je vse noči prejokala. Mož jo je tolažil na vse načine. Zanjo je zgradil »beneško hišo« in dal vanjo vzidati grb z besedami: »Lasa pur dir!« (Pusti jih, naj govore!) h____„ 1 NASELJEVANJE NA MESEC Ameriški astronom Levltt z Inštituta Franklina v Philadel-phiji je napravil prognozo, po kateri se bodo prvi ljudje naselili na Mesec v manj kot 20 letih. LILIPUTANSKI RADIJSKI SPREJEMNIK V Nemčiji so izdelali tranzl-storskl radijski sprejemnik, ki je tako majhen in tako lahak, da ga je mogoče pritrditi na uho. Kmalu bomo torej lahko nosili radijske sprejemnike kar v uhanih. V piranskem pristanišču so te dni dokončali z gradnjo srednjeveške fregate. Zgradilo jo je podjetje »Filmservis«. Fregata bo imela vidnejšo vlogo v filmu »Karolina Reška«, ki ga bo začelo v prvih dneh julija snemati beograjsko podjetje »Avala-film« v koprodukciji z Angleži. Film bodo posneli v barvah in v eine-maseopski tehniki. Režiser je Vladimir Pogačic, nosilka naslovne vloge pa Ann Aubrey so hoteli prenehati s kajenjem, je dajal 10 dni zapovrstjo injekcijo lobelina pod kožo, razen tega pa 5e tablete za po-mirjevanje živcev. Neposredni rezultat Je bil nadvse razveseljiv. 76 Vi pacientov nI 6 mesecev potegnilo niti »enega dima«. Od tega jih Je 56 •/■ za vedno prenehalo kaditi. Najboljši uspeh je dosegel pri tistih, ki so prenehali kaditi že po prvi Injekciji. KDO JE TEŽJI? Pred nedavnim je bilo v Pignorellu, majhnem kraju blizu Turina, mednarodno tekmovanje »najtežjih mož in žena«, Za najtežjega moža je bil proglašen 191 kg težki trgovec Alberoni, toda najmočnejša predstavnica »šibkega spola« je bila od njega še težja. Signo-rina Cnuda se je lahko postavila 7 .13 kilogrami žive teže. Dresirana ovca na cirkuški farmi Chippcrficld v Angliji je povrgla majhno ovčko, ki so jo nato prepustili v skrb mali opici Janetl. Da se ta spozna na take probleme, je lepo videti na gornji sliki, ko po dvajsetkrat na dan hrani malo kodrodlalto stvarco po dudki. Čeprav tudi sama močno čisla mleko, se ga vzorna dojilja sploh ne pritakne, dokler le hoče piti njena nenavadna varovanka Ob vsakem malo večjem dežju se koprske ulice spremenijo v beneške lagune. Manjkajo le še gondole namesto avtomobilov BREZ NARAŠČAJA Neki zahodnonemški časopis toči krokodilove solze, ker se mladina noče odločiti niti za duhovskl stan niti noče v policijsko službo. To sta dva poklica, ki nimata naraščaja in zato tudi ne bodočnosti. Cerkev bo rešila ta problem z »uvozom«, toda kaj naj stori policijska direkcija Otroški voziček na gornji sliki ne pozna nobenih zaprek. Imenovali bi ga lahko jeep med to vrsto vozil. Bil je razstavljen na sejmu novih izumov v Versaillesu v Franciji. Njegova tri kolesa delujejo neodvisno in z lahkoto vozilo prek vseh lukenj in razpok. Hkrati pa je to tudi zelo praktično vozilo, ker se ga da v pol minute razstaviti na nekaj delov in prenesti v srednje-velikem kovčku na poljubno mesto — Ne verjamem, če bo dovolj dvajset tisoč na mesec, tovariš direktor. Ker ne znam-stenografirati in ne obvladam strojepisja, boste razumeli, da^ me bo stalo veliko več truda, če bom hotela dohajati delo..- statistiko v Beogradu. Naši prvi elektronski možgani, peti v Evropi, bodo opremljeni z najsodobnejšimi avtomatskimi pripravami za obdelovanje podatkov s sistemom IBM-705. Ta stroj je nenavadno učinkovit. V eni sami samcati minuti lahko opravi 504.000 operacij seštevanja ali odštevanja, 75.000 množenja, 33.000 deljenja aH 1.764.000 logičnih rešitev. Elektronski možgani bodo lahko v nekaj minutah rešili računske ali podobne naloge, nad katerimi bi delalo nekaj strokovnjakov leta in leta. Ko bo stroj začel v septembru delati, bo njegovo delo enako delu 5000—6000 strokovnjakov-statistikov. ŠOFERJI-SMETARJI Občina v Matasalpi v Nika-ragui nikakor ni mogla dobiti dovolj smetarjev, in ker v sili hudič muhe žre, so prišli na nenavadno prebrisano idejo: vsakega šoferja, ki prekrši prometne predpise, kaznujejo s tem, da mora šest dni zapovrstjo pometati ceste. Ce mu delovodja ne izda potrdila, da je bil marljiv, mu kazen podaljšajo še za šest dni. Vendar je kljub tej nenavadni meri ostalo vprašanje cestnih pometačev odprto, zakaj šoferji so postali mahoma strašno previdni in cestno-promet-nih prekrškov ni več. PROTEST Ameriški senator Kitting je dobil od neke učiteljice iz Whita takšno protestno pismo: »Ne odobravam načrta, da bi pošiljali naše moške na polete v vesolje. Ce se ne vrnejo, bo na svetu še več zarjavelih devic, kakor pa jih je danes.« prototip sovjetske vesoljsko postaje, na kakršnih bodo v bodočnosti pristajale medpla-netarne rakete in vesoljske ladje MAČJE LETOVIŠČE Znano Jc, da je Društvo prijateljev živali v Angliji zelo močna in aktivna organizacija. Zadnja novost v aktivnosti tega društva je osnovanje hotela za mačke. V nJem bo imela vsaka mačka, ki bo prišla na letovanje, svoj poseben oddelek in tri negovalke, ki bodo skrbele za njeno udobje, • EINST UND JETZT Na spisku knjig, ki jih letos v Berlinu najbolj kupujejo, so tale dela: Hitler »Mein Kampf«, Rosenberg »Mit dvajsetega stoletja« ter Hitlerjeve in Goebbelsove razprave. LJUDSKI ŠPORT Novi plavalni bazen v Ans-bachu je odprl župan. Slavnostni govor je imel na pet-metrski skakalnici. Ko je dejal, da je plavanje danes ljudski šport, je nenadoma zgubil ravnotežje In padel v bazen. Gledalci so se pošteno prepo-tili, da so ga izvlekli iz vode, zakaj župan ni znal plavati . . .