Književnost. Letna šolska poročila. (Dalje.j 12.) Let.no poročilo štirirazredne deške, tiirazredne dekliške ljudske in obrtne nadaljevalne šole v Kranji. Koncein leta je bilo 186 učencev in 127 učenk, skupaj 313 otrok. Učiteljstvo: Kuster Mihael (nadučitelj). Kukelj Anton (veroučitelj), Lavrenčič Ivan Iveioučitelj), Pezdič Ivan, Lacheiner Edmund, Hežek Jurij, Jugovic Frančiška, Golf Klotilda, Rooss Marija. Obrtnu-nadaljevalno šolo je obiskovalo 68 rokodelčičev. — 13.) Letno poročilo štirirazredne deške ljudske in obr t no-nadal je valne šole v K >\ mniku. Število učencev 223; za višji razred je sposobnih 118 (=— 66°/o). Ponavljalno šolo je obiskuvalo 12 učencev in za srednje šole se jih je oglasilo 10. Obrtno - nadaljevalno šolo je obiskovalo 82 rokodelčičev. Učiteljstvo: Burnik Valentin (nadučitelj), Oblak Janez (veroučitelj), P. Homuald Jereb (veroučitelj), Tramte Ignacij, Štefančič Avgustin, Stiasny Ljudevit. — 14.) Letnoporočilotrirazredne dekliške ljudske šole v Kamniku. Število učenk v vsakdanji šoli 195 in v ponavljalni šoli 48. Za prestop v višji oddelek je sposobnih 142 (¦¦— 73°/o). Ueiteljstvo: Cenčič Jernej (nadueilelj), Muhovec Blaž (veroučitelj), Verne Frančišek, Klančar Avgusta. — 15.) Letno poročilo trirazredne Ijudske šols v Mengši. Na čelu poročila je lep zgodovinski spis »Sv. Notburga v Grobljah«. Število otrok: 288; za bližnji višji razred oziroma oddelek je sposobnih 219 (= 7G°/o), nesposobnib 65 in neizprašani so ostali 4. Učiteljstvo: Sirc Peter (zač. v.oditelj), Zaletel Leopold (veroučitelj), Grkman Emilija. — 16.) Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Metliki. Število otrok v vsakdanji šoli 368 in v ponavljalnici 65. Nesposobnih za višji razred je 78 in neizprašanih 13. Učiteljstvo: Šest Andrej (nadučitelj), Avsec Frančišek (veroučitelj), Zakrajšek Ivan (veroučitelj), Gregorač Frančišek, Križnar Josip, Parma Matilda, Zupančič Vita. V zvezi s to šolo je tudi obrtno - nadaljevalna šola z 59 rokodelčiči. Poučevala sta na tej šoli gg. Še.st Andrej in Križnar Josip. — 17.) Jnhresberic ht der Privat- Lehr- u. Erziehungsanstalt fiir Knaben des Dr. J o s e f Waldherr in Laibach. Na čelu poročila je spis  »Zur Reforra des fieiiidsprachlichen Unterrichtes« od Greinecker-ja. Teinu sledi učni načrt (Lehrplan) z vso tvarino, ki se pououje v tein zavodu v 4 razredih in potem pa še poseben učni načrt za pripravljalni razred za trgovske in srednje šole (Vorbereitungs - Classe tur Handels- und Mittel -Scbulen). Na zavodu je poueevalo 19 učiteljev in profesorjev. Število gojencev 48. — 18.) Jahresbericht der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach. Na čelu poročila je prof. Levčev znanstven spis »Die Einfalle der Tiirken in Krain und Istrien«. Spi.s, kojega je »U. T.« že kratko oinenil, je jako zanimiv in prineserao še kasneje obširnejši posnetek. Na zavodu je bilo razven ravnatelja dr. R. Junowicza še 18 učnib niočij. Učencev je bilo 91 -|- 83 -|- 81 + 41 + 22 -|- 17 + 21 = 355 in sicer po maternein jeziku 162 Slovencev in 170 Nenicev, ostali pa druge narodnosti. Za višji razred je bilo sposobnih 272, k ponavljalni preizkušnji pripuščenih pa 39. S tem zavodorn združena obrtnonadaljevalna šola je iraela 277 učencev. —  19.) Jahresbericht des k. k. Oberyymna- siurns in Laibach. Na čelu poročila je prof. Hintner-jev znanstven spis »Der Pflichtenstreit der Agamemnonskinder in Sophokles Elektra und seine Losung«. Poleg ravnatelja A Senekoviča je poučevalo na zavodu še 2i učnih močij obligatne predniete in 7 učnih močij pa neobligatne predrnete. Učencev je bilo koncetn šolskega leta 528. Glede narodnpsti je bilo 414 Slovencev in 106 Nemcev, ostali pa druge narodnosti. Za višji razred je sposobnih 383; ponavljalni izpit je dovoljen 92 učencem. 20. Jahresbericht des k. k. Obergymnasiurns in liudolfswert. Na čelu poročila je Koprivšek-ov spis »Latinsko-slovenska frazeologija k I. knjigi Caesarjevih komentarjev de bello gallico za naše četrtošolce«. Na tem zavodu je poučevalo razven g. ravnatelja dr. Fr. Detele še 20 učnih inočij. Število učencev koncem šolskega leta 207, izmed kojih je bilo po maternern jeziku 195 Slovencev, 11 Nemcev in 1 Čeh. Za višji razred je sposobnih 160; 21 jih ima pa ponavljalni izpit. S to šolo je združena tudi obrtno-nadaljevalna šola z 78 učenci. /. D. Stezica v nebesa. (Konec.) Tudi naslednje besede so še v marsičem napačne: družina. nam. druščina (str. 4.); iz tega sveta nam. s tega sveta (str. 23.); spokorne dela nam. spokorna dela (str. 38); moje Srce nam. moje srce (str. 87.); varh nam. varuh (str. 99, 100.); vari nam. varuj (str. 101, 125, 157 itd.); memo nam. mimo (str. 115, 116, 117 itd.); visi z drevesca nain. visi na drevesci (str. 119.); domu nain. domov (str. 128.); turk nam. Turek (str. 154.); okolj nam okoli (str. 221.). Na mnogih krajib greši se tudi proti pravilnemu besednemu redu. Navedel bodein kakor prej, tako tudi tukaj le nekaj izgledov. »K počitku grem in namen storim« nam. giem k počitku in storiin namen (str. 7.). '— »Iz srca žal nii je« nam. iz srca mi je žal (str. 37.). — »Zapovedi deliš« nam deliš zapovedi (str. 48.). — »In kruh se bo v presv. R. Telo spremenil« nam. In kruh se bo spremenil v presv. H. Telo (str. 52.). — »Za katere sem moliti dolžan posebej« nam. za katere sem dnlžan posebej moliti (str. 57.). — »Ki grehe sveta odjemlješ« nam. ki odjemlješ grehe sveta (str. 58.). — »Kadar čas imaš« nam. kadar imaš čas (str. 71.). — »Kateri vso sladkost v sebi ima« nam. kateri ima vso sladkost v sebi (str. 72.). — »Po njegovem zasluženji in po njegovili prošnjah mi dodeli« nam. dodeli mi po njegovem zasluženji in po njegovih prošnjah (str. 104.). — »Da blagoslov dobiš« nam. da dobiš blagoslov (str. 117.). — »Ki ga za itiizo imaš« nam. ki ga imaš za mizo fstr. 121.). — »Pa bolj še« nam. pa še boij (str. 125.). — »Po šoli naravnost doniov pojdi« nam. po šoli pojdi naravnost domov (str. 128.). — »Po duhovna mu pošljejo« nam. pošljejo mu po dubovna (str. 159.). — »Zelo je bila učena sv. Pulberija« nain. sv. Pulherija je bila zelo učena (str. 182.). — »Da naj rau rad in z veseljem pokoren bo« nam. da mu bodi rad in z veseljem pokoren (str. 201.) — itd. Marsikje se tudi najde kaj, kar bi se nioglo imenovati doslednost. Tako n. pr. sem zgoraj grajal napako, da se poluglasni »e« ne izpušča. Na str. 85. pa se piše beseda »zavrzi« vendar pravilno. Dalje se mašnik tika na str. 53, 158, 160; vika pa na str. 30, 31, 32, 44, 52, 124. Na nekaterih mestih se piše pred »nj« (njiin) »ž«, na drngih pa »z«. Tudi besedica »naj« se piše v tretji stopnji časi s pridevnikom skupaj, časi pa posebej. Da pridem do konca, otnenjam le še, da tudi pe.smice nisr,- nič kaj dobre. V pesmi »Preden greš v cerkev« niinata uiti dve kitici jednake mere (str. 26.). Hadi riine piše se »tiga« natn. »tega« (str. 21.). Ravno tako tudi »angeljčiček« nam »angeljček« (str. 15.). Tudi aptfstrofov je po nekaterih pesmicah več ko preveč. Bog dal, da bi peti natisk ne bil tak! Da ljodn moja ocena kolikor mogoče popolna, omeniin xe, da sla tisk in popir jako čedna in da cena clO kr. kart. izt.) ni previsoka. — v— Od plugra do krone* Zgodovinski roman iz minulega stoletja. Preprostemu narodu spisal Jakob Bedenek. Tiskala in založila Ig. pl. Kleintnayr & Fed. Bamberg. Str. 270 8°. Cena 1 fl. 50 kr. — G. Jakob Bedenek je maloznan pisatelj. Doslej nam ni še podal nobenega večjega dela. Zato je marsikdo dvnmil, jeli bil g. pisatelj kos svoji nalogi spisujoč ta nnnaa, jeli ga je dovršil tako, da ustreza zahtevam dobrega rornana. Kaj je roman, ve vsakdo, ve pa ludi, da je treba nekaj pisateljske zmožnosti in vaje tistemu, ki boče lep in dober roinan spisati. Pisateljske zmožnosti se g. Bedeneku pač ne more odrekati, pač pa mislimo, da je krivo to, da je doslej premalo se pečal s pisateljevanjem, da romana ni spisal tako, kakor bi ga inoral spisati. Prezreli pa ne smerao, da je bilo delo težavno, ker Vegovo življenje je nam le malo poznano. Pisatelj bi bil spisal gotovo lepo in dobro povest, kar se o ronianu ne more trditi. Načrt po katerem je pisan roinan je bil slab, tako, da po tem načrtu bi se bilo spisalo težko kaj boljšega. Boman razpada v II dela. Prvi del se prične z Vegovo mladostjo v letu 1763 in sega do 1. 1780. ko je bil Vega inžener. V prvein delu je junak roinana v svoji domovini, največ v Ljubljani. Takoj v drngem delu, ki se prične s tem, da Vega popusti inženerstvo in stopi k topničarjetn, je pa junak na Dunaji in odslej ga vodi po raznih bojiščili ob Donavi in Savi ter ob Renu, dokler 25. kimovca 1802 ni storil v valovih Donavskih svoje smrti vsled zločina. Glavna hiba roinana je, da je premalo pisanega o junaku t. j. da glavna oseba ni opisana v pravem razmerji s postranskirni, katerih je dokaj. Druga oseba, ki je tukaj v vsem roinanu od-začetka do konca, je cigan Janoš Nemet, zli duh v romanu, kateri je včinil mnogo budega. Značaji v obče ugajajo. Dobro narisan se natn zdi Vega, bolje pa Petelinov Janez, dasi taki značaji niso priljubljeni. Prijajo nam tudi Selanova Anica, Vegovi sestri Polonica in Micika in Vehovec. Sprijazniti se pa ne morerno z usodo, kakoršna je zatekla razne osobe. Cudno se zdi čitatelju, da je tuliko osob utonilo, nekatere brez vsakega pravega vzroka, brez posledi-c, katere mora v romanu imeti vsaka večja nezgoda. Nedoumno se nam zdi, zakaj je treščilo v čoln, v katerem so se vozili svatje in sta utonila Petelinov Janez in Selanova Anica. Zakaj ju ni pustil pisatelj dalje živeti, saj vender nista mogla nikakor ovirati daljnega razvoja povesti? Nandeta Živkoviča je zabodel Janoš v čolnu na Savi, ter ga pahnil v vodo, a Polonico je ugrabil in odvedel v Beligrad. Cetrti, ki je utonil, bil je Vehovec. Skočil je v Trstu v morje zato, ker je zaigral ves denar in konje in vozove. Reči moramo, da je njegova smrt prav nepotrebna, ker smel bi bil živeti dokler bi bil hotel, ker njegovo življenje ni bilo nikomur na poti. Peti, ki konča svoje življenje v vodi, je Jurij Vega, katerega je pahnil v Donavo cigan sedaj mlinar Januš Nemet, ravno na istern inestu, kjer je prej vrgel v vodo očeta svoje žene. Janoš Nemet je končal pa na vislicah, katere si je bil izvestno zaslužil. Nepotrebna so tista modrovanja o framasonih. Prvič se govori o framasonih na svadbi Selanove Anice in Petelinovega Janeza, kjer stari dosluženi vojak Matej Kopriva pripoveduje ženinu in svatom o tajni družbi [framasonov. Drugič se govori o francoskih brezbožnikih v Belemgradu pri slavnostnem obedu, katerega je dal svojim častnikom vojskovodja Lavdon o priliki, ko je bil odlikovan z zvezdo velikega križa reda Marije Terezije. Praznina, ki bi bila inorda nastala vsled izpuščenja teh pogovorov, zamenila naj bi se bila z umestnejšimi razgovori. Opisovati tudi ni bilo treba Vehovca, kar je stalo mnogo čssa in popirja; omenil naj bi se bil le toliko, kolikor bi se moral. Je-li hotel gospod pisatelj tako natančno opisovati njegovo igralno strast, ki ga je privedla naposled v raorje? Je-li bil kak poseben vzrok temu ? Saj posledic iz smrti njegove ni skoro nobenih razven, da je bila domačija prodana, katero bi bil rad za slepo ceno dobil sainogoltni kovač. G. pisatelj bi bil to izpust.il brez vsake škode za povest. Tudi Vegova smrt naj bi se bila drugače utemeljila, kar bi bilo prav lahko in veliko lepše. Lakomnost je grda čednost in g. pisatelj bi bi sttiel opisati, da ga Janoš ni samo iz lakomnosti pahnil v vodo, ainpak tudi iz sovraštva, ker sta že iinela nekaj skupaj še takrat, ko sta bila še oba skupaj v Zagurici. Čudno je tudi, da se Vega, mož izobražen in blagega si-ca, nikdar ni spomnil svojih ljudij v domovini in istotako Polonica ni dala devet let glasu o sebi, kar je zelo dvomljivo. To so večje napake, katere zapazi čifatelj tukoj, manjšib ne bodem navajal. Hvalevredno in lepo je, da se je g. pisatelj lotil tega romana in brez dvojbe bi si bil pridobil mnogo zaslug, ako bi ga bil spisal počasi, po zelo premišljenem načrtu. Jezik je dokaj spiljen. Dijaki bodo brali izvestno radi ta roinan, a za prosto ljudstvo bi bilo treba nekatere izraze pojasniti. Knjigi želirno ranogo kupcev. F. J.