Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 1 Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 2 Oglasi Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Kako najti ravnovesje med delom in prostim časom ................................................. 4 Rihter Ljubno ob Savinji: S prvim polletjem zelo zadovoljni, optimistično pričakujejo drugo polovico leta .... 5 Zadolženost slovenskih občin: Občine s posojili financirajo investicije in dvigujejo BDP .................................................... 7 Zdravstvena postaja Nazarje: Zasebni partner bi investiral v izgradnjo, občine pa v opremo ..................... 8 Raziskava narečja v Zadrečki dolini: Nenavadna izgovorjava soglasnikov dobro ohranjena posebnost .............................. 9 Nova knjiga Franca Bezovška: Zgodovina čebelarstva na Gornjegrajskem ... 10 2. Savinjska pivo milja: Bernarda Zvir drugič zapored državna prvakinja ................................................ 21 Erik Rosenstein: Evropski prvak v 12-urnem kolesarskem maratonu ..................................... 22 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za- kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek- toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 30, 28. julij 2017. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Kako se zoperstaviti poglavitni poklicni bolezni 21. stoletja? Po ugotovitvah Mednarodnega urada za delo sta stres in izgorelost (sindrom telesne, psihične in čustvene izčrpanosti) poglavitni poklicni bolez- ni 21. stoletja, ki najbolj ogrožata delovna mesta. Izgorevanje poteka postopno, na prvi stopnji prevladuje kronična utrujenost, ki jo posameznik presega z aktiviranjem vedno novih virov energije. Navzven se kaže v obliki deloholizma. Druga sto- pnja je izčrpanost, pri kateri prevladuje občutek ujetosti v obstoječi način življenja, dela in odnose. Ljudje zaradi tega spreminjajo delovno ali osebno okolje, vendar s sabo prenašajo stare vzorce vede- nja in s tem vzroke za izgorevanje. Na tretji stopnji, imenovani tudi sindrom adrenalne izgorelosti, pri- de do skoraj popolne izgube energije, ki povzroči psihični in telesni zlom. Raziskave kažejo, da se sindrom izgorelosti pri nas pojavlja v podobnem obsegu kot v drugih evropskih državah: skoraj dve tretjini Slovencev do- življa znake izgorevanja, slaba tretjina jih zaznava začetne znake oziroma prvo stopnjo izgorevanja, dobra petina jih kaže znake ujetosti (drugo stopnjo izgorevanja), slaba desetina pa je izgorelih. Postavlja se vprašanje, kako se zoperstaviti po- glavitni poklicni bolezni 21. stoletja? Ključ se naha- ja v ravnovesju med delom in prostim časom. Ču- dežne formule, ki bi delovala za vse enako, sicer ni, ker smo ljudje pač različni, obstajajo pa modeli, ki se obnesejo v praksi in so vredni posnemanja. Takšen primer je mariborsko podjetje Mikro + polo, ki sodi med največje slovenske dobavitelje laboratorijskega pribora, opreme, kemikalij in dia- gnostike. Direktor in lastnik Marko Podgornik omo- goča zaposlenim brezplačen zajtrk ob prihodu na delovno mesto, kasneje tudi toplo kosilo, ob mali- ci pa še dodatne pol ure za kavo in počitek med delovnim časom. Otroci zaposlenih so v službi do- brodošli, tudi psi. Število dni letnega dopusta je ne- omejeno. Prelepo, da bi bilo res? Očitno ne. Podgornik je prepričan, da ljudje največ naredijo, če z veseljem pridejo v službo, in če so zaposleni zadovoljni, so zadovoljne tudi stranke. Model neomejenega do- pusta deluje na podlagi posebnega pravilnika, po katerem dopusta ne odobrava direktor ali nepos- redno nadrejeni, ampak sodelavec, ki bo dopust- nika nadomeščal. Če ta privoli, da sodelavca ne bo ves mesec, ni nobenih težav. Marko Podgornik je eden od ambasadorjev pro- jekta Ustavi se, o katerem pišemo v tokratni temi te- dna, v sklopu katere smo izvedli tudi anketo o izgo- revanju med občani naše doline. (ŠS) (ŠS) Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 4 Marjetka Vodovnik, Mozirje Po poklicu sem kuharica. Po službi me čakajo gospodinjska dela, delo na domačem vrtu in manj- ši kmetiji. Pred dobrim desetletjem sem se začela ukvarjati z duhovnostjo. S pridobivanjem znanja o pranoterapiji se je spremenilo tako moje življenje kot pogled nanj. Moj življenjski moto je, da se da vse, če se hoče, zato tudi nimam problemov z razmejitvijo dela in prostega časa. Slednjega izkoristim za delo kot prostovoljka pri Hospicu. Pomoč pri soočanju s smrtjo in žalostjo iz višje- ga vidika namreč čutim kot svoje poslanstvo. Ko si želim sprostitve, se odpra- vim v hribe, kjer pustim, da se utrudi telo in zbistrijo misli. Tedaj izklopim tele- fon in nisem za nikogar dosegljiva, poskušam se zliti z naravo. Breda Gradišnik, Matkov Kot Moje delo je specifično in težko rečem, da lahko naredim mejo med prostim časom in delom. Delo na kmetiji in ukvarjanje s turizmom je postalo moj način življenja in ne predstavljam si, da bi nekje morala de- lati osem ur. Kar te veseli, ti ne predstavlja bremena. Zelo rada sem z ljudmi, ki pridejo k nam, in seveda v stiku z naravo. Tja se zatečem tudi takrat, ko si mo- ram malo oddahniti. Največ prostega časa imam po- zimi, tedaj se sproščam z ročnimi deli. Janja Polavder, Bočna Zelo dobro znam razmejiti delo in prosti čas. Lah- ko rečem, da znam prisluhniti svojemu telesu in sem zadovoljna ter srečna. V preteklosti sem ime- la slabo izkušnjo, preko katere sem se naučila, da si mora človek vzeti čas zase, ker te sicer stres uni- či. Sedaj ga premagujem tako, da obremenim telo, pričela sem namreč teči maratone. Večino proste- ga časa sicer preživim v naravi in v hribih, kjer na- polnim svoje baterije. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Tema tedna Naša anketa Uspemo najti ravnovesje med delom in prostim časom? KAKO NAJTI RAVNOVESJE MED DELOM IN PROSTIM ČASOM Ustavi se! … in podari svojo minuto 72 odstotkov ljudi se spopada s simptomi stresa, poraba antidepresivov pa se je po letu 2000 podvojila. Niko Bezovnik, Luče Sam sicer ne opravljam težkega fizičnega de- la, a kljub temu potrebujem sprostitev. Ko je ko- nec službe, lahko zelo hitro izklopim misel na službene obveznosti. To me nikoli ni obremenje- valo, službene probleme uspem pustiti v službi. Ko se želim sprostiti, se podam na tenis. Tedaj se dobro prepotim in pustim mislim, da gredo svo- jo pot. Psihično si baterije napolnim v naravi ali ob petju. Slednje je še vedno del mojega prostega časa, čeprav se dogaja, da je potrebno tu- di za to veliko energije in zbranosti, ker so vaje nemalokrat zahtevne. Zvonko Krumpačnik, Savina Opravljam lažje fizično delo in se tako ne utrudim prav veliko. Službo znam zelo dobro »izklopiti«. Moj prosti čas je namenjen glasbi. Kot glasbenik zabavam ljudi, kar pa je spet do- ločena odgovornost in napor. Nastopi namreč terjajo tako dobro fizično kot psihično priprav - ljenost. Poslušalec ne sme vedeti, ali tebe kaj obremenjuje, vedno moraš biti dobre volje in nasmejan. Svojo fizično pripravljenost včasih rešujem s fizioterapijo. Ko nimam nobenih ob- veznosti, izklopim telefon, nedelje navadno prespim ali pa se odpra- vim v naravo, kjer sem najraje sam. Pomagam tudi na kmetiji, a le v sklopu prostega časa. Vsakdanjiki so vse bolj zasičeni z delom, prostega časa je vse manj, delo pogosto prinašamo domov ali pa celo delamo od do- ma, zato iščemo načine, kako uskladiti svoje obveznosti s časom, ki naj bi bil namenjen družini, prijateljem in nam samim. Pa jih naj- demo? Zavod Med.Over.Net je zasno- val vseslovensko akcijo Ustavi se!, s katero spodbuja k razmisleku o prehitrem tempu našega vsakda- na in ozavešča o pomenu zdrave- ga ter čim bolj kakovostnega življe- nja. V okviru projekta, ki ga podpi- rajo partnerji iz gospodarstva, am- basadorji in mediji, so se zavezali, da bodo do 29. septembra letos s kliki na spletu zbrali 2.065.895 mi- nut, kolikor je bilo prebivalcev Slo- venije 1. januarja letos. K sodelovanju želijo privabiti čim širšo množico ljudi, in sicer tako, da s klikom na spletnem mestu akcije donirajo svojo mi- nuto v skupno zavedanje, kako pomembno je pomisliti nase in prisluhniti notranjim vzgibom pri iskanju osebnega zadovoljstva. Na koncu bodo pri podjetjih, ki sodelujejo v akciji, zbrane mi- nute pretopili v dobrodelne de- javnosti. VSE VEČ STRESA, IZGORELIH IN BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI Podatki, koliko ljudi je v stresu, izgorelih in kako zaradi tega na- raščajo bolniške odsotnosti, so vse bolj zaskrbljujoči, zato so se pri Zavodu Med.Over.Net odloči- li, da bodo poskusili ljudi ustaviti pri vsakdanjem hitenju, ki ga na- rekuje današnji življenjski slog. V vsakodnevnem prehitrem tempu pozabimo nase in čas je, da se ustavimo. Ko se ustavi- mo in si vzamemo čas zase, lah- ko razmislimo, kaj bi lahko nare- dili drugače, da bi živeli bolj zdra- vo, zadovoljno in srečno. Priče- ti moramo pri sebi. Ko se bomo uspeli ustaviti sami, bomo lahko pomagali drugim. »Ustavimo se, preden kaj usta- vi nas,« je akcijo pospremil To- maž Oplotnik, direktor Zavoda Med.Over.Net. K sodelovanju so povabili ambasadorje, uspešne Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 5 Tema tedna, Gospodarstvo Podarite minuto Zavod Med.Over.Net od junija do sep- tembra zbira minute, ki jih lahko podari- te s klikom na spletnem mestu projekta Ustavi.se! Sodelavci projekta si prizade- vajo, da bi do 29. septembra 2017, ko se bo projekt zaključil, za vsakega Sloven- ca zbrali vsaj eno minuto ter državljane spodbudili, da se ustavijo in razmislijo, kaj bi lahko spremenili na bolje. RIHTER LJUBNO OB SAVINJI S prvim polletjem zelo zadovoljni, optimistično pričakujejo drugo polovico leta Montažne hiše Rihter z naprednimi tehnološkimi rešitvami zagotavljajo optimalno klimo vse dni v letu. (Foto: Miha Kolar/MK Visuals) posameznike, ki z osebnim zgledom kažejo, da je mogoče najti ravnovesje med delom in usklajevanjem zasebnega življenja. Ambasa- dorji akcije so bili tudi prvi, ki so s klikom na spletni strani donirali svoje minute. ALARMANTNE ŠTEVILKE V letu 2015 je bilo v Sloveniji zaradi bolniš- kih odsotnosti izgubljenih 9.836.1 15 delovnih dni, 72 odstotkov ljudi se spopada s simpto- mi stresa, poraba antidepresivov je po letu 2000 narasla in se v povprečju skoraj podvo- jila, slovenski trg delovne sile pa se bo v pe- tih letih soočil z velikim pomanjkanjem delav - cev vseh profilov, saj bo takrat, kot pravijo raz- iskave, že četrtina delavcev starejša od 55 let. SKRB ZA ZAPOSLENE DANES JE NALOŽBA ZA PRIHODNOST Marko Podgornik je podjetnik s posluhom za zaposlene. V podjetju z več kot sto za- poslenimi delavcem nudi brezplačen zajtrk, kosilo, skupne izlete, tematske novoletne za- bave, pa tudi neomejen plačan dopust. »Za- posleni lahko vzamejo toliko dopusta, kolikor želijo, a se morajo s sodelavci dogovoriti, da jih med odsotnostjo nadomeščajo. Statistika kaže, da imajo naši zaposleni le dan dopusta več, kot opredeljuje zakon, a se je obrnilo raz- merje med starimi in mlajšimi: ponavadi ima- jo starejši zaposleni več dopusta kot mlajši, pri nas pa je obratno.« Podgornik verjame v pravo mero vsega. »Služba je del življenja, a ne edini, zato naj traja osem ur, da imajo ljud- je čas, da se ukvarjajo z družino in tistim, kar jih veseli,« pravi uspešen podjetnik in amba- sador akcije Ustavi se! ZAVESTNA ODLOČITEV ZA SPREMEMBE Psihologa, zakonca Lea in Albert Mrgole, av- torja knjižne uspešnice Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, razumeta idejo kot zavestno odločitev za spremembe. Menita, da bi mora- la akcija Ustavi se! obkrožiti svet. »Zavestno se ustavim, te pogledam v oči in se ta trenutek zavedam, da sem v komunikaciji s tabo,« na- zorno pojasnjujeta, kako naj bi se bili sposob- ni vsak trenutek ustaviti. Z ambasadorji, priznanimi strokovnjaki z različnih področij, bodo snovalci akcije prip- ravili napotke, ki vodijo v uresničevanje filo- zofije mirnejšega tempa življenja, zbirali mo- tivacijske elemente za pozitivne spremembe in posledično bolj polno ter aktivno tako po- slovno kot zasebno življenje. Barbara Rozoničnik Slovenski proizvajalci lesenih montažnih objektov so zadovoljni z lanskoletnim poslova- njem, letos pa jim gre še bolje. Nekateri poroča- jo, da se jim je prodaja v primerjavi z lanskim pr- vim polletjem povečala za polovico, podoben trend beležijo tudi v ljubenskem podjetju Rihter, kjer so zaradi porasta naročil uvedli dodatno iz- meno. Poleg novih sodelavcev v proizvodnji so v podjetju Rihter dodatno zaposlili tudi sodelav- ce v projektivnem oddelku in tehnologiji. S prvim polletjem so zelo zadovoljni, optimistično pa pri- čakujejo tudi drugo polovico leta. K RASTI PRIPOMOGLA TUDI DRŽAVA Kot je za časnik Finance povedala Saša Jaz- bec, ki skrbi za prodajo in marketing, so doma in na tujem letos postavili 32 objektov: »Večina po- godb, ki jih podpisujemo letos, bo izvedena pri- hodnje leto, saj je plan kljub dodatnim zaposlit- vam že zapolnjen. K rasti trga lesenih montaž- nih hiš je veliko pripomogla tudi država, ki sub- vencionira gradnjo pasivnih hiš.« DELEŽ PASIVNIH HIŠ BO ŠE RASEL Naložbe v tovrstne hiše so prav zaradi ome- njenih subvencij primerljive z gradnjo nizkoener- gijskih hiš, zato v Rihterju pričakujejo, da se bo delež pasivnih hiš še povečeval, gradnja pa se bo po njihovem vedno bolj nagibala tudi v smer ničenergijskih in plusenergijskih hiš. DVE PETINI PRIHODKOV NA TUJIH TRGIH Rihter je letos sodeloval pri gradnji vrtca v No- vem mestu, ki bo vrata odprl jeseni. Nekaj zelo zahtevnih in prestižnih objektov so že in bodo še zgradili v Italiji, Franciji in Švici. Na tujih trgih ustvarijo približno 40 odstotkov prihodkov, naj- več v Avstriji in Italiji. V SLOVENIJI GRADIJO PRETEŽNO MANJŠE HIŠE V Sloveniji gradijo pretežno hiše z manjšo bi- valno površino, ki pa je optimalno izkoriščena. »Naši arhitekti pri snovanju hiš svetujejo kup- cem, kako najbolj racionalno izkoristiti manjšo površino, in tudi sami smo večkrat presenečeni, kako ogromno prostora imamo lahko v majhni hiši,« je povedala Saša Jazbec in dodala, da je v tujini praviloma drugače. Tam največkrat gra- dijo objekte s površino večjo od 200 kvadratnih metrov. Sicer pa se kupci večinoma odločajo za ravne linije in velike steklene površine, obrnje- ne proti jugu, kar omogoča optimalni izkoristek sončne energije. Franci Kotnik Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 6 Gospodarstvo, Iz občin BOHAČEVA HIŠA V NAZARJAH Mogočna stavba z obnovljeno okolico v ponos kraju … in danes, ko je obnovljena tudi okolica. (foto: Igor Solar) Mogočna Bohačeva hiša v šestdesetih letih prejšnjega stoletja … OBČINSKI SVET LUČE Znani prejemniki občinskih priznanj HRAM NARAVE V MOZIRJU Zapirajo kavarniški del lokala Lastnika Bohačeve hiše Viktorija Jeriček in Iztok Vrtačič sta lani in letos vložila veliko tru- da in denarja v obnovo okolice te markantne stavbe v Nazarjah. Asfalta pred vhodom, kjer so prej ob dežju nastajale luže, že dolgo ni več. Od novega pločnika do vhoda so polože- ni tlakovci. Vrtačič je na vsako stran posadil li- pi v večkotnika, kot ga ima mogočna, a odmi- rajoča lipa poleg hiše. V OBNOVO VLOŽILA PREKO 10 TISOČ EVROV Z deli sta Jeričkova in Vrtačič začela, ko sta država in Občina Nazarje pričeli s sanacijo centra kraja in izgradnjo krožišča. V obnovo sta vložila preko 10 tisoč evrov, kar so opazi- li tudi Nazarčani, ki se sedaj še z večjim po- nosom ozrejo na svoj kraj in ga radi razkaže- jo obiskovalcem. Stavbo že od nekdaj krasijo rože na okenskih policah, sedaj so po tlakovcih razporejeni lon- ci z lepo vzdrževanimi oleandri. Lastnika raz- mišljata, da bi enkrat v bodočnosti tudi ta del namenila gostom gostinskega dela hiše in ga opremila s premičnimi elementi (mizami, stoli, senčniki), kot je nekdaj že bilo. V NAČRTU APARTMAJA IN PRODAJA HKRATI Nazarski občinski svet je na njuno pobudo leta 201 1 Bohačevo hišo razglasil za kulturni spomenik. Objekt je bil s tem postavljen pod zaščito zavoda za varovanje kulturne dedišči- ne, zato pri obnovi upoštevata smernice tega zavoda in geodetske uprave. Viktorija in Iztok imata v posesti res mogoč- no hišo, ki ima za sabo 143 let zgodovine. Le- ta 1874 jo je iz pritlične hiše pozidal premožen posestnik, trgovec in gostilničar Anton Turn- šek, po domače Bohač. V njej je bila pred le- ti trgovina, papirnica, za kratek čas tudi pošta, sedaj pa želita lastnika v prostorni notranjosti urediti še apartmaja, hkrati pa razmišljata tudi o opciji oddiha in jo ponujata v prodajo. Igor Solar Na zadnji seji lučkega občinskega sveta je predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Slavko Robnik poročal o rezultatih obravnave prispelih predlogov za po- delitev letošnjih občinskih priznanj. Svetniki so po krajši izmenjavi mnenj sklenili, da bodo letos vsem nagrajencem podeljena enakovredna, to je občinska priznanja. Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji v okviru občinskega praznovanja v začetku av- gusta. Letošnji prejemniki so: skupina Predice, ki deluje v okviru Kulturno umetniškega društva Anton Mlačnik Luče, patronažna sestra Vera Ra- kun, Nejc Funtek, Albin Moličnik, Športno dru- štvo Raduha ob 40-letnici delovanja ter skupaj Smučarski klub in Smučarsko tekaško društvo. Marija Lebar Hram narave v upravnem centru v Mozirju z današnjim dnem zapira kavarniški del loka- la. Kot je na socialnem omrežju zapisala lastni- ca Sanja Golob, je bila kavarna poleg trgovi- ne zanjo preveliko breme, zaradi česar je trpe- la osnovna trgovska dejavnost, prav tako pa tu- di družina. »S to odločitvijo bom nazaj pridobi- la čas za družino in energijo, da se popolnoma posvetim strankam, ki mi pomenite ogromno,« je še zapisala Golobova. KF Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 7 Iz občin ZADOLŽENOST SLOVENSKIH OBČIN Občine s posojili financirajo investicije in dvigujejo BDP OBČINSKI SVET NAZARJE Dodaten oddelek vrtca v Šmartnem ob Dreti LUČE Ministrstvo podprlo gradnjo športnega centra Na Občini Luče so prejšnji četr- tek prejeli sklep ministrstva za izo- braževanje, znanost in šport, v ka- terem je navedeno, da se vlogi za sredstva sofinanciranja, ki jo je na razpis poslala Občina Luče in ka- tere predmet je izgradnja tamkaj- šnjega športnega centra, ugodi. Prijavitelju se investicija sofinanci- ra v višini 448 tisoč evrov. DENAR V LETU 2018 Strokovna komisija ministrstva je po pregledu vloge ugotovila, da je popolna in izpolnjuje vse razpi- sne pogoje, zato jo je uvrstila v iz- bor petih investicij, ki se bodo vse financirale v enaki višini. Sredstva bodo izplačana v letu 2018. NAGRADA ZA HITER ODZIV Predmet razpisa je bilo sofinan- ciranje investicij v novogradnje, po- sodabljanje športnih objektov in prenovo športnih podov. Razpis je bil objavljen sredi maja, rok za od- dajo prijave pa je bil kratek, zato je župan Ciril Rosc sklical izredno se- jo občinskega sveta. Potem, ko so svetniki podprli predlagano prija- vo na razpis, so na občini pohiteli z vsemi potrebnimi postopki in re- zultat je odobreno sofinanciranje. Marija Lebar Osnovna šola Nazarje je na občinski svet naslovila vlogo za odobritev dodatnega oddelka vrt- ca v Šmartnem ob Dreti in do- datno zaposlitev dveh pomočnic vzgojiteljic. Občinski svet je proš- nji ugodil, saj se občina zavzema za ohranitev podružnične osnov- ne šole. VLOGA ZA DODATEN ODDELEK VRTCA Kot je na seji občinskega sveta povedal župan Matej Pečovnik, je Osnovna šola Nazarje, pod okrilje katere sodita podružnična osnov- na šola Šmartno ob Dreti in tam- kajšnji vrtec, na občinski svet pos- lala vlogo, s katero je občino kot ustanoviteljico zaprosila za so- glasje k uvedbi dodatnega oddel- ka vrtca. EN ODDELEK V ŠOLSKIH PROSTORIH V vrtec Šmartno ob Dreti je za šolsko leto 2017/18 trenutno vpi- sanih 26 otrok, od tega osem v prvo in 14 v drugo starostno ob- dobje. V dodaten oddelek bi bilo vključenih osem otrok prvega sta- rostnega obdobja, saj to število za- došča normativom za oblikovanje posebnega oddelka. V oddelek drugega starostnega obdobja, ki bi svojo dejavnost iz- vajal v prostorih podružnične šole Šmartno ob Dreti, bi bilo vključenih 18 otrok. Mesečni strošek doda- tnega oddelka znaša okoli 2.500 evrov. V šoli bi v ta namen uredili eno od obstoječih učilnic, opremo pa bi zagotovili sami. DVE NOVI ZAPOSLITVI Hkrati z oblikovanjem doda- tnega oddelka so svetniki obrav - navali tudi prošnjo za zaposli- tev dveh pomočnic vzgojiteljic. Osnovna šola se je za sofinanci- ranje zaposlitev prijavila na raz- pis ministrstva za šolstvo, z re- zultati razpisa pa še ne razpo- laga. Svetniki so tudi ta predlog potrdili z ustreznim sklepom. Ob tem so izrazili zadovoljstvo, da bo na ta način zelo verjetno za- gotovljen obstoj šmarške podru- žnice osnovne šole in da bo kraj ohranjal ter z mladimi nadgraje- val sedanji živahen utrip. Marija Lebar Ministrstvo za finance je prejšnji teden objavilo poročilo o zadolže- nosti slovenskih občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni ob- čin, kot so javni zavodi, javna pod- jetja ali javne agencije. Pri večini občin je bila zadolženost ob koncu leta 2016 nižja kot konec leta 2015. To velja tudi za pet od sedmih zgor- njesavinjskih občin. 409 EVROV DOLGA NA OBČANA Skupno gledano so imele od leta 2008 dalje občine skupaj s svojimi osebami javnega prava največ dolga v letu 2014, ko je ta znašal skoraj 900 milijonov evrov. Lani je bilo kreditov za 844 milijo- nov. Od tega odpade na zadolže- vanje občin 84 odstotkov, ostalih 16 odstotkov pa na javne zavode, podjetja in agencije, katerih lastni- ce so (tudi) občine. Če porazdeli- mo dolg na prebivalce, je le-ta la- ni znašal 409 evrov, leto poprej pa 419 evrov. OBČINA LUČE ŠE VEDNO BREZ DOLGA Lani je bilo občin, ki niso izkazo- vale dolga, niti ga niso imele z nji- mi povezane javne pravne osebe, šestnajst oziroma dve manj kot v letu 2015. Med njimi je še vedno Občina Luče. Dvajset občin je bi- lo takih, ki same niso imele kredi- tov, so jih pa imele z njimi poveza- ne pravne osebe javnega sektorja na lokalni ravni. DVE NAŠI OBČINI NAVZGOR Lokalne skupnosti v tem pro- gramskem obdobju ne morejo ra- čunati na evropska sredstva za iz- vedbo investicij, kakor so lahko v obdobju 2007-2014, manj denar- ja pa dobijo tudi od države, zato za nujne izboljšave najemajo kredite. Med občinami, ki sta na novo najeli kredite, sta občini Ljubno in Solča- va. Zadolžitev na Ljubnem je konec leta 2015 znašala nekaj manj kot 529 tisoč evrov, lani pa 61 1 tisoč evrov, kar predstavlja 16-odstotni porast. Podoben je indeks v Solča- vi, kjer je v letu 2016 zadolženost znašala nekaj čez 607 tisoč evrov, v letu 2015 pa 525 tisoč evrov. Obe občini sta denar potrebova- li za strateške naložbe, ki bodo iz- boljšale lokalno turistično ponud- bo in standard občanov. Solčava je sicer do lanskega leta svoj dolg redno odplačevala in ga vztrajno zmanjševala, na Ljubnem pa kredi- ta dolga leta sploh niso imeli; prvič so se zadolžili v letu 2015. REDNO ODPLAČUJEJO SVOJE OBVEZNOSTI V Gornjem Gradu so bili konec lanskega leta zadolženi za nekaj manj kot 476 tisočakov, to je 17 od- stotkov manj kot v letu 2015. Tudi Občina Mozirje je znižala svoj dolg, in sicer z 1,98 na 1,76 milijona evrov ali za enajst odstotkov. Ob- čina Nazarje je svojo zadolženost znižala s 364 na 312 tisoč evrov, kar pomeni za 14 odstotkov. Občina Rečica ob Savinji je bila konec lanskega leta za osem od- stotkov manj zadolžena kot konec leta 2015, ko je imela 1,35 milijo- na evrov kredita. Občina Rečica je v omenjenem poročilu posebej na- vedena, ker je morala poiskati so- glasje ministrstva za finance za podaljšanje kratkoročnega kredi- ta preko proračunskega leta. Ni na- mreč pravočasno dobila vrnjenih sredstev sofinanciranja investicije iz proračuna EU. OBSEG ZADOLŽEVANJA NI ZASKRBLJUJOČ Kot je zapisano v poročilu, ob- seg zadolževanja ni zaskrbljujoč, ministrstvo za finance pa je še do- dalo: »Občine (tudi) s pomočjo za- dolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, nova delovna mesta, gospodarsko ak- tivnost in s tem ustvarjajo BDP .« Marija Lebar Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 8 Iz občin OBČINA REČICA OB SAVINJI Odobren kredit za prenovo rečiškega trga Ena od podob obnovljenega trga (Fotodokumentacija Občine Rečica ob Savinji) PREDSTAVITEV NOVELIRANEGA PROJEKTA GRADNJE PRIZIDKA K NAZARSKI ZDRAVSTVENI POSTAJI Zasebni partner bi investiral v izgradnjo, občine pa v opremo Udeleženci sestanka so izrazili zadovoljstvo nad možnostjo javno-zasebnega partnerstva pri gradnji prizidka. (Foto: Štefka Sem) Potem ko so svetniki na junijski seji izrek - li večinsko podporo projektu prenove trškega jedra na Rečici ob Savinji in sprejeli investicij- ski program, je občinska uprava pripravila pri- javo za posojilo. Poiskali so ugodno možnost kreditiranja, ki jo nudi Javni sklad RS za regi- onalni razvoj in razvoj podeželja oziroma ta- ko imenovani Ribniški sklad. V preteklem ted- nu je občina prejela pozitivno odločbo o odo- britvi kredita. ZAČETEK PRENOVE V PRIHODNJEM LETU Odobrena sredstva bodo omogočila, da se bo obnova trga, katere idejni začetki segajo v leto 2009, v prihodnjem letu vendarle začela. Čeprav so bili svetniki do nekaterih vsebin pro- jekta, ki se uradno imenuje Ureditev trškega je- dra – trga naselja Rečica ob Savinji, kritični, ga je večina vendarle podprla. HKRATI S TRGOM UREDITI TUDI VPADNICE Svetniki so bili kritični do uporabe nekaterih materialov, kot je pohorski tonalit, do izvedbe pohodnih površin za pešce in podobno, pred- vsem pa bi bilo po njihovem mnenju hkrati s trgom nujno urediti tudi vpadnice v trg. Zato so sprejeli sklep, da se v proračunu za leto 2018 prioritetno upošteva prenova vsaj ene od vpadnic. Marija Lebar V sredo, 19. julija, so se na sestanku sveta ustanoviteljic v Nazarjah zbrali župani in njiho- vi namestniki ter direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Darja Es. Poleg soglasja k finančnemu načrtu za tekoče leto in soglasja za zadolževanje zavoda so se podrobneje seznani- li s projektom izgradnje prizidka, ki ga je pripra- vil Dušan Zekovič iz podjetja Lasmed. POTREBNA NOVELACIJA PROJEKTA Načrti za prizidek so bili izdelani že pred le- ti, zato je bila potrebna novelacija glede na trenutne potrebe po prostorih v zdravstveni postaji Nazarje. Od leta 2013, ko je bil prip- ravljen dokument identifikacije investicijske- ga projekta (DIIP), se je povečala površina obdelave z 2.1 12 na 3.351 kvadratnih metrov. Temu primerno je bilo potrebno pripraviti no- velacijo dokumenta in terminski plan, je pove- dal Zekovič. ŠE LETOS TUDI GRADBENI ODBOR V lanskem letu je bilo za potrebe širitve kupljeno zemljišče, letos bo do konca izdela- na projektna naloga in izveden razpis za pro- jektiranje. Formirati bo treba tudi gradbeni od- bor, v katerem bo po en predstavnik iz vsake občine. Prisotni so se strinjali, da je treba v odbor imenovati strokovno usposobljene ose- be s področja gradbeništva, elektro in drugih tehničnih strok. AKTUALNO JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO Po novelaciji DIIP-a se precej povečajo stro- ški izgradnje prizidka in adaptacije obstoje- če stavbe. Predračunska vrednost celotnega projekta sedaj znaša 4,5 milijona evrov, prej 2,3 milijona, izkušnje pa kažejo, da so projek - tantske vrednosti vedno višje od dejanskih. Z višjo številko so se župani lažje soočili, ker je že nekaj časa živa ideja o javno-zasebnem partnerstvu pri projektu. V tem primeru bi za- sebni partner vložil svoja sredstva v izgradnjo prizidka, medtem ko bi za opremo poskrbe- le občine, računajo pa tudi na sredstva zdra- vstvenega ministrstva. ZA IZGRADNJO PRIZIDKA LETO IN POL Izgradnja prizidka naj bi po predvidevanjih trajala 15 do 19 mesecev. Po preselitvi am- bulant v prizidek bi se lahko pričela adapta- cija stare stavbe. V prizidku bodo v pritličju prostori za nujno medicinsko pomoč in rent- gen, zdravstveno varstvo otrok in izolacijo. V prvem nadstropju bodo ambulante splošne medicine, v mansardi pa prostori za nujno medicinsko pomoč, patronažna služba, psihi- ater, sterilizacija in skladišče. Po prenovi stare stavbe bo v pritličju fizio- terapija, specialistična ginekološka in oftal- mološka ambulanta, v prvem nadstropju bo medicina dela, psiholog in učna ambulanta, v mansardi pa bo še naprej sedež uprave za- voda. Štefka Sem Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 9 Ljudje in dogodki Kot kaže fotografija, so se neznan- ci odločili, da uporabnikom mo- stu v Ljubiji otežijo vožnjo. Pri špor- tnem igrišču so z mostu izpulili si- cer že dotrajane deske in jih odlo- žili na bližnjo cesto. Krajanom Le- pe Njive in Kolovrata, kamor ces- ta vodi, je vožnja zdaj otežena, za nameček pa še nevarna. Most je mozirska komunala namerava- la popraviti, a bodo morali zaradi nepridipravov to storiti prej, kot je bilo načrtovano. PV Narečno govoreči Marko Ročnik (levo) iz Podhoma in profesor Peter Jurgec med snemanjem (Foto: Rachel Evangeline Chiong) KANADSKI JEZIKOSLOVCI RAZISKOVALI NAREČJE V SPODNJI ZADREČKI DOLINI Nenavadna izgovorjava soglasnikov dobro ohranjena posebnost V začetku julija so bili v spodnjem Zadretju na raziskovalnem obisku trije kanadski jezikoslovci z oddel- ka za jezikoslovje Univerze v Toron- tu v Kanadi: prof. dr. Peter Jurgec, ki je bil rojen v Ljubljani in je tu doš- tudiral, in njegovi dve študentki, Ra- chel Evangeline Chiong in Andrea Macanović. V okviru projekta Glasovni vzor- ci v govorih Zadrečke doline, ki ga financira univerza v Torontu, so pri petih govorcih v Spodnjih Krašah, Šmartnem ob Dreti, Bočni in v Pod- homu posneli po okoli 60 parov be- sed, ki jih je vsak od petih izpraše- vancev, narečnih govorcev, pono- vil vsaj osemkrat. Zdaj to skupino v naslednjih mesecih čaka analiza dobljenih podatkov in potem še ob- java rezultatov. KAJ JE BIL PREDMET RAZISKAVE Soglasniki se v narečnih govo- rih zgornjesavinjskega narečja iz- govarjajo pred a, o, u in navadnim polglasnikom (tem pravimo tem- ni ali zadnji samoglasniki, ker jih tvorimo v zadnjem delu ustne vot- line) in pred glasovi, ki so tem po- dobni, približno enako kot v slo- venskem knjižnem jeziku. Pred e, i in svetlim polglasnikom (to so svetli ali sprednji samoglasni- ki) in njim podobnimi pa se v na- šem narečju soglasniki izgovarja- jo omehčano ali mehko, palatali- zirano. Nenavadno je, da se soglasniki večinoma še naprej izgovarjajo ta- ko tudi, če samoglasnik (po navadi je to polglasnik) za katerim od njih povsem izgine. Ta pojav iz zgornje- savinjskega narečja je na sloven- skem govornem področju dobro ohranjena posebnost, v ostankih pa je (bil) znan samo še v govoru Črnega Vrha (v občini Idrija) in nje- gove okolice, ki je del rovtarske na- rečne skupine. KAKO KOMAJDA SLIŠNE RAZLIKE POSTANEJO ZELO VELIKE Velelnik glagola pustiti za dru- go osebo ednine se v knjižni slo- venščini glasi pústi! V narečju je lahko izgovorjen z oslabelim polglasnikom namesto končne- ga -i, lahko pa – in tu zdaj pos- tane zanimivo – tudi brez konč- nega -i, kar se sliši skorajda kot púsc (vendar nikakor ne tako), zapisano [pús’t’]. V slovenskem knjižnem jeziku in v našem nare- čju pa imamo tudi besedo púst, ki kot samostalnik lahko pome- ni praznik pred pepelnično sre- do, kot pridevnik pa »nemasten«, v zvezi s človekom tudi »neprija- zen«, »dolgočasen« ali »nezani- miv«: pusto meso, pust deda. Če narečno govoreči sliši koga dru- gega narečno govorečega izreči besedo [púst], bo že brez sobe- sedila ali okoliščin vedel, da gre za samostalnik ali za pridevnik z drugačnim pomenom, kot je pri velelniku [pús’t’]: pri zadnji obliki bo vsak od narečno govorečih ro- jakov tudi brez sobesedila vedel, da gre za glagol. Zaradi teh ma- lenkosti imamo v zgornjesavinj- skem narečju 43 fonemov, to je glasov, ki nam omogočajo razli- kovati pomene, torej jih izraziti, če to želimo, in jih razumeti, ko te glasove slišimo pri drugih. (Knji- žna slovenščina ima okoli 30 fonemov.) Takih primerov je v na- šem narečju veliko pri velelnikih za drugo osebo ednine, ki so ze- lo podobni samostalnikom: eno je recimo narečni velelnik [brús’] z mehkim [s’] na koncu in pome- ni »brúsi!«, drugo pa samostal- nik [brús] »kamen za brušenje«, izgovorjen z navadnim končnim glasom [s]. NAJNOVEJŠI NAČINI RAZISKOVANJA GLASOV Raziskava kanadskih razisko- valcev v spodnji Zadrečki dolini je podprta z najsodobnejšo teh- nično opremo in računalniškimi pripomočki, vse to pa morajo se- veda uporabljati pametne glave z natančno premišljenimi načrti. Primeri, ki so jih izgovarjali izpra- ševanci, so bili posneti zvočno, ob tem pa so bili med izgovarjanjem z ultrazvočno napravo do 50-krat na sekundo slikani različni polo- žaji jezika, ki se jih bo v istih ali po- dobnih primerih pri različnih go- vorcih morda dalo celo razlikovati. Profesor Jurgec kot vodja raz- iskave predvideva, da bo zara- di letošnje dobro dokumentirane raziskave omehčanih soglasni- kov Zadrečka dolina in z njo zgor - njesavinjsko narečje v jezikoslov- nih krogih zaslovela. Jezikoslov- ne raziskave napredujejo, veliko temeljitejše so, kot so (lahko) bi- le nekoč, in kar je za nas, govorce narečja, običajno in vsakdanje, je lahko za druge raziskovalce izzi- valno in vredno zelo velikih vlož- kov: poti, truda, sredstev in ener- gije. Zato jezikoslovci vzporejajo, primerjajo in izpostavljajo posa- mezne zanimive, vendar doslej komajda raziskane ali razložene pojave v različnih jezikih. Ko bodo objavljeni rezulta- ti raziskave, bomo zanje zagoto- vo izvedeli med prvimi, obljublja vodja raziskave. Spoznanja bo- do povrnjena vsem nam, govor- cem zgornjesavinjskega narečja in tudi naklonjenim izgovarjal- cem, ki so si vzeli čas in potrpe- li za znanost in radovedne znan- stvenike iz Kanade, hkrati pa po- sredovana in ohranjena vsem tis- tim, ki jih zanima jezikoslovje, tu- di za prihodnost. Peter Weiss BODICA TEDNA BODICA TEDNA (Foto: PV) Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 10 Organizacije Predstavniki občinskih odborov iz Zgornje Savinjske doline s predsednikom stranke Janezom Janšo (Foto: Robert Fojkar Komac) SREČANJE ODBOROV SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE V BOVCU Zgornjesavinjčani promovirali kulinariko naše doline Slovenska demokratska stranka (SDS) je v Bovcu pripravila 22. tradicionalno srečanje članov občinskih in mestnih odborov stranke. Med udeleženci so bili tudi predstavniki občin- skih odborov iz Zgornje Savinjske doline, ki so se predstavili z značilnimi jedmi našega obmo- čja. Pripravili so degustacijo zgornjesavinjskega želodca, domačega kruha, ajdneka, »štrudla« in tolkca. JANŠA O ZAČETKU DEMOKRATIČNIH PROCESOV PRED 27 LETI Osrednji govornik srečanja je bil predsednik SDS Janez Janša. V svojem govoru je med dru- gim poudaril, da je vsakdo, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja, in se je pripravljen angažirati, iti na volitve in stvari spreminjati, njihov zaveznik. Do- taknil se je tudi nekaterih aktualnih političnih tem in spomnil na začetke demokratičnih procesov v Sloveniji pred 27 leti. PRIMERJAVA S ČASOM PRVE SVETOVNE VOJNE Tedaj so po Janševih besedah verjeli, da o zmagi na volitvah odločajo dobra ekipa, do- ber program in dober nastop. »To je velika iluzi- ja, če v Sloveniji verjamete, da boste zmagali z dobro ekipo in dobrim programom,« je bil kriti- čen Janša in ob zaključku podal nekaj primerjav s časom, ki se ga v Posočju spominjajo po So- ški fronti. Prav času prve svetovne vojne in Soški fronti v SDS posvečajo letošnji poletni tabor, ki poteka od 22. julija do 5. avgusta. Marija Šukalo NOVA KNJIGA FRANCA BEZOVŠKA Zgodovina čebelarstva na Gornjegrajskem Knjiga o čebelarstvu je druga izpod peresa Franca Bezovška, v prvi se je posvetil pašniški zadrugi. (Foto: Štefka Sem) V okviru občinskega praznika in praznova- nja 1 10-letnice Čebelarske družine Gornji Grad je Franc Bezovšek predstavil svojo novo knjigo Čebeloreja na Gornjegrajskem. Pogovor z avtor- jem knjige je vodila Tatjana Bezovšek, v pogo- voru pa sta se dotaknila zgodovine čebelarstva, Bezovškovih 60 let čebelarjenja in še česa. Med besedami so zadonele nepozabne skladbe na citrah, ki jih je zaigrala Petra Golob. RAZISKAVE DALE NOVO LETNICO Povod za knjigo je bil po besedah Bezovška zapis v Slovenskem čebelarju, da so leta 1907 v Gornjem Gradu na shodu čebelarjev ustanovi- li čebelarsko podružnico za gornjegrajski okraj. Prvi predsednik je bil Josip Terčak, nadučitelj v Radmirju. Ker je bila ustanovitev podružnice za- četek povezovanja čebelarjev na tem območju, Bezovšek sklepa, da je to leto ustanovitve pred- hodnice sedanje čebelarske družine. Leta 1920, to letnico so imeli gornjegrajski če- belarji pred tem za ustanovitveno leto, so imeli čebelarji občni zbor v Gornjem Gradu, nikjer pa ni zabeleženo, da bi bil ustanovni. Tako se je gor- njegrajska čebelarska družina »postarala« in le- tos praznovala okroglo obletnico. SLOVENSKI ČEBELAR VIR ZA KNJIGO Gradivo za knjigo je Bezovšek črpal iz Sloven- skega čebelarja, časopisa, ki redno izhaja že od leta 1898. Ker je knjigo pripravljal več let, je od začetka listal po časopisu, kasneje, z digitaliza- cijo zapisov, pa je šlo delo lažje in hitreje od rok. Slovenski čebelar pa ni odkrival le dela čebelar- jev, objavil je tudi zapis o lepotah Gornjegrajske- ga, ki ga je Bezovšek vključil v svojo knjigo. ČEBELAR ŽE 60 LET Bezovšek je začel čebelariti pred šestimi de- setletji, ko sta mu strica podarila vsak po en panj, dobil je tudi tehtnico in tako se je začela njegova ljubezen do čebel. Po študiju čebelar- stva se je nekaj časa poklicno ukvarjal s čebe- larstvom na čebelarskem inštitutu, kjer je skrbel za vzrejo matic. Sedaj svoje znanje in ljubezen do čebelarstva prenaša na vnuka Jaka, ki bo na- daljeval družinsko tradicijo. KNJIGA DELO »DOMAČIH« ROK Dolga leta je bil predsednik čebelarske druži- ne, tudi tajnik, aktiven pri organizaciji Čebelar- skega praznika in še kaj. Njegova knjiga je le do- datek k vsemu, kar je doslej postoril v čebelar- stvu. Posebnost knjige je tudi, da je delo »doma- čih« rok. Fotografije so izdelek fotografinje Justi- ke Ugovšek, lektorirala jo je Mija Pilko, oblikova- la pa Bezovškova vnukinja Sara. Štefka Sem Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 Organizacije 11 PASTIRSKI PRAZNIK NA MENINI Nagrada volovske rulete v Florjan pri Gornjem Gradu Na Menini je tretjo julijsko ne- deljo potekal devetnajsti pastirski praznik z volovsko ruleto kot osre- dnjim dogodkom. Pri organizaciji in izvedbi prireditve so moči zdru- žili člani pašne skupnosti Menina – Gospodovo, oskrbnika planinske- ga doma na Menini s svojo ekipo ter številna društva. Obiskovalci so se lahko pomerili v različnih pastirskih igrah. Tekmovalci so igre vzeli silno resno, saj je šlo za lepe praktične nagrade. Najbolj atraktivno za gledalce je bilo pokanje z bičem. MIMOHOD ŽIVINE Na nedeljsko dopoldne se je pri koči zbralo lepo število pohodnikov in ostalih obiskovalcev, ki so si lahko ogledali pester program. Najprej se je zgodil mimohod živine, ki se pase na meninskih travnikih. Menina ob- sega preko 250 hektarjev pašnih po- vršin, kjer se pase več kot 300 glav govedi. Zanje ob pomoči ostalih pas- tirjev že vrsto let skrbi Franc Časl. VOLOVSKA RULETA OSREČILA IVICO PUSTOSLEMŠEK Glavni dogodek dneva je bil vo- lovski sprehod po šahovnici s po- lji in napeto pričakovanje, katerega »lastnika« polja bo najbolj osrečil. Po več kot uri čakanja se vol ni odlo- čil pustiti iztrebka zgolj na enem iz- med polj, zato je bilo potrebno žre- banje. Slednje je prineslo srečo Ivi- ci Pustoslemšek iz Florjana pri Gor- njem Gradu, ki je izbrala polje N18. BOGAT SPREMLJEVALNI PROGRAM Tekom dneva so se obiskoval- ci lahko pomerili v različnih pas- tirskih igrah, najbolj atraktivno za gledalce je bilo pokanje z bičem. Ob koncu so bili najboljši nagraje- ni s praktičnimi nagradami. Dogodek so s petjem popestrile ljudske pevke zasedb Lipa in Ga- berški cvet. Da so si obiskovalci lahko razmigali noge s plesom, je poskrbel ansambel članov pašne skupnosti. Tekst in foto: Primož Vajdl POČITNIŠKE DELAVNICE V NAZARJAH Športne igre, pohod in kreativno ustvarjanje Senca igrišča ob Dreti je bila kot nalašč za ustvarjanje uporabnih in okrasnih predmetov. (Foto: Marija Šukalo) Turistično društvo Nazarje je tudi letos, kot že vrsto let do sedaj, pos- krbelo za aktivno preživljanje poči- tniškega časa otrok. Na različnih delavnicah se je drugi teden v juliju z animatorkami in vodjo Vanjo Hof- bauer družilo več kot trideset otrok iz različnih krajev. Otroci so v nazarski športni dvo- rani preizkusili plezalno steno, se učili plesnih korakov in se pomeri- li v igrah z žogo. Na športnem igri- šču ob Dreti so iz različnih materia- lov ustvarjali uporabne in okrasne predmete. Tisti, ki jim je všeč poho- dništvo, so se podali do tabornega prostora društva tabornikov Rod Sotočje Nazarje v Kokarjah, kjer so streljali z lokom in spoznavali ta- borniške veščine. Teden so zaklju- čili v Šmartnem ob Dreti, kjer so na igrišču v Račneku prišle na vrsto kolektivne igre z žogo. Počitniške delavnice so privabile otroke tako iz nazarske občine kot tudi širše. Kot je povedala Vanja Hofbauer, jih brez finančne pod- pore občine in sodelovanja prosto- voljk ne bi bilo mogoče kvalitetno izvesti, zato na tem mestu tudi be- seda njene zahvale. Marija Šukalo Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 12 Ljudje in dogodki 30. ČEBELARSKI PRAZNIK V GORNJEM GRADU Nedeljska povorka kot v starih časih Mladi iz Florjana so si pripravili likof s harmonikarjema. Podmeninski gadje so bili tudi brez snega dobro razpoloženi. Gornjegrajski gasilci so s ponosom razkazovali 131 let staro brizgalno, s katero še vedno nastopajo na tekmovanjih veteranov. Gobarji so zaradi pomanjkanja gob v naravi s sabo prinesli kar doma narejene. Letošnji Čebelarski praznik v Gornjem Gradu je bil po dolgih letih spet dvodnevna prireditev, povorko pa sta turistično društvo in čebelar- ska družina pripravila v nedeljo po- poldan. Društva, ki so se v povorki predstavila, so na bolj ali manj do- miseln način prikazala delček svo- je dejavnosti. V SPOMIN NA PRETEKLOST Na čelu povorke so bili letos mu- zikanti na zapravljivčku, katerega je vlekel usklajen par, žrebec Ja- dran in kobila Pika, s kmetije Spo- dnji Jamnik iz Florjana. S takšni- mi zapravljivčki se je včasih vozi- la gospoda, danes pa so le še tu- ristična atrakcija. Za njimi se je na kolesu častitlji- ve starosti, s kakršnimi so se vča- sih vozili na delo »v taverh«, pri- peljal župan Stanko Ogradi. Kolo znamke Miele je bilo včasih v las- ti Žvotovega ata iz Bočne, ponaša pa se s svetilko na karbid. Za župa- nom so se zvrstili ostali starodob- niki, avtomobili in motocikli, s kate- rimi so se predstavili člani društva Zgornjesavinjski starodobniki. NEPOGREŠLJIVI ČEBELARJI Gornjegrajski čebelarji in njiho- vi prijatelji s prapori so nepogreš- ljivi udeleženci povorke. Gornje- grajci so letos praznovali 1 10-le- tnico, Franc Bezovšek pa je izdal knjigo o čebeloreji, ki je lepo do- polnila praznovanje okrogle oble- tnice čebelarske družine. Udelež- ba v povorki in sodelovanje pri pripravi Čebelarskega praznika je v njihovi domeni vse od začetkov te prireditve. GOBARJI BREZ GOB, SMUČARJI BREZ SNEGA Člani Gobarskega društva Aj- dovec, ki so lani praznovali 20-le- tnico, so zaradi pomanjkanja gob v naravi s sabo prinesli kar doma narejene, ki bodo obstale do nas- lednjega praznika. Planinci so se povorke udeležili maloštevilno, saj je čas dopustov, društvo pa je sicer eno najštevilčnejših v občini. So pa bili v večjem številu prisotni člani njihove sekcije starodobnih smu- čarjev Podmeninski gadje, saj za- nje trenutno ni sezona srečanj in tekmovanj. BOČKA REPREZENTANCA UPOKOJENCI IN KULTURNIKI Društvo upokojencev Bočna so zastopali člani folklorne skupi- ne Oštarija in »pikaderji«, oboji ze- lo aktivni, družabni in tudi uspeš- ni. Iz Bočne so prišli tudi člani kul- turnega društva, in sicer člani mo- škega ter ženskega pevskega zbo- ra. Ženski zbor bo letos prazno- val 70-letnico, ki jo bodo dostojno proslavili. SPRAVILO SENA Povorki so se pridružili tudi mla- di iz Florjana. Predstavili so spra- vilo sena, vreme pa je bilo ravno pravšnje za tovrstne aktivnosti. Na vozu so klepali koso, grabili seno in ga obešali na štant. Mladi so de- lo več kot dobro opravili, zato so si takoj pripravili likof s harmonikarje- ma. GASILCI NEKOČ IN DANES Na koncu povorke je bilo vide- ti tako staro kot novo. Vsa tri gasil- ska društva so na ogled pripeljala njihova večinoma novejša moštve- na in orodna vozila, kot predhodni- ca pa je pred njimi peljala 131 let stara brizgalna, s katero gornje- grajski veterani še vedno nastopa- jo na tekmovanjih. Bočki gasilci bo- do v avgustu praznovali 1 10-letni- co, junija so 80-letnico praznovali gasilci iz Nove Štifte. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 13 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Heraldika (14) GRBOSLOVJE V SAMOSTOJNI SLOVENIJI (nadaljevanje iz prejšnje številke) V letu 1992 naj bi slovensko heraldično društvo Slovenski šit začelo oblikovati grbovne simbole za tedanje občine, kajti tudi Slovenija naj bi se na evi- denčnih tablicah cestnih motornih vozil predstavila svetu s svojo, iz zgodovine podedovano krajevno heraldiko. Ker je bilo časa premalo, se je takratno ministrstvo za promet odločilo, da omenjene sim- bole izdela reklamno podjetje, projekt krajevnega grboslovja pa se je začel uresničevati po letu 1993. Decembra 1993 smo v Sloveniji dobili prvi za- kon, ki je obravnaval heraldično simboliko na ob- činski ravni. Občinam je omogočil privzem lastnih grbov in zastav. Tako je društvo Slovenski ščit v le- tu 1994 začelo sodelovati z občinskimi upravami s ciljem izdelati in vpeljati strokovno oblikovane sim- bole, podprte z ustrezno spremljajočo dokumenta- cijo. HERALDICA SLOVENICA Na podlagi izkušenj iz sodelovanja s tujimi heral- dičnimi organizacijami so v Slovenskem ščitu priš- li do ugotovitve, da je potrebno ime društva zame- njati in ga narediti prepoznavnejšega v mednaro- dnem prostoru; odločili so se za nevtralno latinsko ime Heraldica Slovenica. V naslednjih letih se je društvo intenzivno anga- žiralo pri snovanju novih občinskih grbov, pri če- mer Valt F. Jurečič izpostavlja ime prof. Boža Oto- repca, ki je odigral izjemno pomembno vlogo pri is- kanju informacij o zgodovini slovenskih krajev v ob- sežnih arhivih in utemeljevanju posameznih heral- dičnih simbolov. NOVE OBČINE DOBIJO GRBE Med prvimi »iskalci« lastnih občinskih simbo- lov po letu 1995 so bile občine Lukovica, Morav - če, Šentilj in Šentjernej, v nadaljevanju pa so nasta- li številni heraldični osnutki za predloge, ki so jih po- tem v posameznih občinah prevzeli za svoje grbe. Leta 1997 je bil dopolnjen zakon o arhivskem gradivu, ki je omogočil evidentiranje in arhiviranje vse istovetnostne simbolike (grbov, zastav, žigov in pečatov). S pomočjo donatorjev in sponzorjev je dru- štvo leta 1998 izdalo knjigo z naslovom Zgodo- vina grba mesta Ljubljana avtorjev dr. Boža Oto- repca in F. Valta Jurečiča. Istega leta so izdali tu- di prvo številko glasila Heraldica Slovenica, ki pa je s sedmo številko iz ekonomskih razlogov pre- nehalo izhajati. OSNOVE HERALDIKE IN ISTOVETNOSTNI SIMBOLI SLOVENSKIH OBČIN Leta 2005 je Heraldica Slovenica izdala knjigo Osnove heraldike in istovetnostni simboli sloven- skih občin avtorjev Rinalda Staniča in Tadeja Ja- kopiča. V tej obsežni publikaciji so v kratki in je- drnati obliki predstavljeni istovetnostni simboli vseh slovenskih občin z več kot 1.150 slikami gr - bov, zastav, znakov, emblemov, pečatov in drugih atributov, s katerimi občine poudarjajo svojo iden- titeto. V njej so opisane še osnove heraldike (gr - boslovja) in veksilologije (zastavoslovja) ter pra- vila o izobešanju zastav s praktičnimi prikazi. Knjiga je napisana tako, da bralca najprej po- pelje čez kratko in jasno razlago osnovnih poj- mov v heraldiki. Predstavitve slovenskih občin se začnejo s kratko predstavitvijo in zgodovino sa- me občine, nato se nadaljujejo z razlago istovet- nostnih simbolov in utemeljujejo odločitev občin zanje. Od izida omenjene knjige do začetka leta 2012 je bilo v Sloveniji ustanovljenih 18 novih občin, za- to se je pojavila potreba po dopolnitvi knjige z no- vimi opisi. V tem času je tudi nekaj obstoječih ob- čin zaznalo potrebo po spremembi svojih istovet- nostnih simbolov. Katarina Pušnar in Martin Križnič sta zato prip- ravila dodatek Osnovam heraldike in istovetnos- tnim simbolom slovenskih občin, s katerim sta za- polnila to vrzel. V dodatku so predstavljeni istovet- nostni simboli novonastalih občin in spremembe istovetnostnih simbolov že obstoječih občin. DAN SLOVENSKE ZASTAVE V počastitev 150. obletnice prvega izobeš- anja slovenske zastave je Heraldica Sloveni- ca 7. aprila 1998 priredila svečanost v geome- tričnem središču GEOSS v Spodnji Slivni pri Va- čah. Od tedaj naprej tam vsako leto organizi- rajo slovesnost prvo nedeljo po sedmem apri- lu. Dan slovenske zastave je spomin na 7. april 1848, ko je slovenski domoljub Lovro Toman prvič izobesil slovensko zastavo na Wolfovi 8 v Ljubljani. RAZSTAVA IZBRANIH ILUSTRACIJ VALVASORJEVIH GRBOV V pričujoči rubriki v Savinjskih novicah smo v letošnjem letu cikel prispevkov namenili Ja- nezu Vajkardu Valvasorju - polihistorju in čla- nu Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti (Royal Society). Njegovo de- lo ni bilo omejeno samo na eno področje ali znanost, ampak je obsegalo več raznovrstnih področij. Čeprav je bil po poklicu vojak, je veči- no svojega življenja zapisal znanosti, zbiratelj- stvu in preučevanju Kranjske, osrednjega dela današnje Slovenije. Njegova Slava vojvodine Kranjske velja še danes za eno najpomemb- nejših znanstvenih del o deželi Kranjski. Heraldica Slovenica je lani, ob 25-letnici sa- mostojne Slovenije, v preddverju Državnega sveta Republike Slovenije pripravila razstavo iz- branih Valvasorjevih grbov iz bogatega in edin- stvenega heraldičnega almanaha Opus insig- nium armorumque - Das grosse Wappenbuch, ki je nastal med leti 1687 in 1688 ter nosi sloven- ski naslov Velika knjiga grbov. Razstava je obse- gala pomembnejše teritorialne, plemiške in gr- be cerkvenih dostojanstvenikov – škofov. Avtor znamenitega dela je ohranil Slovencem nepre- cenljivo kulturno blago, s katerim smo kot narod stopili ob bok drugim evropskim narodom. NOVI SIMBOLI HERALDICE SLOVENICE Društvo Heraldica Slovenica se je v javno- sti do letos predstavljalo le s svojim znakom, ki je bil v obliki ščita z okrasjem. Na srebrnem ščitu lebdi moder orel, ki ima na prsih dodaten ščit z motivom dvakrat koničasto deljenega po- lja, kjer ima vsaka delitev po tri koničaste vrho- ve, ki spominjajo na najvišjo slovensko goro v treh slovenskih barvah: beli, modri in rdeči. Slo- venske barve, ki so bile prvič predstavljene leta 1848 na podlagi grba dežele Kranjske, se po- javljajo v društvenem znaku tudi izven prsnega ščita: belo oziroma srebrno polje in moder orel, ki ima rdeč kljun in kremplje. V heraldiki velja pravilo, da če je spremenjen že najmanjši del podobe v grbu ali pa barva, dobimo nov grb, ki je unikaten. Znak društva sicer spominja na grb Kranjske, vendar je s spremembo pripetega motiva na prsih in umikom krone, ki je bila privilegij grba Kranjske, postal unikaten. Heraldica Sloveni- ca torej ne uporablja grba dežele Kranjske, ima pa od letošnjega leta tudi svojo zastavo. Nadaljevanje prihodnjič. Grb Heraldice Slovenice Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 14 Nasveti, Organizacije DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Posaditev na balkonih malo drugače Fižol na balkonu je zelo enostaven za gojenje. SAMOOZDRAVITEV - DRUŠTVO ZA OZDRAVITEV IN OHRANITEV ZDRAVJA Med ljudmi želijo doseči višje zavedanje o pomenu preventive Predsednica društva Samoozdravitev dr. Marta Svetina Veder za jesen napoveduje brezplačen tečaj, na katerem se bodo udeleženci lahko naučili metod vsakodnevnega obnavljanja življenjske energije. V začetku leta je bilo na Do- brovljah ustanovljeno društvo Samo- ozdravitev - društvo za ozdravitev in ohranitev zdravja, ki ga vodi doktori- ca znanosti in geologinja Marta Sve- tina Veder. Društvo je že od vsega za- četka zelo aktivno. Do sedaj so izved- li več predavanj o podpori zdravju in naravnem načinu zdravljenja. Predstavili so se v mozirski in ve- lenjski knjižnici ter Medgen borzi na Rečici ob Savinji. V društvenih prosto- rih v gradu Vrbovec so gostili različ- ne predavatelje in terapevte iz sveta alternativne medicine. Obiskovalci in člani so lahko preizkusili pulzno elek - tro-magnetno terapijo, ki razstruplja, pomaga pri obnovi celic in odpravlja bolečine. »Poslanstvo društva je ohranjati in obnavljati zdravje posameznikov. V ta namen povezujemo ljudi, ki se želi- jo ukvarjati z zdravim načinom življe- nja in iščejo naravne načine ozdrav- ljanja. Delovali bomo na področju izobraževanja in članom ter nečla- nom predstavljali zdrav način življe- nja ter vedenje za ohranitev in povr - nitev zdravja. Naš cilj je namreč doseči višje za- vedanje ljudi o pomenu preventive in možnostih naravnega zdravljenja oziroma samoozdravljenja,« je pove- dala dr. Marta Svetina Veder in napo- vedala, da v jesenskem času priprav- ljajo brezplačen tečaj, na katerem se bodo udeleženci lahko naučili metod vsakodnevnega obnavljanja življenj- ske energije. Tekst in foto: Marija Šukalo Letošnje leto trend balkonskega cvetja narekuje kombinacije ton v to- nu. Tu gre za družbo rastlin, ki cvetijo v isti barvi ali pa so si njihovi toni na barvni skali zelo blizu. Na balkonu lah- ko posadite rastline, ki imajo rožnate cvetove, in jih kombinirate z rumenimi cvetki. Lepi kombinaciji sta tudi rožna- to–vijolična in oranžno-rumena. MODERNO BALKONSKO CVETJE Če je vaša želja vključiti vroče no- vosti, se lahko odločite za pijavčnico sorte Midnight Sun. Ta sorta je očarlji- va zaradi temnih listov in bogatih ru- menih cvetov. Med bolj priljubljenimi gomoljni- mi begonijami je nova serija Miss. Te sorte so posute z enojnimi belimi, ro- žnatimi in rdečimi cvetki, se pa rahlo povešajo in so zato primerne tudi za vetrovne lege. PET POGOJEV ZA BUJNO RAST Pri sajenju balkonskega cvetja imejmo v mislih dober substrat, ki bo zdržal dolgih šest mesecev izpostavljenosti soncu. Zato je potrebno izbrati res najbolj kvali- tetno zemljo. Substrat naj vsebu- je vseh pet komponent, ki so po- membne za zdravo in bujno rast balkonskih rastlin. Šota naj bo kvalitetna in koli- čina hranil v mineralni obliki za- dostna. Naj ima tudi organsko gnojilo guano, ki se sprošča pos- topoma in tako obogati zemljo z organskimi snovmi. Substrat naj vsebuje aktivator- je cvetenja za večje število cve- tnih nastavkov in hitrejše cvetenje. Vsebuje naj tudi bio rastlinska vla- kna, ki zagotavljajo boljše zadrže- vanje vode in hranil. ZELENJAVA NA BALKONIH Poleg balkonskega cvetja priha- ja vse bolj v modo saditev zelenjave na balkone in terase. Posode z zele- njavo na balkonu so vedno na dose- gu rok. Kombinirati je mogoče jago- dičevje, sadje, zelenjavo, dišavnice in tudi cvetlice. SOLATA VEDNO PRI ROKI Najbolj enostavna za gojenje je solata. Raste hitro in omogoča večkratno obiranje. Solata je odlična kot sezonski pridelek, naj bo to zgo- daj spomladi, pozno poleti ali jeseni. Za solato izberemo široko korito. Li- stnate solate sadimo bolj na gosto, tudi na 10 cm. Glavnatim solatam moramo pustiti nekoliko več prosto- ra, da lahko naredijo glavo. Zraven solate lahko posadimo ve- čino druge zelenjave in koristne cvet- lice, kot so ognjič, kapucinka ipd. Odlična kombinacija s solatami so redkvice, ki so ene najhitreje rastočih vrtnin, saj uspevajo tudi v zelo plitvih posodah globine le 10 cm. Rastejo gosto, 3 cm na vrstico je dovolj raz- maka. Odvisno je od rastnih pogo- jev, vendar lahko dozorijo že v štirih tednih. FIŽOL ENOSTAVEN ZA GOJENJE Poleg solate lahko sadimo fižol, ki tla dodatno obogati z dušikom. Veči- na fižolov je zelo enostavna za goje- nje. Visoki fižoli naj rastejo ob steni ali kot zelena zavesa služijo kot ne- kakšna živa meja. V nekaj tednih se rastline razrastejo in se z viticami op- rimejo opore ter tvorijo gosto steno. Fižol potrebuje sončno mesto in po- sodo, kjer je najmanj 15 cm substra- ta. Zraven uspeva vsa zelenjava, ki za svojo rast potrebuje veliko dušika. Če je fižol posajen v zelo velikih loncih, lahko zraven posadite vrtni šetraj, oh- rovt in tudi zeleno. Poleg fižola je pripo- ročljivo posaditi tudi razna zelišča, ki odganjajo škodljivce. Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 15 Kultura LIKOVNA DELA KAMEN NA PLATNU ZA OSNOVNO ŠOLO REČICA OB SAVINJI Abstraktno slikarstvo za mozaik dobrodelnosti Likovni ustvarjalci upajo, da bodo njihova dela dobila nove lastnike, saj želijo izkupiček nameniti rečiški osnovni šoli. (Foto: Marija Šukalo) KULTURNO DRUŠTVO SV. MARTINA MARIJA NAZARET Z ljudsko pesmijo »rajžali« po Sloveniji V atriju frančiškanskega samostana v Nazar- jah je prvi petek v juliju potekal večer ljudskih pe- smi oziroma, kot so ga poimenovali organizator- ji dogodka, člani Kulturnega društva Sv. Martina Marija Nazaret, »rajžanje« z ljudsko pesmijo. Na dogodku so nastopili pevski zbori in glasbeniki iz Nazarij in bližnje okolice. PEVSKI ZBORI PELI LJUDSKE PESMI Najprej se je občinstvu predstavil Martinov zbor, ki deluje pod okriljem društva, ob nede- ljah pa prepeva pri maši. Vodi ga Klara Papež, pomaga pa ji Mojca Krančič. Pevci so zapeli pesem z naslovom Pod goro Olševo, ki jo je na- pisala članica zbora Rozalija Tkavc, Po Koro- škem po Kranjskem in Goreči ogenj brez pla- mena. Za domačini je nastopil družinski zbor Kultur- nega društva Sv. Jurij iz Mozirja, ki deluje pod vodstvom Janija Šuligoja, nato pa še ljudske pevke Pušeljc, ki delujejo že osemnajst let in so v tem času izdale že štiri zgoščenke. INSTRUMENTALNA GLASBA DOPOLNILA PETJE Večer pa ni bil le pevsko obarvan. Na harmoni- ko so zaigrali Klemen Lamprečnik, ki se lahko po- hvali s srebrno plaketo na Ljubečni in Avseniko- vim zlatim priznanjem, ter brata David in Peter Su- hoveršnik, ki se harmoniko učita pri Primožu Zvi- ru. Slovenske ljudske in narodne pesmi je na citre igrala znana glasbenica Cita Galič, ki je med dru- gim tudi učiteljica na Glasbeni šoli Nazarje. RECITACIJE OBOGATILE PROGRAM Glasbene nastope sta z recitacijami lastnih pesmi obogatila domačina Rozalija Tkavc in Blaž Jelen, nastopajoče in obiskovalce pa sta pozdravila pater Tomaž Pinter in podpredsedni- ca društva Štefka Goltnik. Ob koncu je občinstvo skupaj s pevskimi zbori in ob spremljavi Cite Ga- lič zapelo pesem Kadar boš na rajžo šel. Tekst in foto: Primož Vajdl Rozalija Tkavc je z recitacijami lastnih pesmi obogatila program kulturnega večera. Martinov zbor deluje pod okriljem Kulturnega društva Sv. Martina Marija Nazaret, vodi ga Klara Papež. Člani Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal so se odločili, da dodajo svoj kamenček v mozaik dobrodelnosti. V četrtek, 20. julija, so na prodaj postavili enajst del, izkupiček pa bodo namenili Osnovni šoli Re- čica ob Savinji. SODOBNA LIKOVNA UMETNOST V RAZLIČNIH TEHNIKAH Slike so bile na ogled na razstavi Kamen na platno, ki so jo odprli v okviru Dneva za Savinjo v začetku junija. Koncept ustvarjenih del temelji na sodobni likovni umetnosti, izvedeni v različnih tehnikah abstraktnega slikarstva. Vsak sodelujo- či avtor je popolnoma svobodno izbral svoj pog- led na tematiko o kamnu in svoj umetniški izraz. Dela so nanizali v pestro celoto, bogato z do- mislicami in samostojno držo. Kritiko del je prip- ravil mag. Zoran Poznič, ki je med drugim zapi- sal, da je v sodobni likovni umetnosti potrebno ne samo poznati zgodovino, ampak tudi ločiti mejo med materialnim in duhovnim. DELA NA OGLED V DRUŠTEVNI GALERIJI Dela so na ogled v galeriji društva na Re- čici ob Savinji, ljubitelji umetnosti, tako po- samezniki kot podjetja, ki želijo z nakupom pomagati pri realizaciji ideje galovcev, lah- ko kontaktirajo tudi podpredsednico društva Blanko Božič. Marija Šukalo Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 16 Ljudje in dogodki Pred 40 leti PLODNIH 90 LET GASILSKEGA DRUŠTVA Mozirje je bilo v začetku julija priča častit- ljivemu dogodku — 90-letnici obstoja gasilske- ga društva. Ob tem so 3. julija v počastitev 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in 40-letnice KP Slovenije pripravili praznova- nje. Plod njihove velike prizadevnosti je bila otvoritev sodobnega gasilskega doma, med svojo opremo pa so vključili tudi novi gasil- ski avtomobil. Današnji sestav društva je tako v pogledu števila članstva kot po aktivnosti mlajših zelo zadovoljiv. Aktivnih članov ima- jo 87. Prav zanimivo je sodelovanje gasilcev s krajani. Da so med njimi gasilci upoštevani in priljubljeni, so ti dokazali s pomočjo pri grad- nji gasilskega doma in pri nabavi orodja. Nji- hov delež je vreden 34 starih milijonov. Pred 30 leti PROPADANJE GOZDOV Zdravstveno stanje gozdov se v občinah Ve- lenje in Mozirje od leta 1985 rapidno slabša, tako da je stanje letos po oceni gozdarjev do- seglo kritično stopnjo. Obseg poškodovanih gozdov je postal grozljivo velik. Po podatkih gozdarske službe je na območju občin le še 1 % gozdov, ki nimajo vidnih poškodb. Stanje v občini ni bistveno boljše kot v občini Velenje kljub temu, da tu doslej ni bilo direktnih oži- gov gozdov. Trendi napredovanja poškodb so zastrašujoči. Obseg poškodovanih gozdov je v letu 1987 2 do 3-krat večji kot v letu 1985 (ocenjeno po površinskem deležu). Pred 20 leti OBČINSKI SVET MOZIRJE ZA OŠ REČICA Mozirski občinski svet je na 19. redni seji (o tem smo poročali) med drugim obravnaval tudi gradnjo osnovne šole na Rečici ob Savi- nji. Gradnjo je seveda podprl in s tem v zve- zi sprejel nekatere pomembne sklepe. V pro- računu občine Mozirje za letošnje leto bo za gradnjo omenjenega objekta zagotovljeno 30 milijonov tolarjev. V kolikor teh sredstev pro- račun ne bo mogel zagotoviti, bo najet ustre- zen kredit oziroma dana garancija izvajalcu za plačilo do predlaganega zneska. V navede- nih sklepih je tudi zapisano, da se bo gradnja šole začela 1. septembra letos, šola pa mora biti zgrajena do 1. septembra 1998. Pripravila Tatiana Golob Julija 7. OBLETNICA BOHAČEVEGA TOPLARJA V NAZARJAH Jubilej obeležili z razstavo zelišč in domačimi jedmi Obiskovalci toplarja so lahko poskusili vrsto slastnih domačih jedi. (Foto: Marija Šukalo) Bohačev toplar v Nazarjah v letošnjem letu beleži sedem let delovanja v novi funkciji. Ob tej obletnici so v soboto, 22. julija, pripravili razsta- vo zelišč v lončkih in degustacijo domačih jedi. ZELIŠČA V LONČKIH Dišavnice je prispevala Marjeta Stropnik z Le- pe Njive, ki se z gojenjem tovrstnih sadik ukvarja že nekaj let. Kot je povedala, ni naključje, da so zelišča nasajena v lončkih, danes namreč raz- lične vrste začimb ljudje gojijo na okenskih poli- cah, balkonih in terasah. Zasadijo jih za okras in tudi za uporabo v svoji kuhinji. Zelišča ne samo izboljšajo okus in aromo jedem, temveč tudi bla- godejno vplivajo na počutje in zdravje. Pehtran, rožmarin, šetraj … je bilo mogoče najti tako v sla- dicah kot namazih, pripravljenih za degustacijo. PONUDNIKI NA TRŽNICI PRED ŠTEVILNIMI IZZIVI Vodja tržnice Anica Bider je priznala, da se po- nudniki prehrambenih in ostalih izdelkov v Boha- čevem toplarju soočajo z več izzivi, ne glede na to pa se trudijo, da bi zagotavljali kar se da pe- stro ponudbo. Sprva je svoje pridelke ponujalo tri- najst kmetij, danes vztrajajo le še štiri. Da je vse po predpisih, preverja tržna inšpekcija. Obisko- valci tržnice lahko izbirajo med mlevskimi izdel- ki, vloženo in sezonsko zelenjavo ter sadjem, su- homesnatimi in mlečnimi izdelki ali pa posežejo po medu z geografskim poreklom. Marija Šukalo MATEVŽ LENARČIČ ZAKLJUČIL MISIJO SREDOZEMLJE 2017 Saharski pesek in črni ogljik prispevata k taljenju ledenikov v Alpah Svetovno znani pilot in fotograf Matevž Lenar- čič je končal z misijo Mediteran 2017, na kateri je z ekipo Green light World Flight meril koncen- tracije črnega ogljika. Kot smo v našem časopisu že pisali, se je mi- sija Mediteran 2017 pričela marca letos. Tedaj je Lenarčič s portoroškega letališča poletel pro- ti Malti in pot nadaljeval po zahodnem Sredoze- mlju. V več etapah je preletel relacije med Cip- rom in Španijo ter Parizom in preko Karpatov do Bukarešte. ČAKANJE NA USTREZNE VREMENSKE POGOJE Cilj projekta je bil ugotoviti, v kakšni meri Alpe ogrožata črni ogljik in saharski pesek. Prvi del misije je Rečičan končal v dveh te- dnih, za zadnjo etapo pa je moral čakati ne- kaj več kot tri mesece. Šele v začetku julija je namreč primeren ciklon pognal večje ko- ličine črnega ogljika in puščavskega peska nad Alpe ter tako zagotovil ustrezne pogoje za meritve. ZELO ZAHTEVNA MISIJA Kakšni so rezultati meritev, je Lenarčič predstavil na novinarski konferenci v Ljubljani. Povedal je, da je bila misija zelo zahtevna, saj ga je spremljalo slabo vreme, močni vetrovi in sla- ba vidljivost. V zimskem in spomladanskem ča- su se zgradi ciklon, ki na svojem obrobju ustvar- ja močne vetrove. Ti odnašajo pesek v osrednjo Evropo. Izsledki so pokazali, da tako saharski pesek kot črni ogljik prispevata k taljenju ledeni- kov v Alpah, kar vpliva na zaloge vode. POROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU Podrobnejšo analizo bo ekipa izdelala v pri- hodnjih mesecih. Zaključke bodo strnili v poroči- lo, ki ga bodo predali evropskemu parlamentu. Sicer pa namerava Lenarčič z merjenjem črne- ga ogljika nadaljevati. S prijateljem Domnom Grafom naslednje leto načrtujeta polet nad Si- birijo, kjer je veliko požarov, ki prispevajo k one- snaževanju ozračja. Marija Šukalo Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 Ljudje in dogodki, Čestitka 17 TABORJENJE NA LAZAH PRI KOKARJAH Od bivakiranja v neurju do pesmi ob tabornem ognju Udeleženci taborjenja na Lazah ob tabornem ognju, kjer je bilo ob večerih slišati pesem in šale. (Foto: Marija Šukalo) Bivanje v neokrnjeni naravi pri- dobiva na veljavi. To dokazujejo tudi taborniki Društva rod Sotočje Nazarje - Laze, ki so v drugem ju- lijskem tednu udobje svoje doma- če postelje zamenjali za življenje v šotorih na tabornem prostoru. Ta- borovodja in načelnica Alenka Ver- buč jim je v sodelovanju z vodniki pripravila zanimiv teden druženja in učenja. DOPOLDAN UČENJE, POPOLDAN IGRA … Dopoldnevi so bili namenje- ni učenju različnih taborniških ve- ščin in spoznavanju narave, popol- dnevi pa igri in prijateljskemu dru- ženju ter ustvarjanju v vodovih ko- tičkih. Svojo vzdržljivost in iznaj- dljivost brez komunikacijskih pri- pomočkov so preizkusili tako naj- mlajši kot malce starejši. Na biva- kiranju so si morali namreč pripra- viti enostavno prenočišče in v na- ravi poiskati hrano. Da je bila nalo- ga še težja, je poskrbela narava sa- ma, saj je z neurjem pokazala svo- jo nepredstavljivo moč. … ZVEČER PA PESEM OB TABORNEM OGNJU Na progi preživetja so taborniki in tabornice preizkušali svoje zmoglji- vosti ter spretnosti, kar je za marsi- koga predstavljalo svojevrsten izziv. Znanje in natančnost so merili v ori- entaciji in lokostrelstvu, na pohodih pa so spoznavali bližnjo okolico. Ve- čere so zaključevali ob tabornem ognju, kjer se je pogosto slišala pe- sem in kakšna šala. Kako poteka nji- hov dan, so predstavili osnovnošol- cem, ki so jih obiskali v sklopu aktiv- nih počitnic, ki jih organizira Turistič- no društvo Nazarje. POGUMNI TUDI NAJMLAJŠI TABORNIKI Taborovodja Alenka Verbuč je povedala, da se je taborjenja udeležilo skoraj štirideset otrok iz različnih krajev naše doline. Ne- kateri med njimi so prvič dožive- li spanje pod milim nebom, kljub svoji neizkušenosti pa niso po- kazali strahu, temveč veliko me- ro poguma. Marija Šukalo Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 18 Ljudje in dogodki LJUBNO OB SAVINJI Otvoritev flosarskega »baliranja« pripadla starodobnikom Najstarejše vozilo na srečanju je bil ford phaeton iz daljnega leta 1928. Ali bi sploh lahko bil kontrast še večji: VW hrošč in lamborghini Pester nabor sodelujočih vozil je dopolnilo deset starodobnih traktorjev. Udeleženci srečanja so se odlično zabavali. Črna mercedesa sta bila deležna velike pozornosti, le zakaj? Pisano paleto raznovrstnih do- godkov v sklopu tradicionalnega 57. Flosarskega bala so s prav tako tra- dicionalnim 1 1. mednarodnim sre- čanjem ljubiteljev starodobnih vozil otvorili člani društva Zgornjesavinj- ski starodobniki in njihovi prijatelji iz številnih klubov iz Slovenije ter tujine. Po podatkih organizatorjev se je srečanja poleg gostiteljev udeležilo 135 različnih vozil od drugod. Sku- paj z domačimi udeleženci je bilo največ (104) avtomobilov, med ka- terimi je bil najstarejši ford phaeton iz daljnega leta 1928. Tudi motoci- kli so bili številčno zastopani, saj jih je bilo na srečanju 75, najstarejši pa terrot SHT iz leta 1930. Da so bile za- stopane vse kategorije vozil, je poskr - bel legendarni kamion TAM 5000 iz leta 1969, našteti pa je bilo mogoče tudi deset traktorjev, med katerimi je bil najstarejši eicher D13 iz leta 1956. RALLY PO TREH ZGORNJESAVINJSKIH OBČINAH Po zaključenem zbiranju na prire- ditvenem prostoru v Vrbju na Ljub- nem ob Savinji so se udeleženci po skupinah odpeljali na panoramsko vožnjo proti biseru Zgornje Savinjske, Logarski dolini. Vmesni postanek so opravili v Solčavi, kjer so v tamkajšnji Rinki izvedeli marsikatero zanimivost o Solčavskem, pa tudi pogostitve ni manjkalo. Končni cilj vožnje karavane zloš- čenih jeklenih konjičkov iz prejšnje- ga tisočletja je bil v samem nedr - ju s soncem obsijane Logarske do- line, pri kmečki hiši Ojstrica. Tam so bili udeleženci deležni okrepčila in pa seveda čudovitega ambienta, ki mu ni para. Med povratkom na prireditve- ni prostor na Ljubnem so imeli še eno postojanko, in sicer pri okrep- čevalnici Robnik v Logu v zaselku Krnica. Tokrat ni šlo brez zgornje- savinjskega želodca in domače- ga tolkca, kot se za kmečko mali- co spodobi. Skupaj z vozniki se je »potepanja«, kot je povedal pred- sednik Zgornjesavinjskih starodob- nikov Matej Coklin, udeležilo 260 udeležencev. VSAKO LETO NOVI OBRAZI IN KLUBI Ob povratku je bilo na Ljubnem poskrbljeno za kosilo in podelitev pri- znanj za »naj« naslove po različnih kategorijah. Najstarejše, najlepše vo- zilo, najštevilčnejši klub, pa še kaj bi se našlo. Za prireditev je zelo zanimiv poda- tek iz statistike prijav, da so se sreča- nja udeležili številni novi obrazi in iz velikega števila klubov. Kar 37 različ- nih klubov so namreč našteli, 33 pri- vržencev starodobništva pa je prišlo v lastni režiji, brez da bi bili člani ka- kšnega kluba. Vsi udeleženci tokra- tnega srečanja so ob prijavi prejeli lično brošuro z vsemi potrebnimi po- datki o dnevnem dogajanju, pa tudi zanimive podrobnosti in podatke o turistični ponudbi Zgornje Savinjske doline. Tekst in foto: Franjo Atelšek Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 19 Ljudje in dogodki PESTRO DOGAJANJE V SKLOPU 30. ČEBELARSKEGA PRAZNIKA Medena kraljica Nina Ribič bo leto dni lastnica lente Nova gornjegrajska medena kraljica je Celjanka Nina Ribič (v sredini). (Foto: Katarina Poiškruh) Spominčice so postavile na ogled nekaj svojih pletenih, vezenih in drugih izdelkov. (Foto: Štefka Sem) Za najbolj usklajena plesalca je komisija proglasila Marka in Betko Ročnik iz Podhoma (desno). (Foto: Katarina Poiškruh) Stojnice v parku so se šibile pod ponudbo domačih izdelkov. (Foto: Štefka Sem) Na streetball turnirju je slavila ekipa Jedva nabrani. (Foto: Štefka Sem) V sklopu 30. Čebelarskega pra- znika je bila izbrana nova medena kraljica; lento bo naslednje leto dni nosila Nina Ribič. Plesalci so se vrte- li po plesišču, kot najbolj usklajena je komisija proglasila Betko in Mar- ka Ročnika iz Podhoma. Obiskoval- ci so izbirali najlepšo fotografijo s tematskih poti, pomerili so se lah- ko tudi v streljanju. Manjkalo ni niti športnih prireditev. NAJLEPŠA IN NAJBOLJŠI Izbor medene kraljice je lani od- padel, letos pa se je prijavila kopica mladenk, ki so računale na podporo nedeljskih obiskovalcev Čebelarske- ga praznika oziroma glas ljudstva. Medena kraljica Nina Ribič prihaja iz Celja, drugo in tretje mesto med kan- didatkami je pripadlo domačinkama Katji Ugovšek in Tajdi Purnat. Med številnimi plesnimi pari sta se po plesišču najbolj brezhibno vrtela zakonca Betka in Marko Ročnik, dru- go mesto sta osvojila Alenka Tratnik in Uroš Poličnik, tretje pa Tadeja Sten- šak in Dušan Sovinšek. Turistično društvo je pripravilo fo- tografski natečaj Utrinki s tematskih poti občine Gornji Grad. Med dva- najstimi fotografijami, ki so bile raz- stavljene v parku pred katedralo, je največ glasov dobila fotografija Me- lite Jamnik, drugo mesto je osvoji- la Maja Žerovnik in tretje Klara Poi- škruh. DOMAČA PONUDBA V parku poleg veseličnega prosto- ra so na stojnicah ponujali domače izdelke in ročna dela. Svoj kotiček so imeli člani čebelarske družine s po- nudbo medu in medenih izdelkov. V senci dreves so Spominčice, vezilje Društva upokojencev Gornji Grad, na ogled postavile nekaj svojih pletenih, vezenih in drugih izdelkov. Z obisko- valci so tudi poklepetale in jim razkri- le kakšno skrivnost ročnih del. ŠPORTNO DRUŽENJE Strelsko društvo je pripravilo mi- ni strelišče, kjer so obiskovalci lah- ko preverili, kako mirne roke imajo in kako točno znajo ciljati. Najboljši re- zultat je dosegel Iztok Kolenc. Glav- na nagrada je bila kozliček, ki bo odslej užival na eni od kmetij v Gor - njem Gradu, tako se je odločil najbolj- ši strelec. Že v soboto se je okrog 30 kolesar - jev podalo na vodeno kolesarsko tu- ro po Čebelarski poti. Pot jih je iz Gor - njega Grada preko Otoka vodila v Delce in nazaj. Med potjo so se kole- sarji ustavili na degustaciji medenih izdelkov na domačiji Mikek v Delcah. TURNIRJA V MALEM NOGOMETU IN KOŠARKI Športno društvo je organizira- lo turnir v malem nogometu, ki je bil zelo dobro obiskan, in streetball tur - nir, na katerem se je pomerilo osem ekip. V nogometu je bila najboljša ekipa Anzi bar, v košarki pa ekipa z imenom Jedva nabrani. Štefka Sem Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 20 Organizacije CENTER ZA DRUŽINE MEDGEN HIŠA NA REČICI OB SAVINJI Odlično organiziran Skok v počitnice »Odzivi kažejo, da je bila aktivnost za nekatere starše zelo dobrodošla,« je povedala vodja vsebin v Medgen hiši Urška Selišnik (desno). (Foto: Marija Šukalo) OSNOVNA ŠOLA GORNJI GRAD Korajžni otroci po pohodu spali v vrtcu Večerja z Rdečo kapico v naravi je bila nepozabna, še bolj pa nato spanje v vrtcu. (Fotodokumentacija Osnovne šole Gornji Grad) V vrtcu Gornji Grad je tudi to šolsko leto pote- kal vrtec v naravi. Otroci so se srečevali v vsa- kem letnem času in se z različnimi igrami zaba- vali v naravi. Rdeča nit srečanj je bila Rdeča ka- pica, kateri je ves čas nagajal volk, ko se je tru- dila priti do babice oziroma je odhajala od nje. PO SLEDEH VOLKA Ob zadnji izvedbi vrtca v naravi je volk Rde- či kapici odnesel večerjo. Otroci so se podali za njim preko Počrevinovega griča in Prekštana vse do Ravni. Na poti so morali opraviti številne naloge iz različnih področij. Med drugim so mo- rali premagovati ovire, se preizkusiti v ravnotež- ju, preverjali so tudi svoj spomin. Na poti so nale- teli tudi na prijetno presenečenje - gozdne jago- de, ki so se jih neizmerno razveselili. Ko se je že delal mrak, so na Ravneh vendarle našli babiči- no večerjo - škatlo s hrano. VEČERJA V NARAVI, SPANJE V VRTCU Hitro so si pripravili palice in taborni ogenj, na katerem so si spekli večerjo – hrenovke in jabol- ka. Ko so se po večerji vračali nazaj v vrtec, je bi- la že tema, zato so si prižgali svetilke. Neustraš- no so se odpravili po gozdu iskat Rdeče kapice iz lesa, ki so jih naslednji dan lahko odnesli do- mov kot spomin na celoletno druženje v naravi. Po vrnitvi v vrtec je sledila še zabava v pižamah in zaslužen počitek, kar je bilo za otroke prav po- sebno doživetje. Otroci so na zaključnem srečanju pokazali veliko korajže, saj so brez prisotnosti star - šev prespali v vrtcu, s čimer so pridobili dragoceno novo izkušnjo na poti k večji samostojnosti. Štefka Sem V okviru dejavnosti, ki jih izvajajo v Centru za družine Medgen hiša na Rečici ob Savinji, je tudi varstvo otrok. V sklopu projekta, ki ga sofinanci- ra Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so v vseh petih počitnicah v leto- šnjem šolskem letu izvedli organizirano varstvo. PET RAZGIBANIH DNI ZA OTROKE Na podlagi izkušenj so se v Medgen hiši odlo- čili, da varstvo otrok prvi teden v juliju pod naslo- vom Skok v počitnice obogatijo z različnimi ak- tivnostmi. Tako so se otroci prvi dan odpravili na voden ogled Rečice ob Savinji in izdelali zemlje- vid ter zastavo. Drugi dan jih je v Brinečevem kmečkem mlinu prijazno sprejel mlinar Boštjan Kolenc, tretji dan pa je skrivnosti priprave dobre pice otrokom razkrila Mateja Kumprej. Na kmetiji Dobrovc so otroci s pomočjo Alojza Po- točnika spoznavali kmečko življenje in živali, v petek, zadnji dan organiziranih aktivnosti, pa so sami izde- lali sadno kupo, ki jim je nato še kako teknila. STARŠI RAZBREMENJENI SKRBI Tako so v Medgen hiši v sodelovanju s pro- stovoljkami in Katarino Tiršek poskrbeli za kako- vostno preživljanje prostega časa otrok in lažje usklajevanje družinskega ter poklicnega življe- nja. »Na aktivnosti je prihajalo deset do petnajst otrok, ne samo iz rečiške občine, ki so se imeli zelo lepo in so uživali v druženju, sklepanju no- vih prijateljstev ter pridobivanju dodatnih veščin in znanja. Odzivi kažejo, da je bila aktivnost za nekatere starše zelo dobrodošla, saj smo jih raz- bremenili skrbi glede varstva otrok,« je pojasnila Urška Selišnik, vodja vsebin v rečiškem družin- skem centru, in napovedala, da bodo naslednje varstvo otrok organizirali zadnji počitniški teden v avgustu pod naslovom Otroški živ-žav. Marija Šukalo Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 21 Šport ŽENSKA ODBOJKARSKA REPREZENTANCA PRIČELA S PRIPRAVAMI V izbrani vrsti tudi Mozirjanka Katja Mihalinec Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca je v ponedeljek v Mariboru pričela s pripravami na kvalifikacijski turnir za svetovno prvenstvo. V ekipi dvajsetih deklet je tudi Mozirjanka Katja Mihalinec, članica odbojkarskega kluba Cal- cit Volleyball Kamnik, ki ima vlogo sprejemalke. Dekleta bodo konec avgusta na- stopila v tretjem krogu kvalifikacij za svetovno prvenstvo, ki ga bo go- stila Nizozemska. V začetku sep- tembra izbrano ekipo selektorja Alessandra Chippinija čaka še na- stop na svetovnem prvenstvu do 23 let v slovenski prestolnici. Marija Šukalo NAZARJE Nogometaši in nogometašice so se pomerili na milnici V boju za zmago ni manjkalo močnih strelov na nasprotnikova vrata. (Foto: Primož Vajdl) Člani nazarskega Športnega društva Vrbovec so ponovno orga- nizirali turnir v nogometu na milni- ci. Sodelovalo je osem moških in tri ženske ekipe, vsako so sestavlja- li štirje igralci oziroma igralke. Po- leg nogometa so pripravili še bo- gat spremljevalni program s koz- jo ruleto. NAJBOLJŠE MOZIRJANKE IN DIVAS CAFFE Tri ženske ekipe so se med sabo pomerile po načelu vsaka z vsako. Ob koncu so prvo mesto z dvema zmagama osvojile Mozirjanke, na drugem mestu so jim sledile igral- ke Franky's puba, na tretjem pa de- kleta, ki so si nadele ime Ta gajsne. Moške ekipe so bile razdeljene v dve skupini s štirimi ekipami, od ko- der sta najboljši dve iz vsake sku- pine napredovali v polfinale in na- to v finale. Prvaki nazarske milnice so postali igralci ekipe Divas caffe, ki so v finalu premagali Strahinske pšance. Tretje mesto je osvojila eki- pa R-team. SPREMLJEVALNI PROGRAM ZA OBISKOVALCE Organizatorji so pripravili tudi bogat spremljevalni program. Šte- vilni obiskovalci, ki so se skozi ce- loten dan zvrstili ob nazarskem igrišču, so se lahko pomerili tudi v kozji ruleti. Po večurnem čaka- nju koza ni pustila svojega iztreb- ka na enem izmed polj, zato je bi- lo potrebno žrebanje, ki je določilo, da nagrada odide v Ljubijo. Primož Vajdl 2. SAVINJSKA PIVO MILJA - DRŽAVNO PRVENSTVO SLO BEER MILE Bernarda Zvir drugič državna prvakinja v pivo milji Poseben pokal za Bernardo Zvir, državno prvakinjo v pivo milji (Foto: Jože Miklavc) Tekaško društvo Savinjčan je na prometnem poligonu v Ločici ob Sa- vinji priredilo drugo tekmovanje v te- ku na miljo ob hkratnem pitju piva (zato ime teka »pivo milja«). Iz Zgor- nje Savinjske doline sta se ga ude- ležila Marko Gostečnik iz Brezja pri Mozirju (tek na eno uro) in Bernar- da Zvir iz Šentjanža v obeh tekih. V enournem teku je bil Gostečnik tretji (v kategoriji nad 51 let prvi), Zvirova pa je postala drugič zapored držav- na prvakinja v teku ob pitju piva ter druga v teku na eno uro. PIVO MILJA S KORENINAMI V AMERIKI Tek na miljo (1.609 metrov) ob hkratnem pitju štirikrat po tri decili- tre piva je nekaj posebnega, saj gre za razvedrilo in rekreacijo hkrati. Ta zvrst teka izvira iz ZDA, njegov zače- tek pa sega v leto 1980. Tradicional- no se odvija od leta 1990 dalje kot zabava za zaključek atletske sezo- ne na ameriških univerzah. Aktualni svetovni rekorder je Kanadčan Lewis Kent iz Ontaria, ki je miljo pretekel in ob tem spil štirikrat po tri deci piva v štirih minutah in 47 sekundah. PITJE MED TEKOM PREJ NADLOGA KOT OSVEŽITEV Kot je povedala Bernarda Zvir, po prvem popitem pivu na startu še ne- kako gre, med tekom pa se pivo spe- ni in se začenja dvigovati, pena teka- ču kar uhaja iz ust. A je potrebno te- či čim hitreje in spiti še tri mala piva v najkrajšem možnem času ob nas- lednjih treh postankih. Tako je tek na miljo ob spahovanju kar naporna reč, a kdor to zmore in dobro teče, je pri vrhu. Zvirova je nato tekla še kro- žni tek na uro in osvojila 2. najboljši čas v ženski kategoriji, v starostnem razredu nad 51 let je bila prva. Jože Miklavc SVETOVNE IGRE V VROCLAVU V boj za medalje tudi Tina Gutman V Vroclavu na Poljskem poteka- jo svetovne igre, najvišje športno tekmovanje za športe, ki niso vklju- čeni v program olimpijskih iger. Med temi športi je tudi lokostrel- stvo, kjer nastopa tudi Tina Gut- man iz Bočne. Gutmanova je lani na svetovnem arrow head prvenstvu osvojila eki- pni bron skupaj s sotekmovalkama Tojo Ellison in Ano Umar. Gutmano- va bo kot ostale lokostrelke imela najprej kvalifikacije, nato naslednji dan eliminacije, in če bo uspešna, bo tretji dan streljala za medaljo. ŠS Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 22 Šport IME MESECA JUNIJA MONIKA HRASTNIK Neustrašna na strmih kolesarskih progah Monika Hrastnik je živahna, polna energije in življenja. (Foto: Štefka Sem) ERIK ROSENSTEIN, EVROPSKI PRVAK V 12-URNEM KOLESARSKEM MARATONU Izkušnje premagale mladost Erik Rosenstein (v sredini) je dosegel še en velik kolesarski uspeh, postal je evropski prvak v 12-urnem kolesarjenju. (Fotodokumentacija Erika Rosensteina) Eriku Rosenseinu je uspel še en veliki met. Na 12-urni kolesarski dirki je dokazal, kaj zmore, in postal ne le zmagovalec dirke tem- več tudi evropski prvak v 12-urnem kolesar - skem maratonu. To je po zmagi na dirki ok - rog Slovenije (DOS) v letu 2015 še en mejnik, ki ga je osvojil na svoji kolesarski poti. 12- in 24-urno kolesarsko dirko Slo24ultra so v Do- brovniku izpeljali letos drugič. V 12 URAH 487 KILOMETROV Rosenstein, ki je na tekmi nastopil za dru- štvo Biciklus, se je na tekmo odpravil s konkretnim ciljem zmagati in postati evrop- ski prvak. Močna konkurenca ga je pri dose- ganju cilja le še spodbudila, predvsem pa so odločale izkušnje, je po tekmi povedal Erik. Za zmago sta se z drugouvrščenim Žigo Ser - necem pomerila v ciljnem sprintu, v katerem je bil močnejši Rečičan. V dvanajstih urah je prevozil 487,08 kilometra. Njegova povpreč- na hitrost na dirki je bila 40,05 kilometra na uro, prevozil pa je 44 krogov. ZMAGOVIT CILJNI SPRINT Start dirke je bil skupinski, dovoljeno je bi- lo tudi zavetrje. Krog na dirki je bil dolg enajst kilometrov, vseh 487 kilometrov pa je prevo- zil brez postanka. »Zmagale so izkušnje pred mladostjo,« je izjavil zmagovalec. Z drugouvr- ščenim Srnecem sta se za zmago borila vseh dvanajst ur, šele ciljni sprint pa je slavje prine- sel Rosensteinu. SPREMLJEVALCA PRIPOMOGLA K ZMAGI Na zahtevni maratonski dirki je bila zelo po- membna tudi spremljevalna ekipa. Za celovi- to podporo sta med dirko skrbela Erikova že- na Tinkara in kolesar ter prijatelj Tomaž No- vak iz Mozirja. Usklajena trojica je na kolesu in ob progi poskrbela za nepozabno kolesar - sko zmago in naslov evropskega prvaka. »Ker bi s postankom izgubil vse možnosti za zma- go, sta imela moja spremljevalca še toliko tež- je delo,« je odkrito povedal Rosenstein. PODPORA DRUŽINE Erik v tem letu ni veliko časa preživel na ko- lesu, saj se v zadnjem obdobju preizkuša tudi kot tekač in triatlonec, toda dokazal je, da se da z intenzivnim treningom narediti dober re- zultat. Največ so bile vredne izkušnje in pa se- veda podpora družine, ki jo ima vedno in pov - sod. Tudi v noči, ko je postal evropski prvak, sta ga na cilju z ženo Tinkaro in staršema pri- čakala otroka Tine in Trine, na katera prena- ša športni duh. Štefka Sem O gorski kolesarki Moniki Hrastnik ste lah- ko bralci Savinjskih novic prvič brali pred dve- ma letoma, ko je mlada športnica prvo se- zono tekmovala v gorskem kolesarstvu. Se- daj teče njena tretja sezona in mladenka be- leži vse boljše rezultate. V evropskem poka- lu in državnem prvenstvu je v skupni razvrsti- tvi prva, v svetovnem pokalu pa je v zadnjem mesecu poskrbela za dve odmevni uvrstitvi na deseto mesto. PO ŽILAH JI TEČE ADRENALIN Monika prihaja z Lepe Njive. Po srednji gradbeni šoli je končala študij industrijskega oblikovanja na prvi stopnji. Sedaj čaka na po- trditev vpisa na drugo stopnjo študija na Viso- ki šoli za tehnologije polimerov. Kolesarstvo je njena velika strast, po žilah pa se ji preta- ka adrenalin. Gorsko kolesarski spust je disciplina, kjer strah ne obstaja. Proge so namreč zavite, strme in polne skokov, vse to pa Monika obo- žuje. Je članica Kolesarskega društva Črn trn iz Ajdovščine, kakor tudi njen fant Miran Va- uh, s katerim se skupaj udeležujeta kolesar - skih dogodivščin. EVROPSKA PODPRVAKINJA Monika je lani osvojila naslov evropske podprvakinje v spustu in postala najboljša ko- lesarka leta po izboru Kolesarske zveze Slo- venije. Letos je že drugič postala državna pr - vakinja v gorsko kolesarskem spustu, na zad- nji tekmi evropskega pokala pa je kljub padcu dosegla četrto mesto. Kljub zelo dobrim rezul- tatom v tej sezoni, ko ji gre vse kot po maslu, pa se bo le težko uvrstila na svetovno prven- stvo, ki bo jeseni v Avstraliji. VSE SE VRTI OKROG KOLES Najraje tekmuje v Sloveniji, saj pridejo na tekme njeni domači in jo glasno spodbujajo. Ko je doma, uživa v družbi dveh sester in v mizarski delavnici, kjer ustvarja razne izdelke. Trenutno se njeno življenje vrti okoli koles. Če ne trenira ali tekmuje, jih sestavlja, Rogove ponije namreč, kajti udeležba na tekmovanjih kar nekaj stane, kolesarska zveza pa je do te- ga športa bolj mačehovska. Vedno nasmejana 23-letna Monika bi se, v kolikor se ne bi s kolesom spuščala po strmih pobočjih, prav gotovo ukvarjala s kakšnim drugim adrenalinskim športom. Kajti takšna pač je, živahna, polna energije in življenja. Štefka Sem Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 23 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Pisma bralcev, Kronika, Zahvale, Oglasi Kdaj zadnje slovo Turistična sezona je na višku. Le- po vreme privablja turiste na mor- je, tako kot v planine. Prelepa Sa- vinjska in Logarska sta več kot odlični za ljubitelje neokrnjene na- rave. Vendar jih takoj na začetku pred vstopom v Mozirje pozdravi žalostna slika propadajoče stavbe ZKZ in zaraščena neurejena okoli- ca. Ne vem, kakšen vtis dobijo turi- sti. Še slabše je na Rečici. Živ do- kaz, kako se Slovenci ne znamo ni- česar dogovoriti. Nikogar ne bom obtoževal za propad zadruge, vsak sam zase ve, koliko je imel prste vmes. Veliko je že bilo govo- ra, kaj bo v tej stavbi, kdo je sploh lastnik. Kdorkoli je že, lepo bi bilo, da bi odstranil zbledele napise in uredil okolico, da bi naša sramota malo lepše zgledala. Jože Acman Brezje 34, Mozirje ZAHVALA Marija GOLOB 8. 11. 1940 - 16. 7. 2017 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani. Hvala patronažni sestri Zofki, dr. Blažičevi, gospodu Čeplaku, gospodu Šumljaku za lepe izrečene besede, gospodu Alojzu Ternarju za lepo pogrebno mašo. Hvala pogrebcem, pevcem, sosedom, sode- lavcem Centra starejših Gornji Grad, Zdravku in Olgi Klemen ter Lari Podkrižnik za lepo prebran govor. Žalujoča sin Marko in hčerka Zdenka z družino POSEBNA ZAHVALA Iskrena hvala Lenartu in Lari Podkrižnik iz Novega naselja 2, ki sta nam stala ob strani v času mamine bolezni. V stiski in trpljenju spoz- naš pravega prijatelja. Iskrena zahvala tudi Mariji Završnik iz Lenar- ta pri Gornjem Gradu za vso pomoč, ki nam jo je nudila ob smrti mo- je mame. Zdenka Golob z družino Že v mladosti ti ni bilo z rožicami postlano, vse življenje te je pot vodila v trpljenje, znova in znova preizkušala tvoje življenje. A ker si verjela v Boga, molila, nisi nikoli klonila. Rana, praznina nam je ostala, a ti si srečna za večno zaspala. V SPOMIN 1. avgusta mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša ljubljena Olga ROGEL Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate v mislih in molitvi, posto- jite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni Ljudje, ki smo jih ljubili, z nami hodijo nevedoč. Ne vidimo jih in ne slišimo, a vendar so z nami. Še vedno ljubljeni, pogrešani, nam najdražji. • NAJDENO GORSKO KOLO Loke pri Mozirju: 18. julija v dopoldanskem času so policisti med obhodom v Lokah pri Mozirju našli zapuščeno gorsko ko- lo znamke Ghost, ki sedaj v hrambi na policijski postaji čaka na lastnika. • VODA ZALILA KLETNE PROSTORE Okonina: 18. julija ob 19. uri je v Okonini zaradi počene vodo- vodne cevi voda zalila kletne prostore gasilskega doma ter poš- kodovala inventar, uničila nekaj dokumentacije in oplesk. Pos- redovali so domači gasilci, ki so zaprli vodovodni ventil, vodo iz- črpali in počistili prostore. • ZAGORELA ŽIVA MEJA Ljubija: 19. julija ob 20.32 je v Ljubiji zagorela živa meja. Po- žar so pričeli gasiti prisebni občani, dokončno pa so ga pogasi- li gasilci PGD Mozirje. • HUDO POŠKODOVANA KOLESARKA Logarska Dolina: 22. julija popoldan je kolesarka na turistični cesti Solčava-Sveti duh med vožnjo zapeljala v večjo udarno ja- mo in padla po cestišču. Pri tem je utrpela hude telesne poškod- be. Poškodovani kolesarki so nudili prvo pomoč reševalci nujne medicinske pomoči iz Mozirja, ki so jo nato predali dežurni eki- pi gorske reševalne službe z Brnika, ki jo je s helikopterjem Slo- venske vojske prepeljala v bolnišnico. V akciji so sodelovali tudi gasilci PGD Solčava, ki so zavarovali kraj pristanka helikopterja. • POŠKODBA PLANINCA Olševa: 23. julija ob 12.35 si je na Olševi planinec poškodo- val nogo. Posredovali so reševalci GRS Celje in dežurna ekipa GRS z Brnika, ki so poškodovanca s helikopterjem Slovenske vojske prepeljali v UKC Ljubljana. Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 24 Za razvedrilo, Mali oglasi VROČINA IN KLANEC NE GRESTA SKUPAJ Na Čebelarski povorki v Gornjem Gradu je bil letos med aktivnimi udeleženci tudi tamkajšnji župan Stanko Ogradi, in sicer na kolesu častitljive starosti, ki premore še svetilko na karbid. Ko se je župan sredi povorke nenadoma ustavil, se je menda v peklenski vročini po- letnega popoldneva pridušal: »Madonca, do danes nisem vedel, da je Attemsov trg prislonjen v klanec.« (Foto: ŠS) ŽIVALI – PRODAM Prodam dve telički simentalki, pašni, stari eno leto; gsm 031/815-238. Prodam prašiče od 15 do 200 kg; gsm 041/867-090. Bikca, starega 10 dni, pasme čb - rh prodam; gsm 031/266-738. Prodam bikca križanca, starega teden dni; tel 5835239. Prodam prašiče od 30 do 250 kg, mo- žna dostava; gsm 031/223-484. Prodam 6 mesecev brejo telico in bre- jo kravo 2 tele, obe sr; gsm 031/466- 550. Telico sr, brejo 9 mesecev, pašno, pro- dam; tel 5832360 ali gsm 041/543- 552. Prodam teličko simentalko, težko 120 kg; tel 5832875. Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev, pašno, brez rogov; gsm 041/226-251. Telico simentalko, pašno, staro 1 leto in pol prodam; gsm 041/315-320. Prodam psičke mešance, stare 2 meseca. So križanci med bernskim planšarjem in kraško ovčarko; gsm 041/843-995. Prodam teličko simentalko, staro 4 me- sece, GSM 041/293-017. Prodam bikca sr, starega 10 dni, teli- co sr, brejo 9 mesecev, pašno; gsm 031/780-074. Prodam dva bikca čb, stara teden dni; gsm 041/318-442. Prašiče mesne pasme, linija 12, težki cca 25 kg, stari 8 tednov, cena 2,5 eur za kg prodam; gsm 041/372-040. Teličko čb, brejo 9 mesecev, za 1300 eur prodam; gsm 041/275-892. Teličko simentalko, 10 dni staro, pro- dam; gsm 051/331-020. Bikca čb pasme, starega štirinajst dni, prodam; gsm 041/519-507. Prodam zajce za zakol ali nadaljnjo re- jo; gsm 031/515-1 12. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Drva suha, cepljena, metrska, možen razrez na kratko in prevoz, prodam; gsm 031/585-735. Prodam kiper prikolico tehnostroj 3t, obnovljena, cena 1350 eur in cisterno creina 2700l; gsm 041/614-818. Prodam metrska drva in kostanjeve ko- le, možna dostava; gsm 031/501-250. Prodam bukova drva, cepljena, dolži- ne 33 cm, v paleti; gsm 040/430-080. DRUGO – KUPIM Kupim podporno kolo za traktorski tračni obračalnik; gsm 031/229-154. Kupim bivalni vikend ali manj- šo hišo v ZSD; gsm 070/708-154. NEPREMIČNINE V Sp. Krašah prodamo 1 hektar travni- ka; gsm 031/453-163. Ugodno prodam 87 m2 veliko stanova- nje v Mozirju; gsm 030/284-699. Kmetijsko zemljišče v Ljubiji - Kolovrat prodam, 3633 m2; gsm 070/777- 281. OSEBNI STIKI 48-letni podjetnik išče dekle, ki bi se preselilo na njegov urejen dom; gsm 031/860-668. Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 31. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Alexie, Sherman: Absolutno resnični dnevnik Indijanca ... Junior je doma v indijanskem re- zervatu Spokane. Poseben je in na- darjen, odrašča v okolju, ki je vse prej kot spodbudno. Ko ugotovi, da si ne želi končati kot večina pri- padnikov njegovega plemena, vza- me življenje v svoje roke in se vpi- še v srednjo šolo, na katero hodijo sami belci. Najde dobre prijatelje, sledi svojim sanjam in se izvije ute- čeni življenjski usodi povprečnega spokanskega Indijanca. Snov za roman je večkrat nagra- jeni ameriški pisatelj, pesnik in re- žiser indijanskih korenin Sherman Alexie (1966) črpal iz lastnih izku- šenj. Zanj je prejel več nagrad. Knji- ga je bila leta 2008 uvrščena med deset najboljših knjig za mladino, ki jih priporoča Ameriška zveza mladinskih knjižničarjev (YALSA), priljubljena je med bralci po vsem svetu. Duhovito pripoved o resnih rečeh bodo na dušek prebrali tudi manj vneti mladi bralci. Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 26 Petek, 28. julij ob 15.00. Osnovna šola Ljubno ob Savinji Turnir v odbojki ob 17.00. Športno igrišče Solčava Turnir v malem nogometu, 17. memorial Ipavec – Gregorc ob 16.00. Turistična kmetija Loger Popoldansko druženje z ovčerejci društva Raduha ob 18.30. Zadružni dom v Solčavi Odprtje razstave ročnih del domačinov in razstave 60 let Solčavskega Zadružnika ob 19.00. Kulturni dom Luče Otvoritev razstave unikatnih izdelkov iz lesa Jožeta Strmčnika - Šlangerja Kdo je vladar sveta? ob 19.00. Galerija Štekl, Gornji Grad Otvoritev fotografske razstave Filipa Eremite Zgodbe iz gozda ob 19.00. Cerkev v Solčavi Koncert klape Skala ob 20.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosfest 2017 (Kingston in Lana Jurčević) ob 21.00. Nad župniščem v Solčavi Nočno opazovanje metuljev Napovednik, Oglasi ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os- tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. Sobota, 29. julij ob 8.30. Anzi bar v Solčavi Kolesarski izlet po Solčavski panoramski cesti ob 9.00. Ob vstopu v Logarsko dolino Voden pohod po Poti po Logarski dolini ob 9.00. Športni park Foršt, Ljubno ob Savinji Festival nogometa ob 10.00. Pri župnišču v Solčavi Ustvarjalna delavnica za otroke ob 12.00. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji Zabavne igre ob 13.00. Park v Solčavi Zip line, sleg line ob 13.00. Pri oglarski koči v Logarski dolini Prižig oglarske kope ob 14.00. Župnišče v Solčavi Delavnica polstenja Franc in Liza Filc ob 16.00. Športno igrišče v Solčavi Ražnčbal, nogomet po vzoru namiznega nogometa ob 16.00. Šolsko igrišče v Mozirju 26. tradicionalno tekmovanje starejših gasilcev za Memorial Viktorja Lukšeta ob 18.00. Piknik prostor Gril, Ljubno ob Savinji Razdiranje kope za »kuhanje« oglja ob 20.00. Mozirje Gasilska veselica s skupino Gadi & Duo opala ob 20.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosfest 2017 (Magazin in Toni Cetinski) ob 21.00. Nad župniščem v Solčavi Nočno opazovanje metuljev Nedelja, 30. julij ob 7.30. Laze na Kokarjah Pohod iz Laz na Čreto k slovesnosti ob Anini nedelji ob 9.30. Cerkev v Solčavi Voden ogled cerkve Marije Snežne (po maši) ob 9.30. Center Rinka Solčava Prijateljska šahovska tekma Napovednik dogodkov Nedelja, 30. julij ob 10.00. Lovski dom Ljubno ob Savinji Svečanost ob 70-letnici LD Ljubno ob Savinji ob 10.00. Solčava 60-letnica Zadružnega doma, vaška tržnica, nastopi muzikantov in ljudsko rajanje ob 10.00. Park v Solčavi Zip line, sleg line, peka palačink ob 10.00. Kmečka hiša Ojstrica v Logarski doloni Vožnja s kočijo po Logarski dolini ob 1 1.00. Center Rinka Solčava Možnost šahovske partije z vodilnimi šahisti v dolini ob 1 1.00. Butik Bicka v Solčavi Delavnica polstenja – izdelava panjskih končnic ob 12.30. Ljubno ob Savinji Srečanje z lastniki kmetijskih in gozdnih površin na območju LD Ljubno ob Savinji, ogled razstave in ve- selo popoldne z ansamblom Savinjski kvintet Ponedeljek, 31. julij ob 18.00. Fašunova hiša, Ljubno ob Savinji Odprtje stalne razstave izdelkov Rozalije Prislan - Fašunove Roze in gostujoče pletarske razstave Torek, 1. avgust ob 6.00. Pred Domom kulture Nazarje Pohod članov DU Nazarje na Peco ob 9.00. Športni center Jakop, Ljubno ob Savinji Turnir v tenisu za pokal Flosarja in memorial Franja Jakopa ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 16.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Priprava riže in vezanje flosa s Flosarskim društvom ob 17.00. Kulturni dom Radmirje Otroška delavnica: kulturna dejavnost ob 20.00. Fašunova hiša, Ljubno ob Savinji Kulturni večer Odmev Slapa ob glasbi Sreda, 2. avgust ob 10.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Srečanje društev upokojencev celjske regije ob 17.00. Kegljišče Ermenc, Ljubno ob Savinji Tekmovanje v kegljanju za pokal flosarja ob 20.00. Pred Kulturnim domom Ljubno ob Savinji Večer slovenske popevke z MePZ Ljubno ob Savinji Četrtek, 3. avgust ob 10.00. Športno igrišče Radmirje Otroška delavnica: športne aktivnosti ob 18.00. Trg na Ljubnem ob Savinji Pohod po poteh Ljubnega ob 20.00. Meliše S pesmijo po Melišah z ŽPZ Jutro Radmirje in MPZ Zarja Radmirje Savinjske novice št. 27, 7. julij 2017 Oglasi 27 Kolikokrat ste že »poslikali« za- nimiv in prijeten dogodek, digital- nih fotografij pa nikoli več pogle- dali? Fotografije v svoji fizični po- javni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spo- mine poskrbeti sami. Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opi- sali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoapa- ratom. Govorimo o tematski knjigi, v kate- ro so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čis- to sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mno- ge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje to- rej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna na- mestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stro- ške tiska fotoknjige, ko se zanjo odlo- či. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogo- če osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo- toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in so- rodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Ohranite spomine na počitnice Fotoknjiga v primerjavi s klasični- mi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozad- ji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENT ARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen foto- album, dobro pozna težave pri pisa- nju podpisov pod fotografije. V nekate- rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V fo- to knjigi je to enostavno. Pod vsako fo- tografijo lahko napišete kratek komen- tar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na raču- nalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo- toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo- toknjigo, obenem že delate izbor foto- grafij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdela- nih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki ni- majo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij na- redili nekaj več. Če pa izdelanim predlo- gam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. Fotoknjigo ustvarjate na internetu, zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja. Spomini nimajo cene. Slika pove več kot tisoč besed. Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje www.fotoknjiga.net Savinjske novice št. 30, 28. julij 2017 28