Ste«. 225 leto II. V Oiiblimii, itrnedcllck 4. oktobra 1931 Od Mussolinija ie zdaj odvisen mir na Sredozemlju Kaj bo odgovorila Italija? London, 4. oktobra, o. Londonsko časopisje se bavi danes predvsem z vprašanjem, kakšna usoda bo doletela francosko-angleško spomenico glede Španije, če Italija razgovore, ki jih spomenica predlaga, odkloni, potem se bo ves položaj v Evropi spet zasukal na slabo, zakaj Francija in Anglija ne bosta mogli gledati, da bi Italija nadaljevala s svojim posegom v Španijo. Prav tako bosta težko ugodili italijanski zahtevi, naj se o španskih zadeva hrazgovarja odbor za nevnešavanje, ki ni doslej nič naredil. Francija in Anglija sta storili vse, da bi bila njuna spomenica za Italijo sprejemljiva in sta pripravljeni celo priznati nacionalistom pravi- co vojskujoče se stranke. Italija to povabilo lahko zavrne, toda potem ni treba pričakovati, da bosta Anglija in Francija še voljni nadaljevati s komedijo o nevmešavanju. Pariz, 4. oktobra. To vprašanje je tudi glavni predmet pariških listov. »Excelsior« piše med drugim: Italijanska vlada mora razumeti, da Francija in Velika Britanija do določenega roka ne bosta odstopili od politike nevmešavanja, ki jo neka tretja država po načrtu ograža s tem, da pod geslom ideološkega boja posega v notranje španske zadeve in se polašča strateških postojank, ki ogra-žajo promet med Francijo in Veliko Britanijo s kolonijami. Če bo italijanska vlada odgovorila z ne, potem bo treba mejo na Pirenejih odpreti. «Epoque« navaja, da je proti načrtu španske resolucije Zveze narodov, ki je predložen, nastopila tretjina članov Zbora društva narodov. S tem je resolucija padla v vodo. To izredno okolnost •ni treba še posebej poudarjati. Valencijska vlada, ki so jo že odstranili iz Sveta društva narodov, je doživela nov neuspeh. Želimo, naj bi v Rimu razumeli dobro voljo Francije in Velike Britanije. Proučitev španskega vprašanja v treh, bo razčistila ozračje. Novi pozdravi med Francom in Mussolinijem Salamanca, 4. okt. AA. Radio National De Espana je sporočil besedilo brzojava, ki ga je poslal predsednik italijanske vlade Mussolini generalu Francu ob prvi obletnici njegove izvolitve za poglavarja nacionalistične Španije. Duce čestita generalu Francu na doseženih uspehih : v boju proti destruktivnim elementom« ter izraža željo za skorajšnjo zmago nacionalne španske stvari. General Franco mu je odgovoril 2. oktobra, zahvaljujoč se Mussoliniju v imenu nacionalistične Španije in čestitajoč mu obenem na uspehih, doseženih >ob triumfalnem potovanju v Berlin, ki je omogočilo razširjenje prijateljstva in sodelovanja med dvema velikima državama.« Napovedi o končni zmagi Salamanca, 4. okt. AA. Svečanost za Francovo obletnico se je v Burgosu začela dopoldne v vladni palači ,kjer je general Franco sprejel vse liajvišje vojaške in civilne oblasti nacionalistične Španije. Ob Francovi strani so pri tej priliki sedeli italijanski in nemški poslanik, papežev nuncij, kardinal Segura in burgoški škof. Po sprejemu je general Franco z balkona nagovoril s krajšim govorom zbrano občinstvo, kateremu je naznanil, da se vsakega dne bolj bliža končna zmaga nacionalistov in da bo skoro zlomljen vladni odpor na severnem hojliCu. Prepričan sem, }e dejal, da bomo Španijo povedli po novi poti v novo usodo, ki jo bo imela kot velika, in to katoliška država. Končno je poudaril, da nacionalistična Španija ne sprejema nikakega premirja, dokler ne bo izvojena končna zmaga. Zastoj bojev na severu Salamanca, 4. oktobra. AA. (Havas). Po poročilih iz vrhovnega nacionalističnega poveljstva je slabo vreme preprečilo skoraj vse vojaške opera- cije na asturijskem bojišču. Na leonskem bojišču je neka nacionalistična kolona, ki je prodirala iz Te-lirame, zavzela hrib Muliosima. V odseku pro Rio-nb so nacionalisti zavzeli vse nasprotnikove postojanke pri krajih Grande in Sierre Rumpion. Na aragonskem bojišču so nacionalisti odbili napade vladnih čet pri Pieji Maior. Nič sprememb v Vafenciji Valencija 4. oktobra. AA. (Havas.) V izjavi, ki jo je dallistu »El Liberal« Martinez Bario, predsednik španskih kortesov (parlamenta), je poudaril, da za sedaj ni pričakovati nikakih sprememb v republikanski notranji politiki. Preuranjene politične spremembe bi resno ogrožale razvoj vojnih operacij. Za svoio osebo lahko izjavim, da imam popolno zaupanje v sedanjo republikansko vlado. Naš čas prihaja! Madrid, 4. oktobra. AA. Komisija, ki vodi mestno upravo je izdala odredbo, po kateri bodo v bodoče vse tujce, ki so v Madridu, smatrali za španske državljane. Oblasti bodo proti njim postopale prav tako, kakor proti pravim Špancem. Ta ukrep ie bil izdan zaradi tega, ker so si znali tujci v Madridu ustvariti privilegiran položaj. Odslej bodo tudi njim' delili živež v racionaliziranih obrokih. Tujci, ki razrapolagajo z znatnimi denarnimi sredstvi, 60 lahko živila plačevali tudi po zelo visokih cenah, zaradi česar se je razvilo tihotapstvo na debelo. Bombe na Valencifo in Barcelono Valencija, 4. oktobra. Včeraj 60 nacionalistična letala trikrat obstreljevala Valencijo. Žrtev napada so postala nekatera velika poslopja 6redi meeta, tako predvsem velika tržnica, ki leži nasproti palače, kjer zaseda rdeča zbornica. Pri letalskem napadu je bilo 30 ljudi ubitih, 150 pa ranjenih. Letala 60 vrgla na mesto nad 100 težkih bomb. Tri nacionalistične bojne ladje eo sinoči obstreljevale Barcelono ter povzročile precej škode v prietanišču. Večjih človeških žrtev ni bilo. Pri 6obotnem popoldanskem letalskem bombardiranju so sodelovale tri nacionalistične letalske eskadrile, ki so metale bombe in streljale iudi iz 6trojnic na meščane. Tako je bilo ubitih tudi nekaj šolarjev, ki so se igrali na dvoriščih svojih šol. Kolikor se je moglo doslej ugotoviti, je ranjenih 87 oseb, ubitih 45, kakih 60 hiš pa je več ali manj poškodovanih. Knez namestnik se je vrnil v Belgrad Ljubljana. 4. okt. o. Včeraj je i Brda odpotoval v Belgrad knez namestnik Pavle, ki je s tem končal svoje? bivanje v Sloveniji. Iz Kranja se je odpeljala z dvornim vlakom, katerega je spremljal oddelek kraljeve garde. V Ljubljano je dvorni vlak prispel ob 21.40 uri in je stal do 22.15. Kneza namestnika so na postaji v Ljubljani pozdravili zastopniki različnih oblasti, tako ban dr. Natlačen in dirizijonar general Tonič. Knez namestnik je bana povabil v vlak ter se z njim dalje časa razgovarjal. Dvorni vlak je danes opoldne prispel v Belgrad. Zračni promet Rim-Belgrad-Bukarešta Zveze med našim in italijanskim letalstvom Milan, 4. okt. o. V soboto je dospelo v Milan letalsko odposlanstvo naše vojske. Odposlanstvo tvorijo razni naši strokovnjaki, ki jih vodi polkovnik Spužie. Zastopniki našega letalstva si bodo ogledali mednarodno letalsko razstavo v Milanu, različne tovarne in letališča. Po dogovoru, sklenjenem 19. septembra t. 1., med zastopniki jugoslovanskega, italijanskega in romunskega letalstva o uvodbi letalskih prog Rim-Belgrad—Bukarešta—Konstanca in Milan—Benetke' Zagreb—Belgrad—Bukarešta—Konstanca, so danes uvedli promet na črti Rim—Belgrad—Bukarešta. Letalo družbe »Ala Littoria« je s poročevalci listov odplulo iz Rima danes ob 7.40 in je prispelo v Belgrad okoli 10. Takoj nato bo pa nadaljevalo vožnjo v Bukarešto, kamor bo prispelo ob 14 vzhodnoevropskega časa. Na belgrajskem letališču bodo priredili prvemu lota ju nove letalske zveze, ki bo znatno pospešilo promet med navedenimi tremi državami, ■slavnosten sprejem. Zločinske skrivnosti boljševiškega vohunstva Pariz, 4. okt. o. Odkritje francoske policije, ki je začela obsežno akcijo proti teroristom in zločincem vseh vrst, vsebolj kažejo, da je Franci ja postala pribežališče vseh mednarodnih teroristov in osrednji sedež evropskih vohunskih organizacij, med katerimi je kompromitirana zlasti sovjetska špionaža, je zadnje čase dobilo izraza v celi vrsti političnih umorov v Franciji in Švici. Povečini so bilii, kakor kažejo vsa znamenja, povzročitelji in izvajalci teh Umorov agenti Kominterne in podobno. Med take zagonetne zadeve spada umor špijona Reiasa v LauesaneU. Švicarska in francoska policija sta ugotovili vse okoliščine, v katerih je bil 4. septembra v Chani-blandu v Švici ubit ta agent neke tuje vojaške informativne organizacije. Pri Reissovein umoru so sodelovali štirje moški in neka ženska. To so bili Francoz Ducombe, Rus Sniirenski, ki so ju aretirali v Parizu, Rusa Kondratijev in Svaizburg, ki j-u doslej Avstrija bo krlianska in nemška Dunaj, 4. oktobra. Na nekem zborovanju je imel predsednik republike Miklas govor, v katerem je poudaril, da nasilje ne more biti nikoli trajna osnova za življenje kake države. Zgodovina priča, da države, ki so nastale z nasiljem, niso trajale dalje kakor en rod. Države 6C morajo opirati na trajne vrednote. Poudaril je. da je krščan6tvo že stoletja trdna osnova Evrope in njenih držav. Avstrija se oslanja na spojitev krščanstva z nemštvom. Avstrija bo zmerom krščanska in nemška. še niso našli ter švicarska komunistična študentka Renata Steiner, ki je bila aretirana v Lausanni. Od leta 1921 do 1935 je Reiss živel izmenoma v Poljski, Rusiji, Nemčiji, Franciji, Holandski, Švici in Belgiji. Pred dveini leti se je sprl s sovjetsko špijonsko organizacijo, ki ji je služil in šel v službo drugam. Zaradi tega so ga njeni organi pričeli preganjati. Omenjenega dne je zašel v zasedo. Njegovo truplo so našli na neki lozanski cesti strašno razmesarjeno. V njem je obtičalo osem krogel. Štirje morilci eo pobegnili v Francijo, kjer so zdaj dva izmed njih prijeli, druga dva pa policija z vso vnemo išče, ker se zdi, da sta morda v zvezi z ugrabljenjem generala Milerja. Politične skupine v pol ski zbornici Varšava, 4. okt. AA. (DNB) Po ustanovitvi katoliškega nacionalnega bloka, stranke, ki šteje v sejmu in senatu 30 poslancev in senatorjev, se 1)0 parlament po vsej priliki razdelil v štiri skupine. Kakor1 je znano, ni bilo od leta 1935 v poljskem parlamentu nič več strankarskih grupacij. Zdaj je pa pričakovati, da se bo v kar najkrajšem času ustanovil demokratski blok; v njem bi bili pristaši bivše skupine legionarjev; več političnih skupin, ki so blizu vojvodi Grazinskemu, in več bivših pristašev skupine narodnega zedinjenja. Mislijo, da se bodo te grupacije ustanovile že na jesenskem zasedanju parlamenta. Dejanske opozicijske stranke, tako levica kakor desnica, v parlamentu niso zastopan* Naknadno priznana službena leta Belgrad, 4. oktobra, m. Te dni je imel sejo državni 6vet < ter je izdal sedaj načelno tolmačenje o naknadnem obračunavanju beneficijev iz točke 5. paragrafa 35 finančnega zakona za prorčunsko leto 1937.-38 Po tekstu omenjenega zakona so priznana službena leta osebam, ki so poučevala ali upravljala šolsko administrativno službo na raznih verskih šolah, oziroma na občinskih šolah sv. Cirila in Metoda, kot efektivna državna služba. Ta služba se vračuna tudi onim upokojencem, ki so bili prej upokojeni in ki se jim ta čas ni upošteval. Državni 6vet je ob tej priliki razmotrivil to vprašanje na podlagi nekaterih konkretnih primerov ter je raztolmačil določbe paragrafa 35 finančnega zakona. Naknadno bodo izplačani pokojninski prejemki od 1. aprila 1937, t. j. od dne, ko je stopil finančni zakon v veljavo. Pustolovščina stud. slik. akademika Da ustrežemo prizadetim, objavljamo tole pojasnilo tako, kakor smo ga prejeli: U Vašem c. listu br. 206. od 11. IX. 1937 go-dine izašao je članak Pustolovščine 6tud slik. akademika koji sadrži neistinite tvrdnje o meni pa stoga na osnovu čl. 26.-27. zakona o štampi šaljem Vam ovu ispravku u narednom broju Vašega cenj. lista na istom mestu i sa i6tim elovima izvolite odštampati: Niie istina, da 6am ji ikada radi kradje iii radi bulo kakvih krivičnih dela bio 06udjivan iii zatvoren. Nije istina. da sam došao iz Čakovca nego iz Sombora i to ne pre godinu dana nego pre godinu i pol. Nije istina, da su roditelji Vide branili čak šta više nagovaraJi je videči u meni poštenog dečko, nije Vida izučena ševilja, a nije ni to istina, da samo samo heto klofutati, nego sam je več sto je i zaslužila, nije istina, da sam poznej stupio na delo. nego sam več bio zaposlen od 4. III. 1936— 8. IX. 1937 god što se tiče plate, nišam imao stalno po 150 din. nego mi se pfata povišavala a pored toda zaradjivao sam i svirajuči po otelima. Nije istina, da isam morao napuetiti učenje, nego sam to iz vlastite volje ueinio, nišam za enkrat zapustio pustolovščine, jer to nišam ni čanio. A motne pokušaju samomora krivi su hujskači male Vide koja me zaisto vole još dandanas. A o&obe. koji su krivi mojem pokušaju, neka ne misle, da su zaboravlieni. — Pintač A. Anion, meh. pomočnik Vesti 4. oktobra Argentinska šolska ladja »Preši dente Sar-miento« je priplula na svojem potovanju okrog sveta v Carigrad. 3000 italijanskih vojakov in 70 častnikov je odpotovalo v soboto iz Neaplja s posebno ladjo v Libijo, kjer Italija neprestano ojačuje svoje posadke. Velike vaje bolgarske vojske so se končale v soboto s slovesnim kosilom, na katero so povabili 1600 ljudi. Na kosilu je imel kralj Boris govor, v katerem je poudarjal pomen vojske za Bolgarijo in nazdravil junaštvu bolgarskih vojakov. Bivši ameriški bojevniki, 4000 po številu, obiskujejo te dni francoska bojišča in so se včeraj poklonili grobu neznanega vojaka v Parizu. Vesti o potovanju bivše avstrijske cesarice Zite v Španijo so baje izmišljene. Vsaj tako zatrjujejo dunajski habsburgovski krogi. Sporazum o ureditvi pomorskega prometa med francoskimi in belgijskimi lukami sta podpisali Francija in Belgija. Francija je odpravila več taks in upa, da bo s tem sprazumom promet v francoskih lukah narastel. Vojno stanje po vsej Braziliji so razglasili v soboto. Odpravili so nedotakljivost poslancev ter uvedli strogo cenzuro. Oblasti so pozaprle veliko ljudi, ki so levičarskega mišljenja. Vojno stanje so uvedli zaradi tega, ke rso komunisti pripravljali državni udar. Zaradi nedavnih atentatov na sedež zveze francoskih industrijcev v Parizu so prijeli italijanskega anarhista Fiamibertia, ki se je pred kratkim vrnil iz rdeče Španije, kjer se je bojeval v mednarodni brigadi. Torej kaže, da so za atentat, kakor je prepričana vsa francoska javnost, odgovorni mednarodni komunistični in anarhistični teroristi. Iskanje za pogrešanim ruskim letalcem Leva-nevskim in tovariši bodo nadaljevali. Iz Moskve so poslali na sever štiri nova velika letala, ki bodo iskala tudi ponoči. Glavni stan sovjetske vojske na Daljnem vzhodu so kljub odporu maršala Bliieherja prestavili iz Habarovska v Irkutsk. Velike manifestacije angleških fašistov so bile včeraj v londonskih predmestjih, ker je v središču mesta prepovedala manifestacije občina. V predmestjih je prišlo do spopadov z levičarji in so morali nastopiti močni polici ski oddelki. Pri spopadih je bilo 30 ljudi ranjenih, 111 pa jih je policija zaprla. Do spopadov med fašisti in levičarji je prišlo tudi po drugih mestih. Za novega podpredsednika sovjetske državne banke so imenovali Kaganova. Masarvkov kulturni dom v Palestini bodo zgradili judovski naselniki iz ČSR in sicer v* koloniji, ‘f£ ki ima že svoje ime o Masaryku. Nemško propagando ministrstvo je prepovedalo knjigo raziskovalca Svena Hedina »Nemčija in svetovni mir«. Knjiga je sicer pisana ugodno za Nemce, vendar Sven Hedin obsoja v njej nekatere narodnosocialistične teorije. Nažrt za gospodarsko avtarkijo Italije bodo pretresali na seji osrednjega odbora fašistovskih korporacij v Rimu 11. oktobra. Po tem načrtu naj bi ee italijansko gospodarstvo rešilo odvisnosti od drugih držav. Za novega češkoslovaškega finančnega ministra je predsednik dr. Beneš imenoval dr. Kal-fusa, ki je to mesto že svoje čase imel. Izjava francoske vlade, ki so jo sprejeli na seji v soboto, pravi, da bo vlada storila vse, da dvigne proizvodnjo in zagotovi neovirano delo v francoski industriji, ki je veliko trpela zaradi zasedanja tovarn, zaradi stavk in zaradi uvedbe 40 urnega delavnika. Češkoslovaško vojaško odposlanstvo z obrambnim ministrom Mahnikom in načelnikom generalnega št^ba Krejčijem na čelu, je dopotovalo v Kotor, kjer si je v družbi našega vojnega ministra, generala Mariča, ogledalo tamošnje znamenitosti in obrambne naprave. Iz Kotorja so odpotovali v Dubrovnik na ogled pomorske vojne akademije. Načelnik francoskega generalnega Štaba Ga-melin je včeraj prišel v Bukarešto, kjer so ga zelo slovesno sprejeli. Hitler ne bo obiskal Mussolinija že oktobra, kakor so prvotno domnevali, marveč bo vrnil obisk najbrž šele prihodnjo pomlad. Velike vojaške vaje so se začele tudi v Grčiji. Glavni del vaj bo v Makedoniji, blizu naše meje. Državni »Praznik žetve« so praznovali včeraj v Nemčiji. Jedro svečanosti je bilo na hribu Bucke-berg blizu Leipziga. Svečanosti se je udeležil tudi Hitler, ki si je ogledal veliko vojaško parado, govorila pa sta ministra Gobels in Daire, ki je trdil, da je nemški narod zmagal tudi na kmetijskem področju, O izredni popolnosti naše vojske je gpvoril včeraj v Atenah turški maršal Fevzi Čakmak, ki se vrača z naših manevrov čez Grčijo domov. Posebno ministrstvo za severno Afriko bo ustanovila francoska vlada zaradi vsebolj nemirnega položaja v Tunisu, Alziru in Maroku. Veliko zborovanje za bojkot japonskega blaga je bilo pred dvema dnevoma v Newyorku. Zborovalci so zahtevali od vlade odločnih korakov proti Japoncem. Hitlerja je žalil na seji angleške spodnje zbornice poslanec delavske stranke Barnes, ki je njega in Musolinija imenoval gangsterja. Zgledi, ki nai vlečejo! Kamnik, 4. oktobra, Manufakturna trgovina Jerice Šinkovec je postala posebno znana, ko je pokojnica skoraj celotno premoženje zapustila revežem. Trgovino je sedaj prevzela dosedanja prokuristinja Krhn Rezika, ki se je pred kratkim poročila z g. Vizoviškom Vinkom, dolgoletnim trgovskim nameščencem znane trgovske tvrdke M. Kramar v Kamniku. — No-voporečnea sta se ob svoji poroki spomnila »Društva Kamnik* in »Fantovskega odseka* ter vsakemu darovala po 100 dinarjev, Iskrena hvala! Ljubljanske ulice in ceste Ljubljana, 4. okt. Ljubljanski občini je poleg drugih komunalnih del in naprav dana še važna naloga, da kot središče tujsko-pronietne pokrajine uredi zunanje lice našega mesta tako, da bo že takoj pri vstopu v mestu podan močan poudarek snažnosti in čistosti. Odveč bi bilo poudarjati, kako sosednje turistične države pojmujejo to nalogo, kako vsako leto z novimi širokopoteznimi deli, popusti, ugodnostmi in udobnostmi privabljajo v svoje turistične predele mnogštevilne tujce in kako je tujski promet najvažnejši vir dohodkov ne samo celih mest, temveč celih pokrajin in držav. Da bi ugodila tej nalogi, na drugi strani pa nudila svojemu prebivalstvu udobnosti čistih ulic in cest, je ljubljanska občina, posebno v povojni dobi, žrtvovala ogromne vsote. V zadnjih 15 letih je izdala 27,000.000 din za tlakovalna dela, 44 milijonov 700.000 din za oskrbo in napravo makadamskih cest in 18,200.000 din za čiščenje (pometanje, polivanje i. sl.), torej povprečno letno nad 6 milijonov din ali v 15 letih skupno 90 milijonov 200.000 din. Vkljub vsem tem žrtvam in naporom, vkljub obsežnim cestnim delom in vztrajnim čiščenjem ulic cilj vendar ni dosežen Ljubljana ni tisto snažno, čisto mesto, kot bi pričakovali od naziva »bela Ljubljana« in od ogromnih naštetih denarnih žrtev. Ljubljančani z mnogoštevilnimi okoličani, kateri so dnevno navezani (z delom, kupnjo, prodajo) na Ljubljano, se še vedno duše v prahu. Po sicer vzorno tlakovanih ulicah dviga vsak avto oblake prahu, in prah je prvi, ki pozdravi tujca ter mu vtisne spomin na prašno in zaprašeno mesto. Kje tiči vzrok? Ljubljana ima štiri slavne dovodne ceste in sicer: gorenjsko, dolenjsko, tržaško in dunajsko. Razen prve (prav do zadnje dobe) so vso ostale tri netlakovane. Tako avtomobili dan na dan, minuto za minuto nosijo prah in blato v mesto. Zelo nazorno se to vidi v deževnih dneh, ko avtomobili iz svojih blatnikov neprestano odlagajo kepe blata po izpranih ulicah. Občina s svojimi pometači in z velikimi stroški čisti, avtomobili zopet donašajo, in tako se la večna igra, pravi »perpetuum inobile« ponavlja iz dneva v dan. . Naštete glavne dovodne ceste so državne. In ker jih država ne tlakuje, se krhajo vsi napori občine. Ljubljana ne bo imela čistih ulic, dokler ne bodo te glavne dovodne šile tlakovane vsaj II) km iz mesta. Prav posebno v oči padajoče in te do neznosnosti vodeče razmere so na Dunajski (Tyrševi) cesti. Zaradi železnice,, ki tvori nemogočo bariero, je cel severni del mesta, ki šteje danes že eno desetino celokupnega prebivalstva, z vsemi številnimi bližnjimi vasmi, katerih prebivalci so z mestom najožje življenjsko povezani, ter vsem ostalim obširnim zaledjem odrezan od osrčja mesta. Ves ta okraj z zaledjem, cel kamniški okraj in Štajerska so s svojim prometom usmerjeni same in izključno na TyrSevo ceRto, ki nima nobene vzporednice za svojo razbremenitev. V zasmeh vsem zdravstvenim principom so na Tjrrševi cesti športna igrišča. Stadion, na katerem se vrše in 3f l>odo vršile največje narodne prireditve (evharistični kongres i. sl.), za prihodnje leto obljubljajo celo mednarodno-balkansko olimpiado, na igrišču Primorja so vsako nedeljo prvenstvene in reprezentančne tekme s tisoči gledalcev, med tednom pa treningi, v zadnjem času pa nova gitnna-eija. nova ljudska in meščanska šola. Vse to podvoji že itak močan osebni promet na tej cesti. V ozadju je Sava, kamor hite vse j>olet|e vsak dan številni kopalci: Zasavje in Posavje sta sploh najpriljubljenejša kraja za nedeljske sprehajalce, in vendar vse te tako občutljive, jasne in na prvi pogled očividne okolnosti ne zadoščajo, da bi državna uprava vsaj do Save tlakovala to cesto, ki je obenem še glavna tranzitna rest* in ji prav p« zaslugi »arlafevanj s poglobitvijo železnice ni dano imeti tramvaja, kar ostale tri le davno imajo. Tik pred evharističnim kongresom, to je je-dva prod borima dvema letoma, so to cesto temeljito, celo s porfirnim tolčencem popravili. Co_. bi jo tedaj (take prireditve drugod izzovejo velika javna dela) tlakovali, bi bilo nekaj trajnega storjeno, tako pa danes zevajo jame, poleti je prah, jeseni in pozimi pa pljuska blatna deževnica po številnih pasantih ter je istočasno najboljši rezervoar za neusahljivi dovoz blata v center Ljubljane. Zaradi navedenega vzroka te mizerije ne bo še konec. Ljubljanska občina bo še vsako leto v nedogled žrtvovala Ogromne vsote ki bi se dale gotovo bolj ekonomično uporabiti, no da bi bil cilj kdaj dosežen. Samo zaradi treh dovodnih cest bodo mestni pometači komaj sproti čistili čez dan nanešeno blato in prah v mesto. Občina bo Še nadalje polivala in škropila prašne ulice, da z največjo silo prepreči oziroma zmanjša ulični prah, mesto da bi enakovredno žrtvam, dobri volji in vsemu trudu — ulice izpirala, kar je že davno princip vsakega čistega mesta; davkoplačevalci z okoličani, podeželani in tujci vred pa se bodo še nadalje dušili v neznosnem prahu. * Saj vemo, da asfaltiranja vseh cest, kot jih imajo sosednje zapadne države, ne moremo pri- Za nov železobetonski most v Radomljah Te dni se je sestala v Radomljah komisija, da določi program za zgradbo novega železobetonske-ga mostu v Radomljah čez Kamniško Bistrico, na banovinski cesti Mengeš—JarS«—Radomlje—Rova. Bansko upravo sta zastopala gg, inž. Pirc Ciril, tehn. višji svetnik in inž. Vihar Lavoslav, tehnični višji pristav, okrajni ce*tni odbor Kamnik pa načelnik in banski svetnik za kamniški okraj g. Štrcin Ivan. Komisija je ugotovila, da je sedanji leseni most v razmeroma dobrem stanju, ker (• bilo v letu 1936 na njem izvršeno zasilno popravilo. Pač pa zajezujejo reko gost« mostne koze — in je iz lega vidika ugotovljena potreba zgraditve novega mo«tu. Nov most bo ielezobetonski, okrog 50 m dolg. Ugotovilo «e je, da je na mestu, kjer je sedanji m »it, dobro vleian gramoz do globine 8 m, kar je dokazano po okoliških vodnjakih, kateri so 8 do 15 m globoki, Tlak je predviden iz malih granitnih kock, ki bo zalit z asfaltom, Mo«t bo zgrajen na istem mestu kot je sedanji, kakšni pa bodo stroški, pa še sedaj ni točno precenjeno. Želimo le, da bi se z delom pričela v zgodnji spomladi. ča kova ti. Vemo. da smo še daleč od avtostrad, daleč od časa, ko bomo videli izven območia Ljubljane. na vasi cestarja z metlo v roki vendar bi se morala tako vpijoča važna dela napraviti sama iz sebe, iz potrebe. Ali naj res že za vsako skrajno nujno potrebno in neodložljivo delo snujemo akcije, sklicujemo ankete, prirejamo predavanja in lepimo na pomoč pozivajoče plakate? Sicer pa, da bomo v tem popolnoma na jasnem, je nujno potrebno pribiti še to, da s6 vsako leto pobira posebna cestna doklada, katera je znašala v proračunskem letu 1937-38. za okrajni cestni odbor 10%, za* banovinski cestni odbor 5%. V istem letu je znašala osnova 18,037.000; din; od te vsote je padlo samo na mesto Ljubljano 16,548.000 din. — Donos za obe cestni dokladi znaša torej samo v tem letu in 'samo iz mesta Ljubljane 2 milijona 482.000 din (10% za okrajni cestni odbor 1,654.000 din, 5% ban. cest. doklade 827.000 din). Od cele vsote, ki znaša skoraj dva in pol milijona dinarjev, ki jih plača Ljubljana za ceste, dobi ljubljanska občina nazaj le 700.000 din. Ti podatki jasno dokazujejo: 1. Da je nujno potrebno takojšnje tlakovanje vseh troh dovodnih cest, zlasti še TjTŠeve ceste. 2. da ta dela ne spadajo samo v golo pravico države, temveč ima iz prihodov, ki jih Ljubljana plačuje na zgoraj omenjenih cestnih davščinah, tudi sveto dolžnost! Mogoče pa je tudi, da se za mesto Ljubljano osnuje lasten cestni odbor, kateremu bodo pripadle v oskrbo ceste, pa tudi vse v Ljubljani pla-čujoče cestne doklade. Ljubljana - spominu dr. Jan. Ev. Kreka V petek, dne 8. oklobra, poteče 20 lel od dneva, ko je zapustil svoj narod veliki voditelj, borec za narodno in socialno pravico, dr. Janez Evangelist Krek. Vsa Slovenija se bo ta mesec na številnih spominskih prireditvah poklonila v globoki hvaležnosti slovenskemu narodnemu velikanu ir. sograditelfa svobodne države. Ljubljana, ki uživa čast, da ima na svoji zemlji poslednje počivališč« Evangelistovo, bo svojo dolžnost storila z zunanjimi svečanostmi na predvečer Krekove smrti in s slovesnim cerkvenim opravilom na sam smrtni dan. Poklonitev na grobu. V četrtek, 7. oktobra, ob pol šestih zvečer se zbero organizacije in drugi Krekovi častilci ob Evangelistovem grobu na pokopališču pri Sv. Križu. Moški pevski zbor »Ljubljane« bo tam odpel primerno pesem, spominsko besedo pa bo govoril vseuč. profesor dr. Fr. Ks. Lukman. Spominska akademija v Unionu. Na predvečer smrtnega dne t. j. v četrtek ob osmih zvečer bo v kinodvorani hotela Uniona velika spominska akademija s sledečim sporedom: 1. Slavnostna uvertura. Fanfara. 2. Fr. Ferjančič: Himna delu. Kantata za moški zbor s solo vložki in s premljanjeni fanfare. Besedilo dr. Krekovo. Izvaja zbor »Ljubljane« pod taktirko prof. dr. A. Dolinarja. 3. Dr. Jan. Ev. Krek in njegova skrb za ljudsko izobrazbo. Spominski govor. Govori dr. Vinko Brumen. 4. Naša zastava. Simbolični n as (op fantov. 5. Zarja. Simbolične slike. 6. Slovenskemu katoliškemu narodu. Govor- ski zbor po besedilu dr. Kreka s spremljevanjem fanfar in bobnov. nižin© P&rlz& v velefilmu genijalnega režiserja Duviviera Zločinec iz Eden bara Harry Baur Inkišinof Premiera Jutri v Elitnem kinu Matici Slovenski likovni umetniki so zborovali Ljubljana, 4. oktobra. V_ soboto zvečer ob pol 6 so imeli naša likovni umetniki v posebni sobi pri Slamiču izredni občni zbor, katerega ee je udeležilo lepo število likovnih ■umetnikov. Na dnevnem redu je bila razprava o delu društva v preteklem poslovnem letu in o načrtih za bodočnost. Obširno in izčrpno poročilo o življenju in težavah naših likovnih umetnikov in o stanju naše likovne umetnosti je podal slikar g. Ivan Vavpotič, ki je nadomeščal odstopi všega predsednika A. G. Kosa. Iz njegovega obširnega poročila posnemamo najpomembnejše točke. V začetku govora je najprej pozdravil zaslužnega častnega člana društva gosp. upravnika Narodne galerije Janeza Zomama obžaloval pa je, da .ne more na občnem zboru pozdraviti velikega zaščitnika in mecena, častnega člana društva g. dr. Fr. Windischerja. ki je občni zbor pozdravil pismeno, predsednika Narod, galerije. Prav posebej pa ee je govorni k spomnil predstavnikov našega tiska, ki e simpatijo spremlja vsa prizadevanja naše likovne umetnosti ter sodelavcev v društvu. Izredni občni zbor jo bil sklican v prvi vrsti zato, da 6e izvoli na mesto odslopivšega predsednika A. G. Kosa nov predsednik, da se sklepa o spremembi pravil in o pripravah za vsedržavni kongres likov, umetnikov v Ljubljani. Precej snovi za razgovore bi dali tudi spomini, ki so zvezani z udeležbo slovenskih umetnikov na svetovni razstavi v Parizu in na razstavi v Rimu. Govornik je kritiziral ravnanje belgrajske umetniško čaršije in zahteval, da se pri bodočih razstavah uvede princip: Ne umetniki, ampak umetnine! Ne osebnosti, marveč kvali, teta. Kajti, dasi je bilo v Rimu nekaj političnega in gmotnega uspeha, pomonja slovenski del pariške razstavo po mnenju večine obiskovalcev te razstave pravcati poraz naše likovne umetnosti. Na eminentno moderni razstavi je bila zastopana u-melnost reprezentantov umetnosti pred 25, 80 leti, med tem, ko ni bilo močnih najmlajših nikjer. Za bodoče bo treba doseči pravični ključ za slovensko produkcijo. svojega poslanstva se zavedajočo juryjo umetniškega svata in predvsem lastnega slovenskega aranžerja. Umetnostni sklad Pozdraviti bi bilo misel, da bi se s pomočjo banske uprave, Narodne galerije in odličnih prijateljev umetnosti ustanovil fond za reprezentacijo slovenske umetnosti v tujini, ki hi bil kot brezobrestno posojilo v pomoč umetnikom, zlasti kiparjem pri stvaritvi večjih repreaentaivnih platen ali plastik, kd bi služil v nakup umetnin v evrho razstav v tujini tid. Ker je malo preje iz podobnih razlogov kot je odstopil od predsedstva G. Kos, i®topil iz odbora tudi tovariš Tone Kralj, je bil na njegovo mesto kooptiran kipar Fr. Gorše. Zato je na sporedu občnega »bora volitev predsednika in novega odbornika ali pa naj oboni zbor potrdi kooptacijo tovariša Goršeta. Vpraianie spremembe pravil jo »prožil A. G. Kas, ki na bi prinesle končni pretres vsega članstva, o katerega upravičenosti do rednega članstva naj bi odločala institucija, sestav-lena iz članov društva izvoljenega umetniškega sveta in to končno veljavno brez priziva. Dosedanja pravila bi potrebovala marsikatere- izpopolnitve in korekture. Toda v življenju likovnih umetnikov niso vidni samo navedeni nedastatki, ampak je imelo to Sivljenje v pretekli poslovni dobi lepših in pozitivnih strani. Lepi uspehi nailh umetnikov V Jakopičevem paviljonu je bila prirejena društvena razstava, ki j« moralno in gmotno zelo dobro uspela, prav plemenito se j* izkazal g. ban dr. Marko Natlačen, ki je društvo v namene kongresa likovnih umetnikov v Ljubljani lepo podprl x večjim darom. Konec maja se jo na povabilo Britanskega društva iz Belgrada odzvalo več naših umetnikov in se udeležilo istočasno, ko so razstavljali nekateri slovenski umetniki v paviljonu Cvijote Zutorič, razstave Ljubljana-Zagreb-Bolgrad. liaestuva je moralno in gmotno celo prekosila uspeh konkurenčne razstave na malem Kalimegdanu. Odrezali so se zlasti Fr. Pavlovec, St. Kregar in Zd. Kalin. Tone Kralj si je pridobil za svoja dela v Strassburgu zlato kolajno. Lepe uspehe je dosegel z gospo Maro na razstavi v Franciji živečih Jugoslovanskih umetnikov. Kipar J. Sajovic je prejel visoko odlikovanje za spomenik kralja Aleksandra na Rakeku. Fr. Gorše, Tine Kos, Tone Kralj in R. Slapernik so zmagali na natečaju slik in plastik za narodno skupščino. Fr. Tratnik je izdelal veliki sliki Pomlad in poletje po ^naročilu mestne občine v Ljubljani. Fr. Mihelčič je z uspehom okrasil s frisom stene v bežigrajski gimnaziji, R. Šubic je napravil uspeli fris ob priliki razstave slovenskega novinarstva, Božidar Jakac je dobil poziv, da slika v Zagrebu. A. G. Kos, Miha Maleš in France Kralj so lepo uspeli na rimski razstavi, lepa dela pa so ustvarili tudi naši ilustratorji po raznih mladinskih revijah in listih. Med njimi so poznana imena Nika Pirnata, Maleša, M. Šubica in Justina. Omeniti je treba Pengovove freske v župni cerkvi na Btedu in Sternenove ogromne stropne freske v frančiškanski cerkvi, spomenik kralja Aleksandra Nika Pirnata v avli univerze in kip Simona Gregorčiča, ki ga je izdelal Zdenko Kalin. Vse to priča o velikem in razveseljivem delu naših umetnikov in dokazuje, da znajo naši umetniki kljub temu, da jih tarejo gmotne skrbi, ustvarjati tudi velika dela. Pozitivna je bila tudi ustanovitev Kluba neodvisnih in Kluba svobodnih v okrilju Društva likovnih umetnikov. Na razstavi neodvisnih smo bili priče mladih talentov, za katere nas ni treba biti prav nič strah. , Anketa Sredi poletja je g. ban sklical po iniciativi dr. Steleta in A. G. Kosa anketo, na katero je bilo povabljenih okrog 14 likovnih umetnikov, predsednik Narodne galerije dr. Windischer in upravnik g. Zorman, od kritikov pa dr. Stele in dr. Ložar. Program ankete je vseboval tale poglavja: Stanovski interesi, zastopstvo umetnostnih zadev, socialne potrebe, način nakupovanja, državna reprezentanca v inozemstvu, umetniški svet, umetniška šola v Ljubljani, paviljon v'Benetkah, dodatna vprašanja pa so se tikala državnih ateljejev in umetniških konviktov v Parizu, Pragi in Rimu. Ker je bila anketa časovno omejena in je prišlo do obravnavanja le nekaterih točk, kot je naš paviljon v Benetkah, umetniški svet in umetniška šola v Ljubljani, je g. ban naročil A. G. Kosu in S. Šantlu, da izdelata podroben načrt za umetniško šolo v Ljubljani, g. upravniku Zormanu pa, da izdela do jeseni podroben načrt o Umetniškem svetu. Zadeva Umetniške akademije se zdi, da je na dobrem potu, edini nedostatek je, da ni rešeno vprašanje prostora, kjer naj bi stala. Na odborovi seji so se odločili, naj bi Slovenska umetnostna akademija našla prostor v bodočem tehnološkem muzeju za TOI, ali pa v nameravani Moderni galeriji. Vprašanje kongresa likovnih umetnikov je rešeno tako, da bo ta kongres v Ljubljaui. Kongres bo obravnaval vsa življenjska, stanovska, socialna in umetnostna vprašanja naših umetnikov. V dneh od 13. do 14. novembra se bodo na kongresu razpravljala vprašanja o obstoju umetniškega stanu. Tajniško poročilo je podal g. Mirko Šubic. Delo tajnika je bilo obširno. Društvo je izposlovalo oprostitev trošarinskih taks za lastne umetniške proizvode v mesto Ljubljano. Začeta je bila akcija za polovično voznino na drž. železnicah in Vstopnice za spominsko akademijo se že dobijo pri blagajni kina Union in vsakomur toplo priporočamo, da si jih takoj nabavi. Žalna služba božja se bo darovala v frančiškanski cerkvi .v petek, dne 8. oktobra, ob pol osmih zjutraj. Vabimo vse Krekove častilce — in to so vsi dobri Slovenci — da se vseh svečanosti udeležite v čim večjem številu. Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti »Marija Stuart« (Kino Union). Filmi, ki zajemajo iz zgodovine te ali one dobe, bolehajo ponavadi kljub velikim pozitivnim vrednotam na preveč poudarjeni enostranosti. Optični efekt, ki prvi močno dojmi na gledalca, se stopnjuje neprestano v okviru vešče režije in še bolj tehničnega aparata, ki je velikim filmskim družbam na razpolago. Blesk takega efekta zastira pomanjkljivosti, ki se pojavljajo tam, kjer bi bilo treba žive vsebine in ponazoritve bistva dobe in tokov, ki so ustvarjali te ali one dogodke. »Marija Stuart« je veliko filmsko delo (angleškega izvora), močno po režiji, igri in po tehnični popolnosti. Katarina Hopburn kot nositeljica glavne vlogo igra močno in lepo. Vsa kopica konfliktov, politične in moralne narave, je naikazana, vendar stisnjena ob ljubavni avanturi Marije Stuart. Če je osišče filma poudarjeno v tej smeri, je nujno, da so ostale ob strani bistvene komponente dela in tragedije Marije Stuart ter je tako slika časa, kakor tudi prava podoba Marije Stuart zelo nepopolna. To ,j.e tudi edina hiba filma, ki je sicer izdelan z izredno dostojnostjo in močjo. Lepa jesenska nedelja Ljubljana, 4. oktobra. Lepo vreme v nedeljo je za Ljubljano redkost, prav posebna izjema pa je vsekakor lepa jesenska nedelja. Zato ni čuda, da so se včeraj Ljubljančani kar razbežali po ljubljanski okolici. Tudi na vseh jutranjih vlakih je bilo število izletnikov znatno. Saj pa je tudi jesen s svojimi pravljičnimi barvami odela vso deželo v pisan plašč, ki je bil lepši, kakor če bi bil prepet s pomladanskim cvetjem. Medtem ko so se izletniki še nekako razgubili na Gorenjskem in Dolenjskem, je bil na treh, Ljubljančanom najbolj priljubljenih izletniških točkah, pravi semenj, šmarna gora je kar stokala pod težo gojzerjev, kdor pa bi si jo mogel ogledati iz letala, bi mislil, da leti nad mravljiščem. Sv. Katarina, stara tekmovalka s Šmarno goro, se je včeraj odrezala nad vse lepo. Žejna grla in lačna usta so izpraznila ne samo vse zaloge, ampak celo pospravila železne rezerve. Tudi dolina Kamniške Bistrice, ki jo Ljubljančani zlasti \ jeseni mnogo premalo upoštevajo, je včeraj prišla na svoj račun. Po skromni cenitvi je včeraj najmanj 15.000 Ljubljančanov zbežalo iz Ljubljane, pri čemer niso vračunani tisti, ki so takoj za prvim vogalom predmestja zavili v prvo gostilno. V znamenju noža Ne mine pri nas menda lepa nedelja -breg pretepa ali poboja. Z vinom podkurjena vroča kri že najde priložnost, da seže po nožu: To vedo prav dobro zlasti v ljubljanski bolnišnici, kjer so prav posebno pripravijo na noč od nedelje na ponedeljek. Tako jo je v spopadu mladostnih petelinov pri Ježici izkupil P. L, ki ga je napadalec zabodel z nožem v roko. Hujšo rano pa jo ujel G. A. na Sl. Javorniku, kjer je vino razgrelo duhove tako zelo, da mu je nekdo zasadil nož v prša in ga težko ranil. Pa imajo bolnišnica in orožniki zopet nepotrebno delo, prizadeti pa težke glave in še kaj. Koliko pa je še takih, ki bodo z obvezanimi glavami in rokami šli danea na delo! Ali res ni mogoče, da bi sc pri nas naučili vesele večere končati kako drugače, kakor a pretepom. Nove sluibe v ministrstvu za gozdove in rudnike Bclgrad, 4. oktobra, m. Ministrski svet je na predlog ministra za gozdove in rudnike dr. Djura Jankoviča predpisal uredbo o zaščiti državnih gozdov ter o pogozdovanju državnih gozdnih posestev. O tej uredbi je dobil minister za gozdove in rudnike pooblastilo, da sme v proračunskem letu 1037-38 namestiti do 110 logarjev, 50 gozdarskih inicnirjev, 4 uradniške pripravnike in 12 uradniških pripravnikov ralumko finančne stroke. Za sprejem v službo bo ministrstvo za gozdove in rudnike razpisalo natečaj. Bclgrad, 4. oktobra, m. Davi se je vrnil v Bel grad ministrski predsednik dr. Milan Stoja-dinovič s spremstvom. Dr. Stojadinovič se je včeraj mudil v Zenici, kjer je prisostvoval otvoritvi novih tovarniških prostorov. Pri teh slovesnostih so bili navzočni tudi zastopniki tovarne Krupp, nemški poslanik na našem dvoru Viktor von Heeren ter številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti. članov: Mušič, Kregar, Didek in Uršič. V zadnjem času se društvo pripravlja na kongres in že razpošilja vabila. Saša Šantel je poročal o stanju blagajne, gler de. katere bi bilo prezgodaj izražati kak prevelik optimizem. G. A. Kos pa je pojasnil zadevo s pariško in rimsko razstavo. Sklenjeno je bilo, da ostane do rednega občnega zbora predseduik Ivan Vavpotič, odbornik pa kooptiraiu Fr. Gorše. Predsednik g. Ivan Vavpotič je končno po- ( . vabil vse tovariše, ki so izstopili iz društva, naj ladjah. V društvo jo bilo sprejetih več mlajšiiise vrnejo spet v klub. Okrevališče za rudarje nad Golico Ljubljana, 8. oktobra. Bratovska skladnica iz Ljubljane je kupila veliko planinsko posestvo na pobočju Golice pri Sv. Kriiu nad Jesenicami. Obsežno zemljišče meri 24 hektarjev gozdov, pašnikov, travnikov in njiv. 2e letos je Bratovska skladnica uredila nekaj začasnih prostorov, ki so prav dobro služili kot okrevališča. V nedeljo pa je Bratovska skladnica sklicala na zemljišču sestanek delegatov BS in njihovih zdravnikov, zato da se prepričajo o nadvse primerni legi zemljišča in porazgovore o dokončni zgraditvi okrevališča. Sestanka se je udeležilo okrog 40 delegatov in zdravnikov, med njimi tudi predsednik glavnega odbora glavne Bratovske skladnice v Ljubljani, ravnatelj Rihard Skubic, nadalje predsednik glavnega odbora g. Murn, ravnatelj blagajne glavne Bratovske skladnice g. Dular, ief-zdravaik d.r. Cizelj in predsednik jeseniške Bratovske skladnice dr. Obersnel. Delegati so si ogledali posestvi, ki leži 1000 m nad morjem, pa ima kljub temu že priključek na električni tok, ter je le 10 minut oddaljeno od avtomobilske ceste. Denar za okrevališče in zdravilišče je že zbran ter so v ta namen žrtvoval« lepe vsote podjetja, kalior tudi delavstvo. Nad lepo okolico navdušeni delegati so bili soglasni, da je treba v najkrajšem času izrabiti to odlično planinsko postojanko ter na njej urediti okrevališče za rudarje. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 4. oktobra: Frančišek Ser. Torek, 5. oktobra: Placit. Nočno službo imajo lekarne: Kmet, Tyrševa cesta 41, rar. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. TEL. 27-30 SLOGA Srama slovaške lepotica ]e prikazana v najlepšem glasbenem pevskem filmu Maryša z najboljšimi umetniki praškega narodnega gledališča Jif-lna Stepnlčaova, Jaroslav Vojta m Vladimir Borsk; TEL. 21-24 MATICA Danes poslednjič! Velika filmska komedija li cirkuškega tivljenja Cirkus Saran UNION Majvečjl zgodovinski film Marija Stuart v glavnin viogan Katarina Hepburn lu rredrich narch Eden izmed obiskovalcev tega filma, ki ga bo določil žreb bo dobil modem damski klobuk po vsorcu Marije Stuart, model Salona Truda. Klobuk Je rasstavljen v Unionu. i.o vozi v prvenstvu, saj je na zadnjem me6tu. Kumanudi je brž začel »angažovati«. »Rdeči« so si že zadovoljno meli roke. Vse bel-graj6ko časopisje je po športni plati na strani »ervenih«. Zato so se tudi športni uredniki z veseljem potrudili, ko so pisali članek o tem ljubem Kodmji. ki je prišel v Belgrad nepričakovano kakor strela z jasnega neba. Toda mrzli tuš se je kaj naglo vsul na vroče glave. Že v soboto so morale športne rubrike priznati, da jih je pošteno potegnil za nos čisto navaden kriminalni tip. neki Grozič, ki je bil svoje čase že poneveril 30.000 din in bil zato odpuščen iz državne službe. Najbolj jo je povozila naša najboljše urejevana, — tudi športno! — »Politika«, na katero v novejših časih kot na dogmo prisegajo vsi otri preljubi Slovenci, ki takoj padejo na kolena, kadar spregovori kdo v neslovenskem jeziku (»se mnogo bolj nobel' sliši, zato bo res in pravilno!«). Prinesla je sliko »Kodrnje«; ta »Kodrnja« je že na prvi jx>gled tak, da 6e človeku zdi kot bi mu nekaj manjkalo (jetniška tablica s številko na preih!). I z Kodrnje Franje je nastal Kodrnja Slavko (prvi dan je še bil Kodrnja Franja!), potem pa Grozič! Možje se ne ženirajo prav nič! Brez sramovanja so športnim bralcem odkrili svojo blamažo! Ta Grozič je nehote razkril salamonsko modrost in vsestransko verziranost belgrajskih športnih poročevalcev, tistih, ki pišejo tudi kritike o ligaških tekmah — ne da bi jih gledali! Upamo, da si bodo poslej naši slovenski športni bralci vsaj malo preuredili mnenje o »stručnosti« belgrajskih »stručnjakov«! Alj ste že poravnali naročnino ?. Lahka atletika Včeraj so se pomerili v Ljubljani junioraki lah-koatleti ilirijajiske sekcije in pa juniorsko moštvo Concordie. Zmagala je upravičeno ekipa Concordie z 63:52 točkami. Včerajšnji miting nam je dal nekaj lepih rezultatov, med katerimi moramo zlasti omeniti nov državni rekord v teku na 500 m. Državni rekord je postavil Emil Goršek z 1:07.7. Gabrščkov dosedanji rekord z 1:08.8 je pa izboljšal tudi Marjan Skušek z 1:07.9. Lep čas 3:39.4 na 100 m je dosegel Ilirijan Kotnik, ki bi ob močnejši konkurenci lahko tudi izboljšal državni rekord, saj je zmagal z naskokom skoraj 80 m pred ostalimi. Med ilirijanskimi najmlajšimi je pokazal Bratovž z skokom ob palici, da 6memo od njega še mnogo pričakovati, Reber v skoku v daljavo (610 cm) in pa Čiča, ki se je zelo uspešno boril z dolgim Zagrebčanom Dolanskim (100 m 11.9), 200 m 24.8). Ob tej priliki 6e bomo pa tudi ozrli za 40 let nazaj v našo nezapisano športDO zgodovino. Danes pred 40. leti je bilo svečano otvorjeno na današnjem telovadišču Ljubljanskega Sokola krasno, asfaltirano, 400 in dolgo kolesarsko di rkališče »Kluba slovenskih biciklistov v Ljubljani 1. 1887.« Klub slovenskih biciklistov v Ljubljani je bil protiutež nemškemu biciklističnemu klubu, ali kakor so ga imenovali LBC. Klubu so tedaj pripadali vsi najodličnejši ljubljanski meščani, darila za tekme pa so poklanjale ljubljanske dame. Zmagovalec na tedanjih dirkah in prvak Zveze slovenskih biciklistov je bil še danes dobro znani organizator in športni delavec g. Jaka Gorjanc. Rezultati nogometnih tekem za LNP Reka : Grafika 3:2 (2:1), Svoboda : Jadran 2:1 (0.-0), Svoboda : Reka 3:2 (1:1), Mars : Korotan 3:1 (3:1), Moste : Mladisa 2:1 (0:0), Mars : Mostn 7:3 (3:1), Mars : Svoboda 7:1 (3:1), Hermes : Ljubljana 3:1 (1:), Hermes : Mars 4:0 (2:0). V Mariboru; Ljubljana : Maribor. 0:4, (0:2); ▼ Celju Ljubljana : Celje 0:2 (0:1); v Zagrebu Zagreb : Praga 2:0 (2:0; v Belgradu Belgrad : Subotica 4:2 (1:2. Z avtobusom v Trst, dne 10. okt., 24. in 25, okt. in od 30. okt. do 1. nov. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon Štev. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice, Od tu in tam Pol milijona dinarjev bo prejela naša banovina za gradnjo velikih vinskih kleti. Poljedelski minister je namreč te dni razdelil večji znesek za podpore posameznim banovinam za gradnjo vinskih kleti. Tako je poleg naše banovine dobila moravska banovina milijon, vardarska pol milijona, zetska pol, primorska pa milijon in pol. Delegati belgrajskega dela združene opozicije, ki so prinesli v Zagreb besedilo sporazuma, kakor so_ ga bili odobrili Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič in Aca Stanojevič, so v soboto spet odšli nazaj v Belgrad. Dr. Maček se ni strinjal z vsemi točkami sporazuma ter je stavil nekaj bistvenih važnih pripomb. Ker se je s tem v bistvu besedila mnogo spremenilo, bodo morali belgrajski šefi združene opozicije spet debatirati in predlagati, nakar se bodo ponavljale poti delegatov od Bel-grada do Zagreba in obratno. Povdarjajo pa vsi, ki se za sporazum potegujejo in zraven' delajo, da so prepričani v uspeh, ker težave okrog sporazuma še niso presegle dobre in odločne volje 1» sporazumu. Med jugoslovansko trgovinsko delegacijo in med delegacijo iz Nemčije je bil v petek v Dubrovniku dosežen sporazum. Posebnih bistvenih sprememb sporazum ni prinesel, pač pa ostane v veljavi sporazum o ravnotežju, kakor je bil sklenjen že marca meseca letos. Nova pogodba teži za tem, da se ustvari ravnotežje med izvozom in uvozom. Tako ne smejo biti vplačila v Berlinu nič večja kakor pa v Belgradu. To ravnotežje bo imelo za posledico stabilizacijo tečaja nemško marke, da bodo izginile neprestane tečajne spremembe, kakor smo jih opazovali zadnje leto. Od našega skupnega izvoza v Nemčijo bo polovica odpadla na poljedelske proizvode, polovica pa na surovine. Absolventi srednjih tehničnih šol odločno zahtevajo pravico do vstopa na naše univerze brez kakih posebnih sprejemnih izpitov. Včeraj so zborovali absolventi tehničnih srednjih šol v Zagrebu, zborovanje pa so vodili profesorji na tehničnih srednjih šolah. Poleg zagrebških študentov so bili navzoči tudi zastopniki iz Splita, Osijeka iu Novega Sada. Tudi za šalo je bilo preskrbljeno. 1 rofesor ing. Rihtman je vedel povedati, da dijaki v srednjih tehničnih šotah lahko pokažejo napram dijakom gimnazijcem celo višek izobrazbe in^ znanja. V štirih letih študija na srednji tehnični šoli presede dijaki toliko ur, kolikor bi jih gimnazijci, če bi hodili v višjo gimnazijo pet let Matematično logično je, da so absolventi srednje tehnične šole za toliko bolj pametni in izobraženi, ter bi morali po mnenju tega profesorja biti gimnazijci tisti, ki bi morali delati ob vstopu na univerzo posebne sprejemne izpite. Hrvatski križarji so se včeraj zbrali v Zagrebu. Svečanosti je vodil predsednik znani dr. 1. Protulipac, svoja odposlanca pa sta poslala tudi nadškof koadjutor dr. Stepinac in dr. Vladko Maček. Vse zborovanje križarjev je izzvenelo v zvestobi do katoliške Cerkve in do Hrvatske. Morske tokove ob naših obalah meri splitstf' oceanografski zavod. Nekaj let so preiskovali morske globine okrog naših otokov in obale, sedaj pa tokove. Na nekaterih mestih vržejo v vodo steklenico, v kateri je naveden točen Čas in navo-* dilo za tistega, ki steklenico najde. Prvo tako steklenico je našel neki gimnazijec pri otoku Ugljanu. Od mljetskega kanata do Ugljana je steklenica priplula v 25 dneh. , *R*re ®bleke ni treba plačevati nobenih banovinskih trošarin, če jih uvažamo iz inozemstva. Tako je odločil finančni minister v soglasju z glavno kontrolo. a »Otmi« ali ngrabljenje, kakor je bilo na Balkanu v navadi do zadnjih časov, je bilo izvršeno v petek ponoči v Borkovačah pri Banjaluki. Kmet Lazar Gatarič je mirno spal s svojo družino, ko so neznanci nasilno sredi noči odprli vrata, zvezali mater in očeta, s seboj pa odvedli 18 letno hčerko Bosiljko, v katero je bil že dalj casa zaljubljen Risto Mušič. Neznanci so Bosiljko odpeljali na Rističevo stanovanje in ji zabičali, da sc mora z njim poročiti, sicer jo bodo ubili. Ko je oče begal okrog hiše in zahteval hčerko nazaj, so ga napadalci prepodili s strelom iz puške. Sele zjutraj so orožniki rešili dekle. 0 slavnem mazaču »zdravnika« Milanu Ka-pclcu iz Budimcev pri Osjeku se razpisujejo bel-grajski časopisi. Moz že nekaj let zdravi ljudi z izbranimi naravnimi zelišči, iz katerih se kuha čaj. Nekaj posrečenih ozdravljenj, ki so se dogodila, je prineslo Kapelcu sloves, ki sega daleč na okoli in tudi v inozemstvo. Mož je s svojim delom zaslužil že težke denarce ter je le dni sklenil, da bo zgradil za svoje pacijente poseben sanatorij, v katerem bo tudi kinematograf. Razum-Ijivo je, da se zdravniki silovito bore proti njemu, vendar mu oblasti ne morejo do živega, ker zdravi mož le z naravnimi zelišči in ne pobira nobenili honorarjev. Pač pa zaračunava svojim pacijentom stroške za zelišča, ki jih daje potem toliko časa brezplačno, dokler bolnik ne ozdravi. Prebivalci v Budimcih pa svojega »čudodelnika- kar občudujejo. Ni čuda, saj ves kraj silno veliko zasluži, ker so v nekaterih dnevih zbere v Rudimcih nič manj kakor po tristo ljudi. Na 22.000 prebivalcev v naši državi pride šele po en zobozdravnik. S to ugotovitvijo utemeljujejo m opravičujejo svojo borbo nesamostojni zo-botehniki, ki 60 6e včeraj zbrali v Zagrebu na kon-gre?; Zborovanje je vodil podpredsednik zveze Emil Vidmar iz Ljubljane, ki je v svojem govoru povdarjal krivice, ki jih morajo trpeti zobotehuiki zaradi zakona, ki premočno in delno neupravičeno sfcti zobozdravnike, zobotehnikom pa že sedem let ubija eksistenco. Zobotehuiki ne zahtevajo preveč, (tako pravijo sami), temveč hočejo le tisto, kar so dobili m kar uživajo zobotehuiki že dolga leta drugod v inozemstvu. Sedanji zakon naj se spremeni in dovoli zobotehnikom svobodno izvrševanje obrti. Na ta način bi prišlo 6pet 3000 zobo-tehnikov do kruha, ljudje pa do cenejšega zdravljenja. Češkoslovaški vojni minister Mahnik je v soboto obiskal Boko Kotorsko in si ogledal vse na-prave naše vojne mornarice v zalivu. V njegovem spremstvu je več češkoslovaških častnikov, ki so se udeležili manevrov na Kolpi ter naš jugoslovanski vojni minister general Marič, Na smrt je obsodilo kragujevsko sodišče znanega hajduka in bandita Miloja Ignatijeviča, ki je bil med prebivalstvom znan pod imenom »Koreja«. Mož je dolga leta »mesaril« po okolici Kragujevca, ropal, kradel in moril. Vse njegove tovariše 6 pomagači pa je sodišče obsodilo na skujmo 153 let težke ječe. M. Jacoby - R Leigh: Poročnik indijske brigade Maharadža in diplomat sia se spopadla s pogledi, kakor da sta se zadeli dve ostrini meča. Toda to je trajalo eno samo sekundo. Oba sta obvladala svoje občutke in nadaljevala razgovor navidez čisto mirno, kakor dva profesorja sociologije, ki obdelavata neki znanstveni predmet. »Moje stališče je, da je človek ostal nespremenjen. Niti kultura, niti omika ne more zbrisati teh nagonov, ki so tako globoko zarezani v človekovo naravo. Omika ta ogenj samo prekriva kakor tenka voščena plast, ogenj pa gori v nas naprej. Včasih pa je plamen močnejši in udari z neukrotljivo močjo na dan.« »To mislim tudi jaz,« je odvrnil sir Harcourt. »Toda vendar verjamem v človeški napredek.« »Verjamete v napredek?« »Verjamem, visokost.« Surat kan mu je odgovoril: »Mi Indijci smo čudni ljudje. Naša omika je starejša od vaše. evropske in morda prav zato tako trdno verjamemo v usodo, ker smo videli, kako se neprenehoma povračajo spet vse zgodovinske dobe. Mi dandanes vse prej verjamemo v oblast močnejšega in vse, kar se okoli nas dogaja, nam nudi vedno novih dokazov za to resnico. Danes vlada tisti, ki je močnejši. Zdaj ta, zdaj oni, toda vedno le — močnejši... Vsak narod mora videti, da je le kolesce v velikem stroju sveta.« Mladi angleški častniki niso mogli poslušati tega razgovora, ki se jim je zdel moten in zagoneten. Toda nezavestno so čutili, da se je med njihovim gostiteljem in med poslanikom začelo pritajeno merjenje moči in da je ves razgovor med njima bil samo prerekanje pred odločilno bitko, do katere je najbrž moralo priti. Samo Vickers je jasno čutil vihar, ki se je pripravljal. »Strinjam se z vami, toda ne mislim, da bi moral prav močnejši vladati. To se pravi, vi niste izbrali prave besede. Ne močnejši, marveč modrejši, tisti, ki je dokazal, da zna vladati...« »Vsako ljudstvo ima drugačne načine za vladanje. In vsak narod misli, da je modrejši kakor drugi in da je poklican vladati.« To prerekanje se je nekaj časa nadaljevalo, toda Harcourt je postajal vse popustlivejši, ker je uvidel, kako je to medsebojno prepričevanje brezuspešno. To pa tem bolj, ker je čutil, da zdaj ne gre za modrovanje, ki bi kazalo brez mržnje željo po sporazumu, marveč da je vse Suratovo govorjenje le pritajeno izzivanje. Tudi Suratu se ni zdelo umestno, da bi se tako in o tem razgovarjal s svojimi gosti, zato je tudi on prekrenil pogovor s politike drugam. »Gospoda, mislim, da boste z veseljem sprejeli moje povabilo, da pojdete jutri z menoj na lov na tigre.« ■ Te besede so pri vseh navzočih vzbudile veliko navdušenje. Konec koncev se jim je ponudila prilika, da bodo sodelovali pri velikem lovu na divje zveri in to kot maharadžijevi gostje! Vsi so že veliko slišali o teh lovih in vsi so bili kot angleški častniki strastni lovci. Sir Harcourt sc je v imenu vseh zahvalil za povabilo. »Sicer smo nameravali že jutri na pot nazaj, toda zdaj z največjim veseljem sprejemamo vaše povabilo, ki nam je v posebno čast.« Večerjo so jim priredili na indijski način v veliki dvorani, ki je bila podobna prestolni dvorani, samo da ni bila tako prazna. V sredi okroglega prostora, čigar zidovi so bili obloženi z dragocenimi tkaninami, so bile postavljene male mize, pred vsako mizico pa je ležala svilena blazina. Vsak izmed Angležev je sedel med dvema indijskima dostojanstvenikoma. Služabniki v belih haljah so donašali jedila na zlatih pladnjih. Namiznine ni bilo, marveč je vsakdo moral jemati jed s prsti. Po vsaki jedi je prišel služabnik z zlatim umivalnikom in vrčem dišeče vode, s katero so si gostje umivali prste. Več kakor pol ure dolgo so se tako vrstile jedi, meso, sladkarije, sadje, pa spet v isti vrsti — meso, sladkarije, sadje ... Po jedi se je Surat kan gostom globoko priklonil in odšel na konec dvorane, kjer je sedel v naslanjač, podoben prestolu. Sir Harcourt in njegovo spremstvo so sedli malce dalje ob zidu, kjer so bile že pripravljene druge blazine. Medtem ko so služabniki še odnašali mize, so že zaslišali pritajeno godbo. Waruet Bros »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik nb IS MeaeAna naroftnina 12 Rin ra Inozematvo 28 Din OredniStvo. Kopitarjeva alica S/TIi Telefon 2994 to 2Wb. Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani; K. Ced Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Joie Košiček. Upravai Kopitarjeva k Brezobzirnost velikega umetnika V Bayrentu v Nemčiji prirejajo mednarodne slovesnosti na čast velikemu glasbeniku Wagnerju iti tisoči navdušencev iz vseh delov sveta se hodijo poklanjat spominu moža, ki je pel o ljubezni in lepoti, pa je bil največji surovež in odurnež, kar priznavajo tudi njegovi častilci. Bil je sin nekega policaja ter tako samosvoj, da je že s štirinajstim letom zapustil svojo ovdovelo mater, si najel neko podstrešno stanovanje in se ves vrgel na glasbo. Da bi si prihranil čas in izognil ljudem in raznim njihovim navadam, je dolgo časa tudi sam kuhal. Postave je bil majhne, slabotne, toda silno žilave. Bil je tak nadutež, da je po cel ure govoril samo o sebi in se smatral za nekakega glasbenega Shake-speareja. Dasi njegov učitelj glasbe ni bil popolnoma nič zadovoljen z njim, ker je bil menda najbolj len in zanikrn učenec, je imel vendar take uspehe, da je z 21. letom postal že kapelnik v državnem gledališču v Wiirzburgu. Silno grdo je ravnal s svojo lepo zaročenko Mino Plauer. Ker mu ni hotela ponoči odpreti hišnih vrat, se je v svoji besnosti tako napil, da je komaj hodil; potem pa začel razbijati po njenih vratih, da bi kmalu spravil vso soseščino pokonci, če mu ona ne bi odprla, preden bi ljudje spoznali, katera surovina jim kali nočni mir. Ko je vstopil, jo je grdo psoval in porinil od sebe, ona pa se je bala, da bi se v svoji težki pijanosti kaj ne poškodoval in ga je opirala vso pot po strmih stopnicah. Ko sta se čez skoro dve leti poročila, je radi njegove surovosti že čez sedem mesecev zbežala k svoji materi. Za ljudi mu je bilo le toliko mar, v kolikor jih je mogel izkoriščati. Ko je iz enega stisnil ves denar, se je lotil drugega in prvega grdo opravljal in obrekoval. Kljub temu, da je veliko zaslužil s svojimi deli in da so mu neumne bogate ženske dajale denarja, dokler niso bile ob vse, je bil neprestano zadolžen čez glavo. Ničesar si ni znal odreči. Njegovo stanovanje je bilo pre-preženo z dragocenimi preprogami in svilnatimi zavesami, oblačil se je razkošno, kot kak knez in na vsako svoje glasbeno delo je že naprej nakupil stvari desetkratne vrednosti. Neki trgovec s svilo mu je v svoji navdušenosti plačal razkošne počitnice v Italiji mu kupil lepo hišo in mu jo ponudil v stanovanje, \Vagner pa mu je v zahvalo prevzel njegovo ženo. — Ko je zvedel, da mu je njegova prva žena Mina umrla osamljena in zapuščena, je takoj drugi dan zbežal z ženo svojega najboljšega prijatelja von Bulovva in pisal nekemu svojemu tovarišu, da sta si s to ženo obljubila večno zvestobo. Čez dva dni pa je že prosil nekega drugega prijatelja, naj mu pove, če pozna kao drugo bogato žensko, ker bi se rad ženil radi denarja. Vendar je von Bulowa ostala pri njem do zadnjega, njen pravi mož pa je bil tak oboževatelj Wagnerja kot umetnika, da mu je ostal prijatelj še naprej edini prijatelj, ki mu je ostal zvez — dasi je rekel, da bi koga drugega, ki bi mu odpeljal ženo, takoj ustrelil. Okrutni, neprijazni in računarski Wagner je bil v svoji zadnji bolezni tako siten, da celo k njegovi smrtni postelji ni maral priti nihče in da je Kozima von Bullo\va, ki ga je nad vse ljubila, rekla: »Najbolje je, da ga pustimo samega!« Nato pa je bridko jokala za njim. Toda velikim možem se vse takele »malenkosti« spregledajo. Ribje posebnosti Med največjimi čudeži v naravi je gotovo selitev živali, oziroma njihov nagon, ki jim pomaga najti isti kraj v več tisoč kilometrski oddaljenosti. Ljudje mislijo, da imajo samo ptice selilke tako dobro razvit čut raze poznavanja krajev V Angliji pa so napravili sledeči poskus z ribami: Nekaj lososov 60 vjeli v škotskih vodah, jih zaznamovali in prepeljali z ladjo v Avstralijo, kjer so jih zopet izpustili v vodo. In glej čudo! Čez več tednov so ribe preplavale vso ogromno daljavo, čez 16.000 km, ter prišle prav do tiste reke kjer so jih prej vjeli. Pravijo, da ptice poznajo kraje, čez katere lete in da jim to pomaga najti njihov rojstni kraj. Kako pa. so mogle ribe v morju vedeti, kje plavajo in katera »pot« drži domov, je res nerazumljivo! — Podobne poskuse so delali že tudi z drugimi ribami in morskimi živalmi in našli, da imajo vse to čudno lastnost, da preplavajo ogromne razdalje, da se vrnejo v »rojstni kraj«. Na poročni dan je zaspal in zamudil vlak. ki naj bi ga peljal v mesto, kjer se je hotel poročiti. Ves zmeden je tekel na pošto in poslal nevesti naslednji telegram: »Zadržan. Ne se poročiti, dokler jaz ue pridem! Sfev. 225. Slika iz berlinskega živalskega vrta. Čez sto let zopet živi Znanosti se je posrečilo razrešiti že marsikako uganko, ki jo zastavlja narava. Kako pa je mogoče, da kaka stvar pogine in ostane mrtva, recimo, sto let, potem pa v ugodnih okoliščinah zopet oživi,^ je uganka, s katero so si znanstveniki do zdaj še zamau belili glave. Med take čudne stvarice spadajo neke neznatne živalice, ki jih najdemo po stoječih vodah. Ali če vzameš nekoliko suhega ^ mahu in ga daš v vodo, bo čez nekaj časa začelo švigati sem in tja vse polno majhnih bitij, ki imajo obliko letala brez peruti. če gledamo la bitja pod drobnogledom, opazimo njihov čudovit način prehrane. Z enim koncem se pripne na kak predmet blizu površja, drug konec pa se spremeni v nekak propeler in lijakasto odprtino, — usta — okrog katere se »propelerja« hitro sučeta in s tem povzročita majčken vrtinček, ki se končuje ob ustih in pritegne ter dovaja ustom razno, s prostimi očmi kumaj vidno hrano, drobce raznih vodnih rastlin. Ko se nasiti, spremeni povsem svojo obliko in počiva. Če se voda, v kateri živi, posuši, se posuše tudi rotiferji, kakor tem živalicam pravijo, ter postanejo podobni navadnemu prahu. Popolnoma nemogoče je pod tem prahom predstavljati si živa bitja 1 Kakor hitro pa jih zopet zalije voda, »prah« nenadoma oživi in nadaljuje svoje prejšnje življenje. Pa ni treba, da bi čim prej prišli v vodo. Prav nič jim ne škoduje, če ostanejo v posušenem stanju tudi več let. Napravili so poskuse tako, da so pustili rotiferje mesec dni brez vode, nato so jih dali za pol ure v vročo vodo, ki bi uničila druga manjša bitja. Ko pa so jih položili v navadno hladno vodo, so se začeli po njej poditi sem in tja kot bi se nič ne zgodilo, odkar so bili zadnjikrat v njej. — Tudi 30 let so jih že sušili, pa so takoj, ko so zopet prišli do vode, žaživeli kot nekdaj, i,, ^ ^ ^ "ll Naredila sa je že noč in mestni turist je že komaj viekel za seboj svoje, od utrujenosti 'težke noge. Končno vendar le naleti na majhno kočico, surovo potrka in čaka. Čez nekaj časa se odpre linica in zaspan možakar vpraša: »Kaj pa bi radi?« — »Ostati hočem tukaj,« reče dokaj oblastno naš turist. »Zaradi mene lahko ostanete tam,« mu dobrodušno odgovori gorjanec in zaloputne linico. veda male petorčice. Celo njihova lastna mati ne more priti do njih zaradi ogromnega navala. Zastave. napisi, zvočniki naznanjajo veliko točko, uboga mati pa sedi doma in se pritožuje, da sliši čez cesto svoje ljubljenke jokati, ne da bi jih mogla potolažiti. Dasi 6anio »čez cesto«, je družina popolnoma ločena in prerezana na dvoje: na eni strani pet razkošnih »kraljic«, na drugi 28-letna mati 6 svojimi ostalimi šestimi otroki. Najhitrejše motorno kolo na svetu. Z njim se ponašajo Angleži. Neprijetnost prevelike prilfubnosti »Uboge moje sirotice!« je vzdihnila gospa El-zira Dionne, mati kanadskih petorčic, ki 60 ji povedali, da 60 znašali njihovi lanski dohodki 171.000 funtov (41 milijonov din) ali približno 8 milijonov din za vsako. »Otroci, ki doraščajo v kakršnikoli ustanovi, ne morejo nikdar biti tako srečni in veseli,’ kakor če odraščajo doma. pri svoji materi!« Res je, da imajo velike dohodke, pa tudi stroški niso majhni. Samo za svojo hišico so lani porabili 12.000 šteriingov in 8000 za vzdrževanje^ svojega osebja, gospodinjstvo in obleka. Vzdrževati morajo čuvaje, služabnice, bolničarke, zdravnike, policaje, blagajnika in knjigovodstvo. Tudi staršem plačujejo 20 šteriingov (4800 din) mesečno kot nekako nagrado svojim »ubožnejšim sorodnikom«. Največji vir njihovih dohodkov so bili štirje filmi, v katerih so »nastopale«. Za dva so dobile 90.000 šteriingov (krat 240 = din), za enega 8000 in za enega 2500 šteriingov. Odbor, ki ga je izbrala ontarijska vlada za njihovo čuvanje, je že sklenil dvajset pogodb z raznimi trgovskimi družbami, ki hočejo izkoristiti reklamno vrednost »ubogih« triletnih junakinj. Pa tudi brez takih pogodb bi njihovi letni dohodki znašali skupno 30.000 šteriingov vse dokler ne bodo toliko odrasle, da se bodo lahko samostojno spoprijele z mrzlim svetom. Posebne varovanke angleškega kralja že se- daj »zaslužijo« več kakor prestolonaslednica najmogočnejšega imperija. Ko je gospa Dionne rodila petorčke, 6e ji še od daleč ni sanjalo, ne samo, kakšno bogastvo jih čaka, ampak da je z njihovim rojstvom ustanovila pravi cfrkus in novo mesto kjer se je preje vila slaba, neokretna poljska pot, je sedaj široka, krasna cesta, po kateri pridrči vsako leto kakega pol milijona avtomobilistov z radovedneži in »romarji«. Samotna, žalostna polja 60 čez noč pognala na stotine novih hišic. Ob novi cesti je zrastla množica stojnic in prodajalnic, gostiln in okrepčevalnic. Razni krotilci kač in drugi cirkuški čarovniki in junaki 60 postavili 6voje šotore ob »največjem čudu sveta«. Posebni junakinji sta postali gospe Legros in Lebel, ki sta kot babici prisostvovali znamenitemu rojstvu. Za naprej hočeta menda živeti samo od sf>omina onega »velikega dogodka«. Postavili 6ta namreč 6tojnico z raznimi 6pominčki. med katerimi so najvažnejši kamenčki iz igrišča petorčič. Za dober denar jih prodajata mladim nesrečnim ženkam, ki bi rade postale mamice in ki imajo večje zaupanje v take vražarije kot pa v razne svetnike in svetnice. Najzanimivejša točka v tem cirkusu pa so se- Veroučitelj: »Kaj pa so to, pogani? Bister dečko: »Pogani so ljudje, ki se ne pre-liraio radi ver. Veliki japonski top s kitajskih bojišč