UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljuoijnm, rranusitrmsKa utica st. a luskama I. nadstr.). Uradne ure za stranko so od 10. do 11. dopoldne in od 5 do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne i/ : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom ?.a Avstro-OgrBko in Bosno K 21‘60, polletna 1< 10'80, četrtletna K J'40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoielno K 26*40; za > ostalo inoiemstvo in Ameriko celoletno K 86"—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov .* .* ob pol 11. dopoldne. \ *. UPRAVN1ŠTVO se nahaja v Selenburgovi ulici 5lev. 6, II., in nradujo ta stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer. Inseratl: enostopna petilvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklamo 40 vin. -- lajtuaL, f pi ejema uprnvništvo. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ■....... Reklamacije lisia so poatniiie proste. .....................—■ Štev. 362. V Ljubljani, v sredo dne 21. avgusta 1912, Leto II. Naše delo; Velike naloge čakajo našo stranko v bližnji Bodočnosti in napeti bo treba vse moči, da jih lzvrŠiino. Ako na eni strani preiščemo razmere, v Katerih se jc razvijala socialna demokracija jia Slovenskem in konstatiramo, da nam niso one prijazne, moramo na drugi strani tudi pri-znatuda so vse razmere v veliki meri posledice človeškega delovanja ali mirovanja. V okvirju [fmer se bo razvijalo bodoče življenje, ali sami Jeliko razširimo ali zožimo ta okvir: naša zasluga bo, kar dosežemo, naša krivica, Česar ne dosežemo. Za obilno delo, ki nas čaka, je treba predvsem dobre organizacije; za organizacijo je treba ljudi, ki jo oživljajo. Naši stranki je do-siej primanjkovalo delavnih moči in lehko se •ece, da je bilo vse efektivno delo natovorjeno Prav malemu številu požrtvovalnih sodrugov, Ki so storili, kar jim je bilo mogoče, dočim se Je velika večina vse premalo udeleževala stvarnega dela. Delo v stranki je zelo raznovrstno in nekaj opravlja lehko vsakdo, četudi ne uiti v sebi sposobnosti, da bi snoval načrte w vodil armado. Ravno za podrobno delo, ki ni nič manj potrebno in koristno, je doslej pri-»»anjkoval0 moči, vsled česar je marsikaj zastalo, kar bi se Lilo lehko izvršilo. ____ žiti ?ela’ se nam sc mora udele- vih rSa stra,,ka 'n vsak posameznik mora za-rayv!.ro!<‘tve- V Prvem redu jc to potrebno za 'Sirjenje »Zarje« in za utrditev organizacije, se izgovore je treba položiti na stran. Kdor na. kakšno funkcijo, mora podvojiti svoje iiioci, kdor je preprost član, mora začeti z aktivnim sodelovanjem; kdor je doslej ob strani simpatiziral s stranko, se ji mora pogumno pridružiti. Razšii ieiiju x Zarje« in okrepitvi strankine organizacije veljaj v prvi vrsti naše delo. in ^ .•• °j^,° ’e, ^e. delavcev, koliko je znancev pi ljateljev, koliko je sorodnikov, ki še niso na-><-em na socialistični dnevnik in ki še ne črpajo u njega vodil za delavsko borbo. Naša skrb in Nasa naloga je, da vse te mlaeneže napolnimo z Ognjem prepričanja in navdušenja in da jih •'»vdahnemo s socialističnim spoznanjem. •J.ajmo jim »Zarjo« v roke, ki naj postane iz-virek pouka in duševnega razvedrila za vse ^ipvensko delavstvo. Ne pozabimo, da je vsak "Uii, ki ga zamudimo, izgubljen, da bo delo zme-1 %da-se ?3Cwio ovire vedno bolj kopičile, in nihče se*!??*,,16 doIžnost slehernega sodruga sobnncH » .0re izgovarjati, da nima spo-čc se tud; a ''stu lehko pridobi vsak, vit; ■/ p9 duševni razboritosti ne more ko-11 r\~T rec»no — Marxom! Ki ',^a stvar pa je okrepitev organizacije, z;'u obstojajo lokalne organizacije, se morajo J!. e i. Po vsem okraju, da se ustanove podobne ojganizacije povsod, kjer je mogoče. Ako so .Je Posamezni sodrugi, pa še nimajo svoje skupne organizacije, naj se sestanejo in naj si jo ustanove. Kdor ne ve, kako začeti, naj se obrne do bližnje organizacije, do deželnega zastopstva ali pa do izvrševal nega odbora, kjer <*°bi vsa navodila, vse podatke in vsak posebni pouk. Razširjenje »Zarje« in okrepitev organiza-i.ijf se mora izvršiti. Vsega dela ne smemo oddati tik do volitev. Ako ima vsak sodrug od-^ o uho in odprto srce in le malo dobre volje, MM——.................................. ■ VI. se tudi lehko izvrši. Postranskih težav se ne sme ustrašiti nihče; vsakdo se mora jasno zavedati, da brez boja ni zmage. Naši časi so resnobni. Klerikalizem postaja pogumnejši in predrznejši od dne do dne. S svojim dejanjem in nehanjem izziva na neizprosen boj. In ta boj je samo naša naloga, samo poklic' socialne demokracije. Liberalizem in narodnjaštvo je onemoglo po vsem Slovenskem. Dokler je bil živ, ni znal zajeziti klerikalnega napredovanja. Znal je tarnati, znal je zmerjati, ampak zajeziti in ustaviti klerikalne reke ni znal. Za ljudstvo ni storil ničesar, ker nikoli ni poznal socialnih nalog našega časa, tako si je odtujil, kar je še imel med narodom in tako stoji danes tukaj nekoliko generalov, ki se začudeni ozirajo, kam je skopnela vojska. In glede klerikalizma je sedaj vprašanje: ali naj ves slovenski narod kapitulira pred rimljansko gardo, ali naj se resnično protiklerikalni elementi organizirajo, da zgrabijo klerikalizem z novo, svežo močjo za roge? Komur ni protiklerikalizem samo fraza, se mora pridružiti resnemu delu. Boj proti klerikalizmu bo počival v bodočnosti le na socialni demokraciji in zato je naloga vseh resnično svobodomiselnih elementov, da se ji pridružijo brez predsodkov in brez pomislekov; naša naloga pa bo, da organiziramo boj brez obzjrov na desno in na levo in da ga izvedemo do zadnjega konca. Zato pa kličemo v teh resnih dnevih vse na delo, vse organizacije, vse sodruge in vse prijatelje: Za »Zarjo«! Za organizacijo! Zdravstveni normalni delovnik. Kadarkoli zahtevajo delavci varstvo .svojega zdravja in življenja ter stavijo tozadevno zahtevo, se dvigne vsa kapitalistična družba/ da jo zavrne. To se kaže zopet sedaj pri spremembi § 74. obrtnega reda. Poslanska zbornica je sklenila na seji 29. marca spremembo tega paragrafa; gosposki zbornici pa se je zdelo primerno, da rešitev zakona zavleče ali celo zabrani. Ostane torej še pri starem, sanitarni delovnik je za enkrat še ideal. Pri tem pa.tsc smemo pozabiti, da spremenjeni § 74. obrtnega reda še ne prinese brezpogojno zdravstvenega normalnega delovnika, ampak šele ustvari podlagi, na kateri sc lahko tak delovnik uresniči. Novo besedilo zakona skupno ministrstvo šele pooblašča, da v gotovih obratih določi dobo dnevnega delovnega časa in potrebne odmore. Podjetniki se torej postavljajo v celi črti v bojno vrsto že proti sami možnosti, da dobi vlada pravico v posamičnih slučajih in obratih določiti delovnik. Da moremo stališče podjetnikov pravilno presojati, moramo vedeti, da je ta reforma izvedena že v v,ečini kapitalističnih dežel V vseli deželah, razen na Ruskem, je zdravstveni delovnik možen, če ga smatra vlada za potrebnega. V obrtnih panogah, ki so posebno škodljive zdravju, kakor na primer v kemični industriji, mora biti možno primerno skrajšanje delovnika, ne da bi moral šele ves parlamentarni aparat v ta namen razgibati. Nič druzega ne namerava novi § 74. obrtnega reda. Od veljavnega § 74. obrtnega reda se loči samo po teni. GIOVANNI VERO A: Pastir Jeli. rineo nied novinii ljudmi v Ma- gatve, je pozaS ka-Sr,e?i vrven*a vinske tr- ,Pa Je mislil vedno nanin^°,Je!,ja- Past>>' Je'' dnevih ni imel d,-«™ ’ a aj v dolgočasnih videl svoie žiLi- gela opravila Je venomer ni imel d! k ' 2?* sabo- Nobenega vzroka in Se t ' •h0d,J v do!ilI°’ °"krai )]10stiča’ Dol^n m,u”! Vlde* v bližini upraviteljstva. in or! f. i!VC •° neznan°, da je Mara zaročena 'drvpin J1* veliko, veliko vode hitelo in Snn r- mostičkom. Videl jo je zopet na dan Jih n^VaiD”i^’ k° je z žebci šel na semenj, da Selip •? pra^n'k, ko se je njegovo ve- kruh J! erml0 \ ža,ost in ko je prišel ob gospodovega žebca.*e ^ Zadela ncJ ,da".SK|ma ie “kal oskrbnik že od ra-jutra zebcev m zlovoljen je hodil gor in ■j* v svetlih škornjih med konji in mezgi, ki Se- .no in Iev0 ol) ^avni cesti stali v vrstah. rJm. je bil skoraj v kraju in Jeli se še zme-; n' Prikazal z živalmi, tam za ovinkom ceste, trjiju a suhih pobočjih Kalvarije in »griča ve-Šedp m‘inov« ie bilo videti posamezne male k t|A°Vac’ ki s? stale v krogu, glave povešane Kovph J* °čmi, in nekaj dolgodlakih kj -' ’ kI se jih plača kot najemnina za polja, l5Uoda5 , Pekoče vročine neobdelana. Tam letovati,£ dolini je vabil k božji službi San i'11 donp«- zyon* spremljan od votlega poka in kr-Č .mo^narjev. Dolina se je hotela stre-l5Iatnenw Je vl?dal med vrstami ljudstva, med l6ivJa vr1 strehami Prodajalcev sadja in so-*•.; »^va San Oiovanni!« je šumel po ; »sini se po ulicah in odmeval v dolini. rag»« je vreščal oskrbnik, »in Jeli, malo- pridnež, si dovoli, da bom ob semenj!« Ovce so vzdignile glave z boječimi pogledi in pričele naenkrat meketati in goveda so na- prej stopila nekaj korakov in gledala okrog z velikimi očmi. v Oskrbnik je bil jako besen, ker ta dan mora plačati najemnino za ograjena zemljišča. »Da je sveti Oiovanni prišel do bresta,« pravi po-godba^ in da bo število polno, je računal na prodajo žebcev. Ali žebcev in konj in mezgov .ic bim veliko, vsi počičkani in naličkani in ozaljšani s čopi in pentljami in kraguljčki; živali so tolkle z repi, da prepode dolgčas, in so za vsakim pogledale, kakor da čakajo na bitje, ki jih kupi. »Zaspal je, potepin!« je kričal oskrbnik, »in sedaj mi ostanejo žebci!« A Jeli je vso rioč hodil, da pridejo žebci zgodaj in sveži na semenj in dobe ob prihodu najbolji prostor; bil je na »Vranjem holmu«, ko so se »Trije kralji« na Arturskih gorah s povzdignjenimi rokami bleščali v sotneu. Neprenehoma so bežala mimo njega kola in vozovi in ljudje, jahaje in peš, ki so šli na semenj; za-raditega je moral dečko dobro paziti, da se niso izgubili žebci, uplašeni od neobičajnega drvenja, marveč združeni korakali po veliki cesti, vedno lepo za »belko«, ki je hodila mirno in ravno, z zvoncem na vratu. Semintja, če je pot vodila čez holm, se je slišalo iz velike daljave zvonenje pri San Giovanniju; vseokrog v tihoti in temini prostega polja se je slišal po vsej cesti, kjer so bili ljudje, ki so šli peš ali na konjih k prazniku v Vizzini, klic: »Viva San Oiovanni!« In rakete in švigalčki so letali kvišku ko sveča ravno in svetlikajoč za gorami in iskre so deževale kakor utrinki v avgustu. »Istotako je kakor na sveto noč!« rekel je Jeli dečku, ki mu je pomagal voditi čedo. »V vsaki kmetiji se praznuje in sveti in po vsej cesti se vidi umetalni ogenj.« Deček je hodeč dremal in počasno prede- da vlado pooblašča za določitev delavskega varstva v posebnih okoliščinah. Paragraf 74. izraža v svojem starem besedilu samo, česar je dolžan obrtni imejitelj in našteva njega dolžnosti. Prvi odstavek tega paragrafa se n. pr. glasi: »»Vsak obrtni lastnik je dolžan na svoje stroške priskrbeti in vzdrževati vse tiste naprave v delavnicah, pri strojih in obratnih pripravah, ki so z ozirom na kakovost njegovega obrtnega obrata ali obratovališča potrebne za varstvo življenja in zdravja pomožnih delavcev.« . Druga odstavek nalaga obrtnemu lastniku dolžnost, da ukrene varnostne naprave pri strojih in transmisijah; tretji odstavek obsega določila o uredbi delavnic, z ozirom na prostor, svetlobo in zrak ter odreja zlasti v obratih kemične industrije, da mora biti obratovanje urejeno kar najmanj škodljivo zdravju pomožnih delavcev. Obadva naslednja odstavka imata določila o uredbi stanovanj, če jih daje obrtni lastnik na razpolago delavcem; nadalje določila o ozirih na moralne zahteve pri mladih delavkah. Čeprav so dolžnosti obrtnih lastnikov precej natančno navedene, so se vendar prav malokateri izmed njih brigali zanje. Ne uredba delavnic, ne stanovanja, ne varstvene naprave pri strojih in transmisijah, ne odredbe za moralne zahteve z ozirom na mlade delavke se niso v jemale s predpisi § 74. obrtnega reda. Kako siabo je v tem oziru preskrbljeno, je razvidno iz vsakega poročila obrtnih nadzornikov. Zategadelj zavezuje § 74. v svojem novem besedilu vlado, da predpiše obrtnemu lastniku obratovanje povsod tam, kjer je potrebno. Paragraf 74 a pooblašča trgovsko ministrstvo v sporazumu z notranjim ministrom in po zaslišanju trgovskih in obrtnih zbornic, da ukrene splošne predpise za varstvo življenja in zdravja delavcev in da izda še posebna določila za posamične načine obrtnega dela in opravila. Paragraf . 74 d pooblašča skupno ministrstvo, da po zaslišanju trgovskih in obrtnih zbornic in drugih korporacij določi dobo dnevnega delovnika in potrebnih odmorov za posamična obrtna opravila, pri katerih čezmerna doba delovnika očividno znatno škoduje zdravju delavcev. Trgovinski minister tudi lahko prepove porabo nekaterih strojev, če niso oskrbljeni s potrebnimi varnostnimi napravami. Kdor pozna naše trgovske in obrtne zbornice, ve, da niso navdušene za delavsko varstvo in da store, kar je v njih moči, da vlado prepričajo, kako strašno škodo bo trpela industrija, če se izpolnjujejo določila novega § 74. Da se industrijcem prikupijo, so že obstoječe obrate večjidel izvzeli iz določil § 74. Kljub temu gosposka zbornica ni pritrdila sklepu poslanske zbornice in je pustila zakon mirno počivati. Industrialci so ji seveda hvaležni za to in podjetniki hujskači ne štedijo s hvalo gosposki zbornici, katere modro zmernost in zmerno modrost nad . vse poveličujejo. Reševalci industrije sede torej v gosposki zbornici; kajti v nasprotju s poslansko zbornico plemeniti in blagorodni gospodje v gosposki zbornici vedo, kako daleč se sme iti. da se ne škodi industriji. Z veliko pokojnostjo ponatiskujejo kapitalistični hujskači izvajanja dveh govornikov v gosposki zbornici. F.den je grof Dominik Hardegg, drugi pa bivši trgovinski minister dr. Barnreither. Orof Hardegg je govoril o »pomirjajoči smeri za bodočnost,« ki jo baje mora začrtati gosposka zbornica. V splošnem »mora prevladati zmernostma omejitev napram tistim zakonskim predlogom, ki utegnejo produkcijske stroške še bolj povečati in povzročiti šc večje povišanje cen.« S tem hoče preblago-rodni gospod grof »pomirjevalno« vplivati na »proizvajajoče prebivalstvo,« kakor imenuje ljudi, ki žive od dela. Gospod dr. Barnreither pa je pridigoval o »nmogokaterih ovirah naše industrije,« ki bi se morale odpraviti. Nadalje je imel drzno čelo, da je govoril o »političnih postranskih namenih,« ki baje igrajo v poslanski zbornici vlogo in katerih se bi morala država oprostiti. S povdarkom je zagotavljal, da bo v bodoče gosposka zbornica »tiste zakonske predloge, ki produkcijske stroške še bolj povišajo, natančno preštudirala in povsod tam uveljavila zmerno omejitev,« kjer >r .g dajal s štetjem: »Ena, dve, tri!« se P°č'k c^ \e Taylor zapovedal »Na delo!« . . •. Schmidt zaslužil na dan 1 dolar 85 centov in naložil to vsak dan 47 in pol tom z besedami: sed . inštirideset in pol ton naložil vsak dan (napra\ 12 in pol tonam, ki jih je obvladal do tega dne . . . Schmidt je zaslužil za štirikratno delo . poldrugo polovico tega kot prej. Svoje hišice mogel dalje graditi, za to delo je bil zvečer P1 f truden, zjutraj premalo naspan. Rodil se je lorjev sistem, sistem »znanstvenega izkorisj j nja človeške moči v službi tovarniškega dei.^ 1 sistem »speeding-up«, sistem napenjanja 111 m I rabe človeške energije do najskrajnejše 11 j naravnih pogojev. ., . , .A' Drugi so ta sistem uporabili pri m ^ obrtih, Gilbreth na primer pri zidarjih. J** riški zidar ne vzdigne nič več opeke z^o ^ rokama, temveč le z despo, medtem se/z e patico v apno. Na ta način zidajo hišo iz boljšim okusom. Vrli odra na1; }e pozdravljal doprsni kip pesnika Prešerna, odiecu z zelenjem. Obisk je bil sijajen, veličasten. Zunanjih gostov ni bilo veliko, bržkone zaradi tega, ker se je morala veselica enkrat preložili in so b;ii sodrugi iz drugih krajev za to nedeljo že vnaprej namenjeni drugam. Toda Križ, ta napredna, socialistična okoličanska vasica, je bila skoro vsa na veselici. Pričakovanje in zanimanje za veselico je bilo velikansko. In udeleženci so morali priznati, da tako lepe domače veselice ni imel Križ še nikdar. Med pevskimi točkami je svirala domača godba pod spretnim vodstvom domačega vodje lepe komade. Kakor povsod, smo opazili pri godbi to pot znaten napredek, kar je brezdvomno pripomoglo k sijaju prireditve. Potem je pa nastopil prvič novoustanovljeni moški in mešan zbor te naše Podružnice. Šli smo v Križ prepričani, da bomo Culi petje navadnega pevskega zbora. Pa smo Se motili prav močno. Ze pri prvem zboru je nastopil moški zbor odločno in sigurno, kakor da je sestavljen iz starih, odra navajenih pevcev. Takoj smo se zavedli, da imamo opraviti s pevci, ki streme prav resno za resnično umetnostjo. Zbor šteje že sedaj 70 pevcev in pevk. Razpolaga z lepodonečimi in bogatimi glasovi. Druga točka je bila Aljažev »Zaostali ptič« za mešan zbor. Odkrito povemo, da nas je izvajanje te točke naravnost frapiralo. Kako je mogoče, smo si dejali, napraviti iz preprostih delavcev in delavk tako lep zbor, povzdigniti jih do tako natančnega petja. Ne le da so bili izborno zadeti vsi piani in forti, ampak vse ni-ianse petja so prišle do tako izrazite veljave, da je moral strmeti in se čuditi vsak, če tudi ni prijatelj naših pevcev. Občinstvo je zahtevalo »bis«, ki jim ga je sicer drugače ne radodarni pevovodja dovolil. Tretja točka je bila :,»Na straži« za moški zbor z bariton-solo. Tudi , ? njej moramo reči le najboljše. Topot smo imeli priliko slišati domačega baritonista, ki razpolaga z bogatim, lepodonečim in neprisiljenim glasom. Tudi to točko so morali pevci Ponoviti. Četrta točka pa je bila posebno od-Fritje. Mešan zbor je nastopil z dolgim in nad , ‘V.Se težavnim P. H. Sattnerjevim »Nazaj v pla-nmski raj«. Ta točka je bila pričakovana z vso napetostjo. Kdor je kedaj ta zbor slišal, je vedel, da ga zmorejo le izurjeni pevci in da se je kriški zbor postavil v nemalo nevarnost, ko je postavil na dnevni red tudi to točko. In vendar se je temu mlademu zboru, ' ki ima v svojih .vrstah skoro same mlade moči, posrečilo, da je prekosil vsako pričakovanje. Tudi ta zbor je bil ponavljan, ker je občinstvo zahtevalo in zahtevalo z odobravanjem, ki se je ustavilo šele, ko Sp se pevci in pevke pokazali zopet na odru. ; Zadnja točka je bila Zajčeva »Slava delu« ki i ®o jo morali tudi ponavljati. Za tako lep uspeh Pevskega zbora gre v prvi vrsti čast pevovodju |odrugu Gunterju, katerega si želimo, da ostane ; *e dolgo učitelj in pevovodja naših pevskih zbo-jfrov. Njegov pogled je strog in njegova roka | ne trpi indiscipline. Zato je pa naravno, da se ^morajo pevci, s katerimi hoče imeti vedno najlažji stik, povzpeti do popolnosti. Čast gre pa tudi pevcem in dražestnim pevkam, ki se za-; Vedajo svoje naloge, da vstvarijo v svoji va- ! vedrueSHl!^en pevs^i zbor, ki bo še mnogokrat lem i* ^hove domačinom in tujcem. Med pet-'; tlJn„!last?Pila sodružica Cilka Maganja z de-„*v ‘ iarm 0 »Zastavi«, ki jo je napisal na-tini7 i s°drug Golouh, kateri je tudi to pot jPOKazal svojo bogato pesniško žilico. Gospodična Maganja je deklamirala s temperamen-. tom in nepretirano. V zahvalo ji je bil prisrčen : aplavz. Po pevskih točkah je sledila predstava i enodejanke »Pri Puščavniku«. Igralci so vsi izvršili svojo dolžnost, le žal, da ni prišla igra do i Svoje veljave vsled hrupa, ki je bil nastal med i Občinstvom, katero je sililo naprej, da bi slikalo vse, prav vse. Predstave na prostem so težka stvar in jih ni priporočati. Igralci bi mo- ; »Mas—--.—-aa—a-m--.Ti------ ------- - - - - - - If: tempu 350 opek na uro, namesto 120 opek : ha uro, kakor so delali prej. <. Nov tip paznika (ali so ga morda pa že Fa- raoni in Caracalla slutili?) se je pojavil na ame-i nskem delovnem polju. Paznik pred rojstvom j"aylorjevega sistema je imel dolžnost, da je pregledal, če je bilo delo pravilno in točno do-!, pazn'k, »speedboss«, pa določuje fle mož leVlULkosov< ki mora biti oddanih; on i tič dosega rptney od Svojih liudi rekord. Kdor i (delovnega nfn5’ \ sf.rči iz sv0^ >>joba<< živel še dalje! m 0 g,eda’ kako b° Doslej?*? S0 delavstvo in za industrijo Sov 3z določenim številom ko- ? m fa merilnega tempa? i ^aJPrej izpodrine spretni manj spretnega, o ]e samo po sebi razumljivo. Potem pa izpodrine najspretnejši sam sebe, kakor že rečeno najspretnejšega. Ker pri tem načinu dela je seveda nadprodukcija blaga tako ogromna, da J11 oral° biti tovarne zmerom pogosteje in vselej za delj časa zaprte, ker že ne vedo, kam s svojimi velikimi, zvrhanimi zalogami. Amerika proizvaja trikrat toliko, kakor sama porab«, m izvažanje ne gre vzporedno z nadpro-dukcijo. Schmidt iz jeklenih tovarn je posredni ; Vzrok kitajske revolucije, to opomnim le mimogrede. Ako bi bil krotil jekleni trust svoj izvozni pohlep nasproti »državi sredine«, tedaj , toe bi nikdar gospod Sunjatsen planil iz’ Wall-(Streeta (novojorška borza) v svetovno zgodovino! f . Delavec praznuje torej en del v letu, pohabi svoje borne prihranke, če jih sploh ima, in g* Je tako iz svojega korenjaštva zvil prav fn°bro, solidno vrv, kakor vidimo. 'k? tistem, ta ničvredni, pasji, izsesavajoči si-i?tem za akordno delo, cvete, si osvaja v daljni ; Ameriki eno tovarniško panogo za drugo, eno :_ovarno za drugo, stega svoje kremplje že k 'Vsod V ^reuzot’ v Essen, v Vogtland, vsepo- '|,0 .^adaljna konsekvenca tega skrajnega iz-; Ji* canja vseh moči je — začasno — speci- j*jo ameriška uredba »Age Line«, starostna (Konec prihodnjič.) rali vpiti, da bi se jih slišalo. Toda kljub U mu je bilo smeha v obilici. Prav prijetna stara soproga je bila sodružica C. Magajna in njenega soproga je sodrug N. W. (znan vsem Križanom) prav izborno zadel. Izboren natakar je bil sodrug A. Maganja. Dobra parčka sta bila N. N. in sodružica M. Švab. Tudi sobarica je imela v sodružici F. Pence dobro, lepo sliko in A. Sedmak je bil izboren sluga. Po veselici se je pa razvil ples, ki je kmalu zvabil v hram Terpsi-liore toliko mladine, da jc bilo težavno plesati onemu, ki ni preveč vajen. Sodrugom prirediteljem pa čast za tako lepo prireditev, s katero so počastili ime podružnice »Ljudskega odra«. — S Katinare. Shod. ki ga je sklicala stranka pretečeno nedeljo na Katmari, je izpadel kakor je bilo pričakovati. Šlo je za protest zoper špekulante italijanske večine, ki hočejo rešiti vodovodno vnašanje na način, ki bo koristil le posameznim borzijanccm in kakemu r.ič preveč plemenitemu princu. Ob najlepši udeležbi je poročal o dnevnem redu sodr. Milost, ki je za svoje jedrnato in stvarno poročilo žel živahno pritrjevanje. Z nedeljskim shodom so delavni sodrugi na Katinari pokazali zopet svojo neutr udi ji \ ost in navdušenje. Shod je popolnoma dosegel svoj namen. Pravi izraz splošnega ogorčenja je bil. Izvršilo se je mnogo prave ir; zdrave socialistične agitacije. — V Trebčah se je vršil pretečeno nedeljo bogato obiskan shod, na katerem je poročal sodrug Milost o raznih za zidarje in za vse delavstvo važnih rečeh. Shod je bil lepa manifestacija delavske zavednosti in socialističnega napredka. Po shodu se je zopet vpisalo lepo število zidarjev’ v našo organizacijo, — Z Grete. Tukaj se je vršil pretečeno nedeljo shod zidarjev, ki je bil prav lepo obiskan. O dnevnem redu je poročal sodrug Milost. Shod je bil najlepši odgovor napadom lažnjivega časopisja in hujskanja razgrajačev iz narodnega korita. Razpravljalo se je o razmerah zidarjev in njih organizaciji v Trstu ter o posredovalnici dela. Pojasnilo se je marsikatero nesporaz-umljenje in tudi izdajalci iz narodne delavske organizacije so dobili zasluženi odgovor. Shod je bil skozinskoz važen in koristen. — Roparski napad. Kakor smo že svoje-časno poročali, sta vlomila dva vlomilca v skladišče tržaškega trgovca Lewija. Pri tatvini ju je zasačil Le\vi sam. Vlomilca sta ga napadla, smrtnonevarno ranila in pobegnila. Kot zločinca so po dolgem iskanju izsledili 261et-nega Nikolaja Radovanoviča in 38 letnega Ju-koslava Živkoviča. V ponedeljek se je vršila proti zločincema prti tržaškim deželnim sodiščem glavna obravnava. Radovanoviču se je krivda nepobitno dokazala in je bil obsojen na štiri leta težke ječe, Živkovic pa ja bil zaradi pomanjkljivih dokazov oproščen. — Ogenj na parniku. Na pristaniškem stražnem parniku v Pulju >Bellona« je izbruhnil iz dosedaj še neznanega vzroka ogenj. Gasilcem se je posrečilo ogenj v kratkem pogasiti. Škoda, ki jo je napravil ogenj še ni znana. — Poskušen samomor. V ponedeljek so prepeljali v bolnišnico v Trstu 301etnega brivca Dominika Kazano, katerega so našli na njegovem stanovanju zastrupljenega. Vzrok samomora je neznan, stanje bolnika je brezupno. Narodnjaška doslednost. Trst, 20. avgusta. Da narodnjaki niso posebno izbirčni, kadar jim gre za dosego ciljev, ter da ne premišljajo veliko, ali se to in ono strinja z njih načeli, to smo že velikokrat imeli priliko opazovati. V Trstu so pred kakimi štirimi leti ustanovili — seveda na migljaj od zgoraj — nekako »zvezo« jugoslovanskih (reci žoltih) železničarjev. Organizacijo, potom katere bodo baje rešili železničarje stradanja, a obenem bodo varovali železničarje, da se ne ponemčijo, poitalijančijo ali celo poturčijo, kar bi se baje zgodilo, če bi ostali nadalje mednarodno organizirani. Očitali so socialistom, da izdajajo tudi nemška vabila ter da na shodih govore nemško, ko vendar v Trstu ni Nemcev. V pravilih so zagotovili, da bodo v svojo organizacijo sprejemali samo železničarje slovenske narodnosti in govorilo se bo le slovensko. Ali kako dolgo so se tega načela 'držali, je razvidno iz sledečih dejstev. Takoj v začetku svojega organiziranja so izdali za neki shod zraven slovenskih tudi nemška vabila ter so s tem torej že reflekt.irali na Nemce. S tem so samo potrdili, da je treba v praktičnem slučaju tudi z Nemci računati. To Pa Jih prav nič ni ženiralo, da so so-druga E. Kristana kot kandidata najbrutalnejše napadli ter ga imenovali izdajalca slovenskega naroda samo zato, ker je na nekem volilnem shodu državnih železničarjev izpregovoril tudi nemško z ozirom na okolnost, da je bilo precej nemških železničarjev volilcev. Ali v tistem hipu so izdali pri tistih železničarjih nemške letake za svojega kandidata, kateremu so nadeli ime Herr Johann Škerjanc. In vendar je Škerjanc nastopil kot kandidat v imenu političnega društva »Edinost« za to, da bo štel slovenske glasove. Ali Herr Johann se je pri tej priložnosti ponudil tudi Nemcem za kandidata. Takih letakov so si sodrugi spravili več za spomin. Da se narodnjaki ne branijo članov druge narodnosti, je pred kratkim dokazal znani Janez Jaklič, ko se je ponovno obrnil na nekega sodruga s prošnjo, da bi ta — ki je godec — pristopil k njihovi narodni godbi, ker drugače ne morejo nastopiti 11. avgusta pri veselici v Divači. Dotični sodrug pa je prepričan socialist, ki ne bo svojega prepričanja menjal tako„ kakor se menja srajca. Ne vemo, ali je večja narodnjaška drznost ali naivnost. Ako se upajo vsiljevati najtrdnejšim sodrugom svojo čifutsko šaro res ne vemo, kako bi imenovali to predrznost. Torej za enkrat ne bo z muziko nič v Divači. Sicer pa je umevno, da je godba sedaj nujno potrebna, ko so bili železničarji ravnokar tako sramotno od narodnih tovarišev izdani. Ako se jim dobro zatrobi v prazen žeio-dec, tedaj morda ložje pozabijo to najnovejše izdajstvo. Vestnik organizacij. Odbor moSčauske podružnico ..Vzajemnosti" ima danes v sredo ob 8. zvečer nujno sejo. Odborniki so naloženi, dn se iste zanesljivo udeleže. Zadnje vesti. TURŠKO - ČRNOGORSKI KONFLIKT. Igra z ognjem. Solun, 20. avgusta. Črnogorci nadaljujejo s sovražnostmi proti Berani, odkoder nujno zahtevajo ojačenja. Klanje v BeranJ. Cetinje, 21. avgusta. Iz uradnega črnogorskega vira poročajo: Preden so turške obmejne straže hitele na pomoč v Berano, so požgale skupno z Arnavti v Rugovein čuvajnice, da ne padejo v roke upornikov. Klanje v Berani se nadaljuje. Obmejni črnogorski kraji so prenapolnjeni z begunci in ranjenci. Napada na Berano se ni udeležil noben Črnogorec. Predvčerajšnjem je bil tudi velik ljudski tabor, da protestira proti turškim grozovitostim v Berani. Sprejela se je resolucija, ki vlado poziva, naj napove Turčiji vojno. Turški protesti. Caiigrad, 21. avgusta. Kakor poročajo listi, je sklenil miijistrski svet, ki je trajal do 1. ponoči, storiti v Cetinju energične korake in obrniti pozornost velevlasti na postopanje Črne gore, ki nastopa bojevito, ki je uprizorila napade na turško ozemlje in razdelila med krščansko prbivalstvo v Berani orožje. TURČIJA. Sprememba kabineta. Carigrad, 21. avgusta. Kakor se čuje, sta dva ligina oficirja zahtevala od velikega vezirja, da se kabinet prenovi. Mladoturški kongres. Solun, 21. avgusta. Voditelji mladotur-škega odbora so sklicali 27 pokrajinskih kongresov za 15. ramadan v Carigrad. ______________ Prisega oficirjev. Carigrad, 20. avgusta’. Oficirji mornariškega ministrstva so prisegli, da se vzdrže politike. ALBANIJA. Sporazum z Albanci? Carigrad, 21. avgusta. Ministrski svet se je posvetoval o vprašanju glede na nošnjo orožja. Poluradno poročajo, da se je dosegel nad Ibrahim pašo in albanskimi voditelji sporazum in se Albanci razkrope. Povratek Albancev iz Skoplja. Solun, 21. avgusta. Iz Skoplja jc pravkar došla depeša, da se položaj boljša in se prebivalstvo pomirja. Arnavti so se že začeli vračati (?) Novi spopadi se niso primerili. ;-Najdeni bombi. Solun, 21. avgusta. Na progi Akindžali-Poroj železniške zveze Solun-Carigrad so našli dve bombi. Ker so bile bombe slabo pritrjene, je peljal čeznje ves osebni vlak, ne da bi se bil poškodoval. PODRŽAVLJENJE BELJAŠKE POLICIJE. • Beljak, 21. avgusta. Začela so se pogajanja o podržavljenju beljaške mestne policije. Vlada navaja za nagib podržavljenja bližino italijanske meje in velik tujski promet. PROTESTNO ZBOROVANJE V PRAGI.^ Praga, 21. avgusta. Narodni socialci so imeli protestno zborovanje zoper razsodbo v Jukičevem procesu in zoper režim na Hrvaškem. Po zborovanju je šla ogromna množica proti Venclovemu trgu, kjer so razvili črno zastavo. Policija je zaplenila zastavo in je z atako razgnala demonstrante, od katerih je tudi štiri aretirala. ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA. Praga, 21. avgusta. Češki listi poročajo, da se bodo pričela spravna pogajanja 6. septembra. Šestorica, ki je bila izvoljena pred zaključkom pogajanj v juliju, bo izdelala do 6. septembra referat o jezikovni rabi pri deželnoknežjih uradih. V čeških krogih so prepričani, da bodo septemberska pogajanja imela hitrejši tempo in da bo deželni zbor sklican v začetku oktobra h kratkemu zasedanju. O OGRSKI DUMI. Budimpešta, 21. avgusta. Vlada razglaša, da parlament ob otvoritvi poslanske zbornice Samo pri tvrdki d -H 0 u a< •sn 1 s 5? 3 I 2 c* i © ; & % ►d hi D O ! £ C 2! II Cenik z&stonj in poštnine prosto. ne bo več zastražen z vojaškim Kordonom, ki je izključitev vseh opozicionalnih poslancev iv-imši Kovacsa potekla že z 19. julijem. POLJSKO - RUSINSKI SPOR. Izjava barona Helnolda. Dunaj, 21. avgusta. Minister notranjih zadev baron HeinoIU je izjavil načelniku rusiusl c parlamentarne frakcije dr. Lewickemu. da vlac rusinskemu klubu vkratkem predloži forrnu . glede na rusinsko fakulteto. Na podlagi te formule naj se bodo vodila rusinsko-poljska pog; • janja, ki jih hoče vlada z vso močjo podpiral:. Konferenca dr. Lea. Dunaj, 21. avgusta. Pred odhodom z D; n a ja je načelnik poljskega kluba dr. Leo. kor feriral z baronom HeinOldom o aktualnih ga* škili vprašanjih, predvsem o sklicanju deželne , zbora, o volilni reformi in o rusinskem vseuč liškem vprašanju. Dr. Leo, ki je načeinik \\ lilnoreformnega odseka v dež. zboru, je sklic . ta odsek na dan 10. septembra. VATIKAN SE. MODERNIZIRA, Rim, 21. avgusta. Vatikan dobi v kratke.,!, času postajo za brezžično brzojavljenje. Mai-coni je že priskrbel potrebne priprave. AVSTRIJSKI POSLANIK OBISKUJE VELI IZDAJN1KA V JEČI. Lizbona, 21. avgusta. Avstrijski poslani'; je obiskal v ječi rojalista Almeida, ki ga i vojno sodišče obsodilo na šest let Ječe zara veleizdajstva. Almeida je bil svoj čas častnik v avstrijski armadi. ANGLEŠKA VLADA ZA BERCHTOLDOV PREDLOG. London, 20. avgusta. Reuterjev urad pc roča, da je ser Edvard Grey odgovoril r. Berchtoldovo vabilo z izjavo, da je srečen, kt* vstopi v razgovor o položaju narodov v Tu-čiji. UVOZ MESA. Dunal, 21. avgusta. Množina letnega uvo> • svežega mesa po znižani carini iz Srbije, i -bila že pred kratkim izčrpana. Nasprotno pa ■' mogla Rurnunija izrabljati njej dovoljene;.; kontingenta. Kontingent dovoljen Rumuniji s-sedaj po končanih pogajanjih med obema vi: dama dovolili srbskemu kontingentu. UMOR RUSKEGA POSLANCA. Buza, 21. avgusta. Poslanca državne dim ' Siztlanova, voditelja mohamedanske skupin . so na stanovanju generalnega majorja Šejhr, ' umorili njegovi sorodniki. Vzrok umora ni zn: . REVOLUCIONARNA VOJAŠKA ORGANIZACIJA. Peterburg, 21. avgusta. Pri obravnavi pr< i s»perjem v Kaš&enu so baje dognali, da je Moskvi središče tajne vojaške organizacije, 1 si je postavila nalogo, da uprizori v voja.šh -in mornarici vstajo in zvede nov volilni zalu in novo ustavo. ITALIJANSKO . TURŠKA VOJNA. Caneva se odpokliče? Milan. 21. avgusta. »Avanti« poroča, da r v Rimu izgubili vsako nado na sklenitev mit v doglednem času. Zategadelj so se odločili r odločnejše vojskovanje, ki ga baje izvede m poveljnik generalni poročnik Ragni. Odpok canje Caneve je sklenjena stvar. V kratke času se izvrše nadaljne mobilizacije. MILITARIZEM V AMERIKI. Washington, 20. avgusta. Skupna kohfc -renca senatovega odseka in odseka reprezei -tacijske zbornice se je zedinila za gradu dridnota, ki bo veljal 15 miljonov dolarjev. Rt publikanci so zahtevali celo dva dridnota. POLOŽAJ V MAROKU. Pariz, 21. avgusta. Položaj v južnem M; roku je silno kritičen. Brezžične brzojavke : nejasne. Gotovo je, da sta ostala dne 14. avg? sta edinole francoski konzul in neki francosl poročnik, ki Je poveljeval policiji v Marakešt Poročnik se pripravlja, da zastavi pretendent El Hajba pot v Marakeš. O UMORU SUNYATSENA. Berlin, 21. avgusta. Iz San Frančiška brze javljajo, da sta dobila hči in sin Sunyatsena, 1 bivata v San Frančišku, brzojavko s poročiion da so vojaške čete umorile njunega očet: Umor, da je zapovedal Juanšikaj. Dunaj, 21. avgusta. Tukajšnjo japonsko pc slaništvo ni doslej dobilo še nikakršnega por< čila o Sunyatsenovem umoru. London, 21. avgusta. Po poizvedbah v Po kingu je poročilo o Snnyiart*enovefli Kmo5xi a* resnično. San Frančiško, 2\. avgusta. V kitajsker predmestju so včeraj z lepaki naznanili Sr nyatsenov umor. Na kitajskem konzulatu in ■ kitajskih časopisih ne potrjujejo te vesti. Novice. * Krščansko socialni svinjar}!. Občinsk zdravnik v Lauterachu na Vorarlberškeni, dr Fink, glasovit krščanski socialec, se je pregre šil z nravstvenimi zločini nad 15 do 201etnim: mladeniči. Dr. Fink je bil načelnik katoliškeg;-telovadnega društva in si je pri svojih svinjari jah vzel za vzor znanega don Rossija iz Tri-denta: svoje žrtve je naprej napojil z alkoholom, torej jih takorekoč zastrupil, in pijane j; potem oskrunjeval. Krščansko socialna stranko je svinjarju pomagala, da je odnesel pete, preden so ga še prijele oblasti. S to pomočjo po stane krščansko socialna stranka soodgovornr za zločin. Dr. Finka so obvestili iz Bregenca. da bo aretiran in sicr mu je to sporočila oseba ki igra v krščansko socialni stranki vodilm vlogo. Dr. Fink se je nato odpeljal v zaprtem vozu do Bregenca, od tu pa z brzovlakom v Curih. Bežal je v času, ko je bil orožniški straž-mojster, ki bi ga bil moral aretirati, že v Lau tarachu. — Pred deželnim sodiščem v Bam bergu je bil obsojen 57letni katoliški župnil Jožef Spaeth, ker je oskrunil 13 do lbletn' učenke. B. Gotzl, Ljubljana - Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ===== Mrez konkurence! * Nova iznajdba. Vsa militaristična bratovščina bo poskakovala veselja ob novi iznajdbi, o kateri poroča »Neue Rundschau«. Nekemu nemškemu inženirju se je posrečilo, da je konstruiral letalo, ki je leliko delj časa v zraku popolnoma pri miru. Vsa dosedanja letala morajo biti v zraku v vednem gibanju, ako gibanje le nekoliko preneha, telebi letalo na tla. Nova iznajdba bo za vojaštvo velikega pomena. * Zadnji vulkanski izbruhi na Japonskem. Med mnogoštevilnimi vulkani japonskih otokov Azalma največkrat bruha. Leži precej natančno v sredini glavnega otoka Nipona in se dviga do 2480 metrov nad morsko gladino in okolo 1.300 metrov nad svojo okolico. Izbruhi tega vulkana so od leta 685. zaznamovani v zgodovini Japonske. Največji izbruh jc bil leta 1783. in od tedaj je veljal vulkan skoro za ugaslega. Kmalu pa jc pouči! bližnje prebivalce, da se je svet motil. Kajti od decembra I. 1909. jc razvil tako delovanje, da ga postavlja na stran lajnemirnejširn vulkanom zemlje. Samo v zadnjih dveh letih štejemo nad šestdeset večjih izbruhov Azalmc. Žrelo v svoji dosedanji raz-teznosti ni posebno veliko, ker je samo 400 metrov široko in 420 metrov globoko. Profesor Omort. izborni voditelj japonske potresne opazovalnice, je po naročilu vlade goro natančno preiskal in dognal, da so se tla žrela v teku zadnjih dvajsetih let znatno povišala. Iz tega sklepa raziskovalec, da sledi zadnjim izbruhom razmeroma kratek premor in da prične vulkan čez dvajset let vnovič bruhati. Profesor Omori je trikrat splezal na vulkan v teku njegovih izbruhov in zgradil ob pobočjih več potresnih opazovalnic. Veliki potresi imajo le redko ali nikdar svoje izhodišče od vulkanov, vendar pa so z izbruhi vulkanov v zvezi majhni potresi, ki se morajo meriti samo s posebnimi pripravami. Posrečilo se je v potresih, povzročenih od vulkanskih izbruhov, ločiti dve povsem različnih vrsti, katerih posebnost je gotovo v zvezi z izbruhi. Majhnih in hitrih potresnih sunkov niso nikdar opazili, da bi jih bil spremljal izbruh. Pač pa se pojavijo v teku eksplozij žrela druga počasna potresna gibanja. ki jih čez nekaj sekund prekinejo nagli sunki. Posebno pozornost je posvetil profesor Omori grmenju, ki prihaja ob izbruhu iz žrela. Grmenje se je časi slišalo skoro 300 kilometrov daleč. Čeprav se je zemlja tresla le v neposredni bližini vulkana. Čudovito je pri tem. da se odmev eksplozije razlega večinoma proti vzhodu, dočim proti zahodu kmalu utihne. Pepel iz vulkana nese včasi z vclkansko naglico naprej, po 60 in 125 kilometrov na sekundo. Pepel dežuje skoro z enako naglico kakor se širi odmev eksplozije. * Dvoboj med postrvaml. človek je dostikrat v svoji nespameti nepravičen proti živalim, zlasti o ribah trdi, da so najneumnejše in najbolj lene med vsemi višjimi živalmi. Vsa novejša opazovanja na ribah pa dokazujejo, da imajo tudi ribe precej duševne razboritosti. Dr. Ward trdi na podlagi svojih opazovanj, da so ribe celo strastna bitja. Kako močna so njihova čuvstva, kaže dejstvo, da bojujejo zaradi ljubezni najljutejše boje, ki gredo za življenje in smrt. Dr. Ward je fotografiral dvoboj zaradi ljubezni med dvema postrvama, ki je postal slednjič tako ljut, da je moral poseči vmes, ker drugače bi bil izid dvoboja smrten. Šlo je za samico lepe postave, ki je zbudila menda pri samcu, ki je švigal mimo nje, ljubezensko čuv-stvo. Drugi samec je pa imel najbrže starejše pravice in je napadel tekmeca uprav z besnostjo, zgrabil ga je za spodnjo čeljust in ga tresel semintje kakor stresa pes miško. Ni prej odnehal, dokler se ni tekmec zvijal v smrtnih bolečinah. Dr. Ward je tedaj posegel vmes in ga dah v vodo, kateri je primešal nekoliko viskija. Čez nekaj časa je zaljubljeni samec dobil, svojo prejšnjo živahnost. i * Iz življenja rezervistov. Iz Velikega Va-radfna poročajo: V soboto so imeli rezervisti honvedskega regimenta strelne vaje na tukajšnjem vežbališču. Rezervist Stojka ni nikdar zadel v tarčo, zato ga je lajtnant Bahli ostro grajal. Rezervist Stojka, ki seveda ni nalašč slabo streljal, je vrgel nato lajtnantu puško pred noge rekioČL »Napravite z menoj karkoli hočete. Tukaj leži puška, ne dotaknem se je niti z mezincem več.« Lajtnant je nato takoj potegnil sabljo in Stojka tako krepko udaril čez glavo, da se je rezervist ves krvav zgrudil na tla Prepeljati so ga morali t,akoj v garnizijsko bolnišnico. Koga bo vojaška oblast obsodila’ Nestrpnega lajtnanta ali rezervista, ki je ravnal v sveti jezi? * Največja hiša na svetu. Novijorški senator Dupont je ustanovil družbo, ki bo zgradila na prostoru, kjer je stala palača ameriške zavarovalne družbe za življenje in ki je pred kratkim pogorela, največjo, veletrgovino na vsem svetu. Stavba bo imela 36 nadstropij — novijorški stavbeniki, ki drže kaj nase, ne grade hiš izpod 30 nadstropij — in ne bo veljala nič več kakor 66 miljonov kron. Stavba bo stala sredi mesta in bo obsegala en mestni okraj. Delavsko gibanje. = »Rudar«, tretja številka v tem mesecu, izide zadnji ^četrtek tega meseca 29. t. m. Zobna klinika dunajskih delavskih bolniških blagajn. Zveza zadružnih bolniških blagajn na Dunaju je priklopila institucijam, ki jih nudi svojim članom, zopet novo, koristno napravo: zobno kliniko, ki je bila otvorjena v četrtek dopoldne. Sodrug poslanec Widholz se je v otvoritvenem govoru spominjal plodonosnega dela zveze zadružnih bolniški blagajn, ki je svojim Članom preskrbela domove za rekonvalescente, zdravilne kopeli, preskrbuje zdrava stanovanja. Leta 1908. je upeljala zveza zdravljenje različnih zobnih bolezni in plombiranje zob, sedaj pa daje svojim članom popolno zobno kliniko, kjer bodo ustavljali zobe in zobovja. Nato je povzel besedo vodja klinike dr. Peters, ki je govoril o nalogah in koristi nove zobne klinike. Dejal je, da sprejemajo ravno delavci že od mladih nog kali za zobne bolezni, ker imajo nezadostno hrano, ker dobivajo namesto materinega mleka različna manjvredna nadomestila. Prvi zobje se rušijo, povzročajo bolečine, otrok si ne upa premočno grizti, škodljive bakterije se vgnezdijo v zobeh, zobje prično gniti, različne bolezni nastopajo. Te bolezni izpod-kopujejo zdravje ob Času menjave zob in tudi še pozneje. In prav delavec potrebuje zdravo zobovje, ker se hrani z jedili, ki se težko grizejo in težko prebavljajo, ker je taka hrana pač cenejša. Zato je važno, da pazi delavec skrbno na svoje zobovje. Novi zavod, ki je opremljen z najmodernejšimi napravami, bo služil delavstvu izborno. Udeleženci otvoritvene slavnosti so si potem ogledali kliniko. V dveh svetlih sobah, ki so pobarvane z belo oljnato barvo, so stoli in pomožni aparati za operativno postopanje zobnih bolezni. Naravnost umetno sta izdelana dva operacijska stola, ki se lehko obračata na vse strani, ki se lehko postavita višje, nižje. Poleg so pljuvalniki z dovodom vode, ki se tudi poljubno regulirajo. Pljuvalniki imajo jzsesalne aparate, ki jih rabi zdravnik pri bolnikih, ki omedle in imajo v ustih še tekočino. V stenskih omarah so instrumenti, ki jih bolnik ne vidi, ker so za debelim steklom. Električna naprava goni sveder pri plombiranju zob. Poleg ordina-cijskih sob so svetle čakalnice, kjer je na razpolago voda. V čakalnice vodi vstop takoj iz ceste. Od čakalnic so ločene delavnice, od katerih ima vsaka deset prostorov, ki se bodo pa šele v poznejšem času popolnoma izrabljali. Vsak, ki bo tam delal, ima dovolj prostora, svetlobe in zraka in lastno omaro za obleko. V delavnicah so brusilni stroji z električnim motorjem, Od teh delavnic je ločena delavnica za takšna dela, ki povzročajo mnogo prahu in nesnage. Popolnoma ločen od teh delavnic jc prostor za izvršitev vulkaniziranja, da ne bo prihajala smrdeča para v ostale delavnice. Vsa klinika je izredno svetla in je izdatno preskrbljena s toplo vodo; ki prihaja od avtomata. Novi zavod, povsem moderno in snažno urejen, pod spretnim vodstvom strokovnjakov, je naravnost blagoslov za delavstvo. V teku prihodnjih dni se prične zdravljenje v novi kliniki. ________ Odgovorni urednik Fran Bar tl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »IJčitelbka Tiskarna« v Ljubljani. se takoj vee sto metrov v rudniku na akord v tej izvežbanemu Odda dela stroki popolnoma Več se poizve pri rud. ravnatelju g. A. Spoljariču, Ljubljana Kolodvorska ulica. Nfajaicivefše! lajiiovej^e! Maksim Gorkij Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi. „Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. t* «i-» CG ‘So 03 a S ¥ 9 itSJUM—— i m !■ mm in um icw uriMnnmnirjcm ... ■ V* \ -M • ' omt w\ Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov €l®ssmče§pi lz:d