TRGOVSKI L' Časopis za trgovino, industrijo 111 ,e>* f Uredništvo in uprovništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. *— Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. n Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. LJUBLJANA, dne 2. junija 1923. STEV. 63. Trgovska pogodba med Avstrijo in Italijo. Italija je sklenila trgovsko pogod-bo z Avstrijo. Avstrijski glasovi poročajo vzradoščeni o tem za Avstrijo tako važnem trgovskem dogodku. Nova Preša pravi: Zgodilo se je to, 4 r.j<^ bilo i/. trgovsko - političnega stališča naravno. 2e samo v tem dejstvu, da se je posrečilo skleniti tako Pogodbo, je to bistven napredek in Približanje normalnim trgovsko-po-litičnim razmeram. Nismo secer dosegli vsega, kar smo mogli upati, vendar pa upravičeno pričakujemo, da bo pogodba ugodno vplivala nad medsebojne trgovske stike. lrgovski promet je na obeh straneh približno enak. Avstrija imporli-ra iz Italije za približno 95 milijonov zlatih kron in eksportirajo v Italijo za približno 108 milijonov. Avstrija iz-vaza v prvi vrsti les, predvsem suro- Dn„l l|etvažno Za ^enačenje. Pogodba obston iz treh delov iz tr-govske ,n plovbene pogodbe, iz protokola o uporabi največje ugodnosti in iz dogovora glede obmejnega prometa. Besedilo trgovske pogodbe je v splosnem tisto, ki go je sklenila stara Avstrija z Italijo leta 1906, upošteva, pa tudi vse v zadnjem času sklenjene dogovore. Prve določbe obravnavajo enakost glede na plovbo, trgovino in obrt, o dopustitvi trgovskih potnikov in take pogodbene stvari. Kar se tiče omejitev, so tudi sedaj upoštevali možnost prepovedi za nkatero blago, katera prepoved je pa sploh v vseh takih pogodbah. Take omejitve so potrebne iz zdravstvenih razlogov, iz razlogov javne varnosti, raztegnejo jih na monopolne predmete in jih uporabijo tudi za vse one slučaje, v katerih so običajne tudi doma. Ekonomske prepovedi Povojne dobe bodo obdržali le v toliko, v kolikor je to neobhodno po-trebno.Oba pogodbena dela sta se zavezala, za več vrst blaga ne uporabljati nobene omejitve, in če že obstoja, da se odpravi. Za Avstrijo velja to v prvi vrsti glede importa južnega sadja, na italijanski strani pa odpade prepoved izvoza za celo vr-j i Papirnih izdelkov in strugarskih del. Onemu blagu pa, v katerem je importna prepoved še ostala, so do-ocih za medsebojni promet proste kontingente. Nova vpeljava omejitve ie dovoljena le tedaj, če bi bila aka panoga domače produkcije Po importu ogrožena ali pa bi splošči korist države tako odredbo neogibno zahtevala. A tudi v takem slučaju mora pogodbenik svojega druga obvestiti, še predno začne ome-or^V 'Z-a,?tlL’ zato da se še pred I .e)^v|) olahko nanovo pogovorita, “m b, se dalo narediti. Ce ne sklepoma0 P°/lt,vn.e9a >" obstane preveliki "a imP°rt,.IZ dru9e države v Pravico SL na l,!e’ ',ma ta država en mesec VC P°9odbe za , PruQ' del obravnave medsebojne tanine koncesije. Italija Avstriji ni Priznala splošne največje ugodnosti. Največja ugodnost je mednaroden izraz, da imam pri importu iz take arzave večje ugodnosti kakor vsa-ka druga država ali pa vsaj enake. Največja ugodnost obstoji v italijan-ski-avstrijski pogodbi samo za nekatere vrste blaga, ki so posebej bbTacene' Yendar so Pa obseg tega Prnu* vdo*°^d' *ak°. da odgovarja eksDotl'm P°^e^am avstrijskega ^QsProtno je pa dobila Italija od Avstrije popolno največjo ugodnost. Dotični protokol pripoveduje, kakšne težkoče je delala Italija v vprašanju take ugodnosti pri importu. italijanska industrija se očividno zelo boji močne pomnožitve avstrijskega importa. Zato je hotela omejitev za ono blago, za katero Avstrija ni sama dobila privoljenja temveč glede katerega ima Avstrija sama ono ugodnost, ki jo imajo že druge države. Italijanska industrija je mnenja da so bile doiične dovolitve prikrojene konkurenčni zmožnosti onih držav m da ne veljajo za Avstrijo, da lih je torej treba omejiti. Seveda to naziranje ni jiravo, ker se ne merijo tarifne koncesije po konkurenčni zmožnosti druge države, temveč po interesih lastne domače industrije. Pa Avstrija je morala vkljub temu upoštevati pomisleke italijanske industrije in so radi tega vstavili glede največje ugodnosti v pogodbo določbe ločenega protokola. Strah italijanske industrije pred premočnim pritiskom Avstrijske produkcije na Italijanski trg ni posebno utemeljen, ker Avstrija vsled znanih težkoč svoje produkcije ne more tako dvigniti, da bi se izpolnile domneve italijanske industrije. Vrhu tega bi v slučaju pomnožene avstrijske produkcije moral priti večji del nadpro-dukcije baš na italijanski trg, da bi bil strah upravičen; to je pa iz tehničnih razlogov pravtako nemogoče kakor iz odnošaja Avstrije do drugih držav. Glede tranzita se je sklenila medsebojna največja ugodnost. Avstrija je znižala eksporlno davščino za okrogli in žagani les od šest zlatih kron za kubični meter na štiri, eks-portna davščina za staro železo in kosti pa ostane taka kot je. Italijanska eksportna carina je vezana v pogodbi s Švico in je po načelu največje ugodnosti Avstrija deležna vseh koncesij, ki jih ima Švica. Obe pogodbo sklepajoči državi sta upravičeni zahtvati dokazila o provenienci blaga, ki pride v deželo kot tranzit. Take certifikate lahko zahtevata tudi glede onih omejenih kontingentov, ki so izven prepovedi. Potrebe obmejnega prometa so obravnavali deloma v pogodbi sami, deloma pa v jaosebnem dogovoru. Določbe naj olajšajo živahni obojestranski promet v obmejnih pasovih. Z ozirom na potek meje so se domenili tudi zaradi planinskih pašnikov; ta dogovor temelji na ži-vinozdravilskih vidikih. Kako potreben bi bil tak dogovor tudi pri nas; vzemimo samo Rateče na Gorenjskem] la dogovor naj nadonesti vse dosedaj obstoječe domene avstrijskih deželnih vlad in pa italijanskih obmejnih oblasti. Sporazumeli so se tudi gled eplovbe, koji sporazum je bistveno isti kakor je bil v stari av-strijsko-italijanski pogodbi. Blagovni promet med obema državama se bo vršil na temelju bernskega dogovora o železniških vozninah. Za prehodni promet je merodajen šia-tut, podpisan v Barceloni leta 1921. Dogovor je sklenjen za eno leto; ce ni pol leta pred potekom odpovedan, velja za nedoločeno dobo lajiej, a ga lahko odpove kontra-len zmeraj, kadar hoče; šest mesecev ostane potem še v veljavi. Avstrijski delegati so bili v čudnem položaju; Avstrija namreč nima carinskih tarifov in so morali avstrijski odposlanci operirati s carinami ki jih faktično ni. Seveda mora sedaj tudi Avstrija napraviti osnutek carinske tarife. »Interesentje so se dolgo časa posvetovali, se dosedaj še niso mogli zediniti in so prišli /ato odposlanci že pri pogajanjih z Italijo v mučno situacijo; zato mora vlada sama takoj na delo za sestavo carinske tarife.« I. Mohorič, Stanje trgovskega strokovnega in nadaljevalnega šolstva v Sloveniji. (Nadaljevanje.) C. TRGOVSKO NADALJEVALNO ŠOLSTVO. lrgovski naraščaj, katerega je razmeroma dosti, je navezan na obisk splošnih nadaljevalnih šol, odnosno v večjih krajih trgovskih nadaljevalnih šol. Medtem ko je namen trgovskih akademij vzgajati naraščaj za veletrgovino in za vodilna mesta pri podjetjih, je glavni namen dvorazrednih trgovskih šol vzgojiti dobro trgovsko uradništvo in pisarniško osobje, in namen nadaljevalnih šol pa je olajšati vajencem izučenje trgovine. V interesu stvari bi bilo, da poučujejo na nadaljevalnih šolah učitelji s strokovnih ali meščanskih šol, če ne pa vsaj osnovnošolski učitelji z absolviranirn tečajem za nadaljevalne šole, ker se tu da doseči mnogo boljši efekt. Nadaljevalnih trgovskih šol imamo sedem in sicer obstojajo v Ljubljani, Mariboru in v Celju, poleg dvorazrednih rtgovskih šol, dalje gremijal-na nadaljevalna šola v Kranju, No-vemmestu, Šoštanju in Ptuju. 1. Ljubljana. v Ljubljani vzdržuje nadaljevalno lrgovsjro šolo gremij. Gremijalna trgovska šola je bila ustanovljena že leta 1843 z razpisom deželnega predsedstva z dne 14. junija 1834, št. 11323. Za ustanovitev šole se je vršil že 16. septembra 1833 v mestni hiši shod trgovcev, na katerem se je predlagalo ustanovitev trgovske gremijalne šole. šolo je organiziral Jakob I ran Mahr, katerega je bil gremij trgovcev v ta namen poklical iz Gradca v Ljubljano in katerega nasledniki so imeli tudi svojo zasebno slovito trgovsko šolo v Ljubljani. Sola se je lepo razvijala in je dosegla lepe uspehe. V prvih dvajsetih letih je absolviralo šolo 271 učencev in hrani gremij spominski album šole. Učni jezik je bil nemški in šc le leta 1903 je izprevidel gremij trgovcev v Ljubljani, da je trgovstvu tudi slovenska izobrazba potrebna in je zato sklenil, da naj se korespondenca poučuje v slovenskem jeziku. Nato se je leta 1907 upeljola na šoli tudi slovenščina, kot posebni učni predmet in še le leta 1909 je sklenil gremij trgovcev, da se uvede na šoli za vse predmete slovenski učni jezik. Ta izpre-memba v učnem jeziku je bila potem povod, da se je ločila gremijalna šolo od Mahrove privatne trgovske šole. K vzdrževanju šole je prispevala v šolskem letu 1921/22 poleg gremija mestna občina, katera ji je dala prostore, razsvetljavo in kurjavo na razpolago in 500 dinarjev podpore ter trgovska in obrtniška zbornica, ki je nakazala šoli podpode 3.000 Din, medtem ko je od vlade dobila 4.200 Din. V tekočem letu je znašal proračun izdatkov za šolo 43.955 Din, kritje pa le 15.000 Din. Zbornica je nakazala podporo v znesku 3.500 Din, medtem ko občina dosedaj še ni niče- sar prispevala, šola sedaj zelo obremenjuje proračun gremija, ki mora v kritje stroškov pobirati visoko doklado na pridobnino. Šola ima tii razrede z 9 oddelki; učiteljev je poleg šolskega vodje 14. število učencev in učenk znaša 293. šolo obiskujejo poleg ljubljanskega naraščaja tudi naraščaj iz bližnje ljubljanske okolice. Gremij Ljubljana je imel ob novem letu priglašenih 280 vajencev. • Frekvenca znaša po posameznih razredih: 1. razred /3 fantov in 73 deklet; H. razred 61 fantov, 31 deklet; lil. razred 36 fantov in 19 deklet; torej skupno 170 učencev in 123 učenk. Šolnina znaša za vajence članov ljubljanskega gremija 50 Din, za vajence nečlanov torej zn okolišne trekventante pa 100 Din. Honorar za mesečno uro pouka (4 ure) znaša 60 Din. Na šoli se porablja Bri-narjeva čitanka za meščanske šole, za pouk v slovenščini; za pouk v srbo-hrvaščini l.esičeva čitanka, za nemščino Tumlirsz: Deutsches Le-sebuch, za računstvo Sičevn knjiga, za korespondenco in knjigovodstvo pa Volčeve knjige. Zemljepis se poučuje po rokopisu. 2. Celje. Irgovska nadaljevalna šola v Celju je bila ustanovljena leta 1892. Ustanovil jo je gremij trgovcev. Učni jezik je bil pred prevratom nemški, f rekvenca v letošnjem letu znaša v I. razredu 37 in sicer 22 dečkov in 15 deklic. V 11. razredu 31 med njimi 23 dečkov in 8 deklic! v III. razredu pa 18, od tega 17 dečkov. Proračun za tekoče leto je znu-Din. od česar odpade l en« rv'n- za pouk in vodstvo šole, ^..500 Din je bilo določenih za vzdrževanje, poprave in dopolnitve in- na’ 2200 Din za nakurj llčil "i 688 Din pa za razsvetljavo in kurjavo. V kritje teh stroškov so bili aa. ’'QZP°laQo sledeči prispevki: j.jOi) Din iz londa za trgovsko in obilno šolstvo, 2.500 Din od gremija Irgovcev v Celju, 4.000 Din od trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. lisoč dinarjev so prispevali denarni zavodi v Celju in 1.000 Din pa občine iz celjske okolice. Prispevki gojencev so znašali 3.600 dinarjev, ki so se nabrali iz šolnine po 50 Din in iz vpisnine po 10 Din. Primanjkljaj, ki ga ima kriti mestna občina v Celju je znašal torej 10.728 dinarjev, šola je prejemala do letos državno podporo in sicer je dobila 5,0, ,{?20 21 3.166.66 Din in v letu 1921/22 pa 3.300 Din. Gremij je v teh letih prispeval z zneski 6.500 K odnosno 5.000 K. Celjski mestni gremij pa izkazuje z novim letom 1923 sam 115 trgovskih vajencev. Občni zbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. Dne 28. maja je imel ' Trgovsko bolniško in podporno društvo iz-vanredni občni zbor. Predsednik g. I.ilek je po krotkem otvoritvenem govoru dal besedo tajniku g. Volku, kateri je podal šir-p.e P.ai°oilo o stanju naše Trgovske bolniške blagajne, iz katerega posnemamo sledeče: . Ko je prejelo Trgovsko bolniško in podporno društvo dn^ 28. februarja L 1. ukaz, da mora s 1. aprilom izročiti svoje člane v zavarovanje Okrožni bolniški blagaini v Ljubljani in 15. aprila pričeti z. likvida- cijo druživa, je odbor takoj sklical izvanredni občni zbor, na katerem naj članstvo izjavi, kako stališče naj se zavzame napram temu ukazu. Na tem občnem zboru se je pa sprejela resolucija, katera stremi za tem, da naše Bolniško in podporno društvo, ki deluje že 8P> let v popolno zadovoljnost svojih članov ohrani še nadalje svojo samostojnost. Ta resolucija je bila predložena v podpis tudi vsem drugim stanovskim organizacijam. Resolucijo je izročila širša deputacija, obstoječa iz zastopnikov našega društva in zastopnikov drugih trgovskih organizacij pokrajinski vladi v Ljubljani, katera jo je odposlala s priporočilom v Beograd. Ta deputacija pa se je podala tudi v Beograd, da pri ministrstvu za socijalno politiko osebno intervenira. Zajedno pa so poslale naše stanovske organizacije raznih krajev Slovenije v Beograd odločen protest proti razpustitvi našega, že od leta 1835 obstoječega društva. Kljub vsem intervencijam in protestom, pa prvotno nismo mogli doseči drugega, kot odgoditev likvidacije društva na 15. julija; vztrajalo se je pa se vedno odločno na tem, da moramo dne 1 apiila oddati svoje člane v zavarovanje Okrožni bolniški blagajni v Ljubljani. S tako rešitvijo pa nam ni bilo prav nič ustreženo. Intel venirali smo na novo. Dosegli srno da se ie čez nekoliko dni zaradi te zadeve zglasil v Ljubljani načelnik ministrstva za socijalno politiko d> Kuželj, s katerim se je /e preje rozgovar-jala deputacija v Beogr du. Pozval je zastopnike našega društva na pokrajinsko vlado, kjer je obrazložil, da na samostojnost našega društva ni misliti, ker to nasprotuje statutu za osiguranje radmka. Njegova želja je, da se naš<; zadeva v okvirju statuta kolikor mogoče ugodno reši. Ker nas je zadnji občni zbor pooblastil, da naj se v slučaju, če ne bi mogli doseči samostojnosti, stopimo v stik z bolniško blagajno »Merkurja« v Zagrebu, smo dr. Kuželju predlagali, da naj se našemu društvu dovoli, da bi smelo poslovati kot podružnica bolniške blagajne »Merkur« v Zagrebu. Obrazložil nam je, da ima ta blagajna doslej pravico poslovati le v Urvatski in Slavoniji. Zaprosila je sicer pred meseci za razširjenje delovanja na celo državo, na kar pa ministrstvo za socijalno politiko takrat ni pristalo. Skušal pa bo sedaj, da sc to razširjenje bolniški blagajni »Merkurja« v Zagrebu dovoli, nakar bo tudi našim članom omogočeno pristopiti k tej blagajni. Do sedaj pa je obljubil odgoditi poslovanje in likvidacijo našega društva Da se zaradi teh stvari enotno postopa, smo se takoj sestali z odposlanci bolniške blagajne »Merkurja« v Zagrebu ter se pri tej priliki tudi domenili glede prevzema našega članstva in nadaljnjega poslovanja. Pojasniti tudi moram, da prevzame ta blagajna le članstvo, vso imovino bolniškega oddelka pa mora oddati Središnjemu uradu za osiguranje radnika v Zagrebu, kamor je bolniška blagajna »Merkurja« v Zagrebu že sedaj oddajala svoje prebitke. Ta odredba pa ne zadene podporni zaklad, ki ostnne še nadalje last društva Do tega zaklada imajo seveda pravico le oni člani, ki so pristopili pred 1. julijem 1922 k našemu društvu Zaradi razširjenja delokroga bolniške blagajne »Merkurje;« v Zagrebu in prevzema naših članov, se je vršila dne 23. aprila v Zagrebu anketa, katere so se udeležili načelnik ministrstva dr. Kuželj in zastopniki Središnjega urada za osigurainje radnika v Zagrebu. Oknižne bolniške blagajne v Zagreba, Bolniške blagajne »Merkurja« v Zagrebu in zastopniki našega društva. G. načelnik dr Kuželj je pri tei priliki izjavil, da je ministrstvo za socijalno politiko v principu že pr*volil v razširjenje poslovanja bolniške blagajne »Merkurja« v Zagrebu in prevzema naših članov. G’e se le še za nekatere spremembe pravil te blagajne. Naše društve. pa mora sklicati izvanredni občni zbor, na katerem naj članstvo sklene, ali je za pristop k bolniški blagajni »Merkurja« v Zagrebu ali želi pristopiti k Okružm bolniški blagajni v Ljubljani. Pri tej priliki je potreba nekoliko obrazložiti ustroj bolniške blagajne »Merkurja v Zagrebu. Ta blagajna je prav tako podrejena Središnjemu uradu za osiguranje radnika v Zagrebu, kot Okružne bolniške blagajne in mora, kakor sem že prej omenil vse svoje pretrde izročiti Središnjemu uradu. Pos^vati mora natančno po zakonu o osiguranju radnika in vsled tega tud' ne sme svojim članom nuditi večjih dajatev kot jih predpisuje zakon. Da pa bo našim članom omogočeno imeti v bolezni višje dajatve, kal. Merkur« v Zagrebu je na ta način zasigurano, da bodo imeli za nekoliko višje prispevke iste udobnosti, kot so jih bili vajeni dosedaj pri našem bolniškem in podpornem društvu. Ce se pa izreče proti priklopitvi, prevzame naše člane v najkrajšem času tukajšnja Okrožna bolniška blagajna. Nato se je soglasno sklenilo, da pristopi naša bolniška blagajna h zagrebškemu »Merkurju«. Pokusiti je treba razne vrste testenin »PEKATETE«. Temu dišijo ene, drugemu druge, akoravno so izdelane vse iz enega testa._________ Sedanjost in bodočnost naše finančne uprave. (Predavanje g. dr. K. Savnika, delegata min. financ v društvu »Soča« dne 19. maja 1923.) (Nadaljevanje.) Hierarhična in strokovna organizacija izhajata torej od dveh različnih kriterijev, ki jih je teoretično tre-ba strogo ločiti, v praksi uprave je pa vsa umetnost organizatorja ta, da izrabivši oba, ustvari organično enoto. Stvar ni lahka in naj se nikjer ne prehiti, zlasti ker mnogo res izuči še le skušnja. V prav posebni meri pa velja to, če v državi nastanejo nove razmere, ki se še niso ustalile. Uprava mora sicer slediti življenju in se mu znati v pravem trenutku prilagoditi, varuje naj se pa, da s prenagljenimi in enostranskimi eksperimenti vseh itak že zadostnih težav prehodne dobe še ne poveča. Sedaj pa mislim, da brez bojazni, da se ne bi razumeli, lahko preidem k predmetu. V bivši Avstriji je hierarhično veljala trostročnost zistema t. j. od najnižje stopnje, eksekutive, se je po neki srednji (vmesni) inštan-ci prišlo do vrha, do finančnega ministrstva. Prvo in zadnjo naravno najdemo povsod — ni pa bistvena druga, a bila je ravno karakteristična za avstrijski ustroj. Bila so to t. zv. finančna deželna oblastva, katerih območje se je krilo z deželnimi mejami in ki so se imenovala v večjih kronovinah finančna deželna ravnateljstva, v manjših pa finančna ravnateljstva. Na ozemlje sedanje Slovenije so posegala finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu, in finančni ravnateljstvi v Ljubljani in Celovcu.. Od Trsta, dragega nam Trsta, je tisto malo, kar nam je sploh oddal, vse priklopljeno Hrvatskil 1'inančnih ravnateljstev kot deželnih oblastev pa ni zamenjati s finančnimi okrajnimi ravnateljstvi, kakor je že pred prevratom obstojalo v Mariboru in kakor je je šele s prevra- LISTEK. Gustav Frevtag. Dati - Imeti. (Nadaljevanje.) Našemu Antonu je bilo malo do tega. Strastno se je vrgel na delo v pisarni. Takoj drugega jutra je potrkal na principalova vrata. Pripovedoval mu je o včerajšnjem dogodku pri gospe Baldereck in dostavil: »V to družbo ne bom šel več in vas prosim, da mi odpustite, ker sem izvrševal zadnji čas malomarno svoje dolžnosti, od danes naprej bom drugačen.« »Nimam nikakega vzroka, da bi sc pritoževal nad vami,« je prijazno^ odvrnil trgovec; »povejte mi vsoto, ki jo potrebujete, da uredite zopet svoje razmere.« Anton je potegnil iz žepa listek, na katerem si je vestno zabeležil svoj »Debet,« gospod Schroter je poklical blagajnika, velel izplačati Antonu naznačeno vsoto ter mu jo zapisati v breme, in tako je bila tudi ta zadeva končana. Prihodnjega dne je Fink dejal Antonu: »Nepopisen vtis si napravil s svojim odhodom iz dvorane; starejši gospodje so dali tvojemu vedenju izvrstno izpričevalo.« »Kdo na primer?« Fink mu je pripovedoval nato, kako se je izrazil gospod pl. Rothsattel, in se delal, kot bi nič ne bil opazil rudečice, ki je pri tem oblila Antonov obraz. »Zato bi bil storil pametnejše,« je nadaljeval, »če bi ne bil tako do skrajnosti gnal cele zadeve. Zakaj bi se izogibal cele družbe, ko pa so med njo nekateri, ki so te osebno vzljubili?« »Ravnal sem tako,« je odgovoril Anton, »kot mi je narekoval moj razum; drugi, ki je starejši in bolj pozna svet, bi morebiti spretnejše izvedel celo stvar. Ne moreš pa se hudovati nad menoj, ker se ob tej priliki nisem ravnal po tvojem nasvetu.« »Čudovito,« je razmišljal Fink, ko je šel po stopnjicah navzdol, »pri kakih priložnostih se učijo različni ljudje, uporabljati svojo voljo. Ta deček je čez noč postal samostojen in bo zdaj sigurno vse stvari, ki mu jih bo naložila usoda, mogel z lahkoto izpeljati.« Za Antona, kakor tudi za njegovega prijatelja, je bilo dobro znamenje to, da ni imel ta dogodek ni-kakih posledic za njune odnošaje. Da, celo poglobili in izkristalizirali so se. Fink je imel odslej pred svojim mlajšim prijateljem večje spoštovanje, in Anton se je pričel gibati z večjo prostostjo in se navadil, da je tudi nasproti Finku znal pokazati svojo lastno voljo. Na ta način je dosegel polagoma tak uspeh, da je marsikdaj odvrnil Finka od kakega nepremišljenega čina in krotil njegovo razposajenost. Anton, je izvrševal svoje dolžnosti v pisarni z največjo tankovestnostjo, njegova vnema za delo je bila brezkončna, in njegova potrpežljivost in prijaznost napram tovarišem večja, tr na pr; soljene šunke, in suhe re5iCeVe šunke, pleč in prs s kost-i m brez kosti ter meso s slanino, . Se :zvaža v Francijo. 5. Pleča, slama m prsa s kostmi in brez kosti, ^r1CS|Ce\e četriinke, slanina z me-ni. ^uha, nasoljena, namočena v liso? ^ za ‘zvoz v Anglio 1,115 som ^‘'°9ramov. 6. Slanina z me- nina 42oSooo'u2 kosti 'n vra.Jnf. sIa~ Soliena katero razproda deloma v iu- zemstvu, deloma izvaža v inozemstvo. Poleg tega izdeluje mast, slanino, slano meso in soljeno slanino in polnjene svinjske krače, jetrne klobase, suhe jezike, suhe pečenice, suha rebra, suhe svinjske noge, ocvirke, bandjale, lovsko salamo in milo za pranje. V Kragujevcu se nahaja konzervna tovarna S. V. Stevanovič, ki izdeluje mesne konzerve, kakor pa-prikaš in sočivne konzerve z mesom v znatnih množinah in je v stanju, da izdela devno do 20.000 konzerv. Ta tovarna je napravila v vojni dobi našemu vojaštvu velike usluge, ker je izdelovala zanj konzerve. V Vojvodini se nahajajo eksport-ne klavnice, v Novem Sadu, Subotici, Vršcu, Karlovem Selu, srbskem Itebeju, Monoštru in Ulmi. V Novem Sadu imajc klavnice in tovarne za salame Bratje Lazarevič. Oni izdelajo letno 10 do 15 vagonov salame, 30 do 40 vagonov nesoljene slanine, 60 vagonov svinjske masti, 20 do 30 vagonov osoljenega mesa, 5 do 10 vagonov raznih mesnih izdelkov in 5 do 7 vagonov mila. S svojimi instalacijami bi bili v stanju izdelati petkrat toliko. Izdelke prodajajo v tu in inozemstvu. V tuzemstvu so prodali največ v Bosno, Dalmacijo, Srbijo in Slovenijo. V Novem Sadu izdeluje tudi Zadružna banka d. d. enake produkte. Istotam bo pričel g. D. Kovač z izdelavo mesnih konzerv, poleg dosedanje izdelave sadnih in sočiv-nih konzerv. V Subotici obstoja delniška družba za klavnico za izvoz mesa, ki pridela letno 12.000 komadov pre-šičev na mast, slanino in meso ter zaposluje 8 do 10 strokovno izobraženih ljudi in 10 do 15 delavcev. V Vršcu se nahaja tovarna salame g. Matije Matejiča, ki izdela letno okrog 40.000 kg salame, okrog 70.000 kg nasoljene slanine in okrog 35.000 kg masti. Istotam je pričel izdelovati italijansko salamo g. Tangel in Bi-žon, v Karlovem Selu v Banatu se nahaja tovarna salame Herca in sinov, ki izdela letno okrog 30 vagonov salame, suhega mesa in masti. Od tega proda v Beogradu 25 %, ostalo v Srbiji, v Vojvodini, v Bosni, Hercegovini po 5%, na Hrvaškem 10%, v Sloveniji 30 % in v Dalmaciji 20%. Iz Slovenije se prodaja blago dalje v inozemstvo. V Srbskem Itebeju je pričel ročno izdelovati salame in ostale mesne izdelke v manjšem obsegu g. Novak lovladijac. V Ulmu izdelujeta Brata Ružička strojno 10.000 kg salame, dalje odgovarjajoče množine masti in slanine. Izdelke prodajajo v tuzemstvu. (Dalje sledi.) Izvoz in uvoz. Uvoz žita v Ogrsko prepovedan. Ogrska je prepovedala mlinarskemu koncernu uvoz žila z motivacijo, da je dovolj žila doma na razpolago. Uvoz sladkorja v Romunijo oproščen carine. Trgovsko ministrstvo je oprostilo one uvoznike, ki bodo stavili trgovskemu ministrstvu na razpolago uvožen sladkor po gotovih pogojenih cenah, uvozne carine na sladkor. Narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Lesna borza v Bratislavi se je otvorila dne 24. maja. industrija. Madžarska industrija tkanine. Po izkazu Zveze madžarskih tekstilnih industri jalcev je otvorilo leta 1922 v Madžar-S^' ^?.. tekstilnih tvornic obrate. Sedaj se vršijo pogajanja za osnovanje 10 novih obratov. nkl, Oenarstuo. Ubtok bankovcev v češkoslovaški je nazadoval od 15. do 23. maja za 110 milijonov na 8887 milijonov Kč. Promet papirnatega denarja v Italiji se je v drugi dekadi letošnjega aprila znižal za 400 milijonov lir. Koncem leta 1920. je imela Italija v prometu 19 milijard in 700 milijonov papirnatih lir, v drugi dekadi minulega aprila pa samo še 16.500 milijonov. Pred izplačilom drugega obroka dolarskega posojila. V Beograd sta dospela gg. Seldon in Benar, zastopnika newyorške Blerove bančne skupine. Kakor se zatrjuje, se bosta oba zastopnika pogajala s finančnim ministrom o mo-dalitetah izplačila drugega obroka dolarskega posojila. Drugi obrok znaša kakor znano 10 milijonov dolarjev. Pri Jadranski banki shranjene rentne knjižice naj se dvignejo. Delegacija ministrstva financ v Ljubliani objavlja: Po zaprosilu Jadranske banke, podružnice v Ljubljani, oddelek za repatriacijo, z dne 23. maja 192.5 se poživljajo stranke, ki so svoj čas iej banki radi repatriacije oddale rentne knj'žice poštne hranilnice na Dunaju o vejnem posojilu, a knjižic še niso dvignile, da jih dvignejo pri podružnici Jadranske banke v Ljubljani ali pa jih od nje pismeno zahtevajo. Za umrle lasln ke naj prevzamejo knjižice ali jih pismeno zahtevajo njih dediči. Če zapušč-nska obravnava še ni končana, naj pa dediči prijavijo knjižice zapuščinskemu sodišču, da jih to rekvirira od Jadronske banke. Dobava, prodaja. Dobava raznega materijala. Poštna direkcija v Ljubljani nujr;o potrebuje sledeče predmete: 6000 pol indigova-nega papirja, 50 kg arab. gumija, 100 kilogramov plombnega motvoza, 50 tisoč sivih ovitkov (12X18.5 cm), 30.000 pol sivega ovojnega papirja, 20 poštnih rogov, 10 samokresov »Konštabu-larY«, 10 pljuvalnikov, 50 državnih zastav po 4 m dolge in 6 blagajn št. 0 in 1. — Interesenti naj stavijo s 3 Din kol-kovane ponudbe z vzorci do 7 jun. t. I. Dobava grafita. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 9. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 30.000 kg grafita. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Oddaja barvanja mostu. Dne 9. junija t. I. se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede oddaje barvanja železne konstrukcije mostu preko Donave pri Novem Sadu površina okoli 24.291 m=. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava perila. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 7. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave posteljnega in raznega drugega perila. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja broda »Vulkan«. Odelenje za mornarico v Zemunu sprejema do 8. junija t. I. ponudbe za nakup broda »Vulkan«, ki ga namerava imenovano odelenje prodati. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava kuvert za denarne pošiljke. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotci se bo vršila dne 7. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 5000 kuvert za denarne pošiljke. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava orodja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 8. junija 1. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega orodja za železniške delavce itd. Oglas, ki vsebuje splošne pogoje, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled; natančnejše podatke, zlasti tudi seznam orodja, pa je dobiti usmeno ali pismeno pri ekono-matu direkcije državnih železnic v Subotici. Naznanila Trgovske zbornice. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v torek dne 5 junija 1923 ob 15. uri v zborničnih prostorih redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanilo predsedstva. 2. Poročilo o važnejših akciiah zbornice glede finančne uprave, davčne zakonodaje in gospodarskih uredb 3. Zbornični račun za leto 1922 4 Predlog, zadevajoč občno pridobniuo 5. Predlog, zadevajoč samostojne davščine. 6 Naša industrijska politika in industrija v Sloveniji. 7. Razvoj in program dodelave telefonskeoa omrežja v Sloveniji. Razno. Doslej še ne oddane obveznice predvojnih posojil bivše Avstro-Ogrske naj se pošljejo neposredno neneralni direkciji državnih dolgov v Beogradu. V smislu razpisa generalne direkcije državnih dolgov v Beogiadu D. br. 9167 z dne 18. maja 1923 se pozivajo vsi, ki svojih obveznic negažiranih predvojnih posojil bivše Avstro-Ogrske niso pravočasno oddali svojemu davčnemu uradu, da jih naknadno pošljejo neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu Avstrijsko posojilo. Generalni komi-sarijat dr. Zimmermann se je na povabilo skupine Morgan in angleškega bančnega koncerna podal v London, da tam definitivno sklene pogajanja, tičo-ča se mednarodnega posojila za Avstrijo. Ogrsko posojilo, Reperacijska komisija je izdala komunike, v katerem pojasnjuje, da zadeva mednarodnega posojila Madžarski še ni defenitivno rešena in da so vsled tega vsa domnevanja o tej stvari brez podlage. Zakon o naknadnih kreditih Ministrski svet je sklenil, da se ho že na prihodnji seji pred vladnim delovnim programom predložil zakon c naknadnih kreditih, k; znašajo 1260 milijonov dinarjev. Kongres nabavljačluh zadrug. Savez nabavljačkih zadrug je pozval vse na-bavljačke zadruge v državi na kongres, k se vrši od 20. do 26. junija v Ljubljani. Pri lej priliki se bode vršila vrsta predavanj o zadružništvu. Udeleženci kongresa imajo znižano vožnjo na državnih železnicah. Dohodki trošarine in kolekovine v aprilu t. I. Dohodki od prodaje kolekovine za mesec april so znašali 47 milijonov 725.095.15 Din, od trošarine pa 43 milijonov 20.312.16 Din. Tržna poročila. Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Pšenica baška ponudba 435; ječmen baški (64—65 kg) 1 vagon 285; oves baški, 2 vagona 285—287.5; turščica baška, 12 vagonov 255—257.ž, baška 2% defektna, 1 vagon 252.5, boška na ladji lisa, 30 vagonov 261.25, boška za junij 2—3% defektna, 10 vagorov 265; moka »0«, 1 vagon 650, »2« ponudba 612.5, »5« ponudba 550, »6« ponudba 500; olrobi baški v jutenih vrečah ponudba 140, v papirnatih vrečah ponudba -135. i Tendenca nespremenjena Zagrebški žitni trg (29. t m.) Postavno vojvodinska postaja notirajo: pšenica (76—77 kg) 430 — 440, turščica žol-la 255—265, bela 290 —300, defektna 160-245, rž (71-72 kg) 350-365, ječmen za pivovarne 300—725 za krmo 290 —305, oves 290 —295, fižol pisani 450-550, beli 400 - 450, moka »0« 660 do 690, »2« 635—665, »4« 615—640, za krmo 200—210, ržena 500 — 510, otrobi drobni 150—160, debeli 225—240. Tendenca mirna, slaba W “ »W:, ZALOGA PRI I. C. KOTAR, Ljubljana. I m tovarna W m || vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi g | : najfinejši in najokusnejši : j | namizni kis iz pristnega vina. | §j ZAHTEVAJTE PONUDBO! 1 | Tehnično in higijenično najmoder-1 | neje urejena kisarna v Jugoslaviji. § g Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje. H JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O Galanterija ^ Devocionalije JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Preselitev trgovine. vljudno obvešča svoje cenj. odjemalce, da je svojo trgovino z Dunajske ceste št. 6 preselil jO M 16 in prosi tudi v novem lokalu obilnega obiska. iOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Pletenine ^ Klobučarske potrebščine booooooooooooooooooooooooooooooooo •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H I Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica. 1.1 SgaBSSBSBBBBBSSEEaBBBSBSIS j§j pa i IIIVV n __ _ v 0 E3 & 63 _ [jg Sezona: | Maj — September. IMm vseb želodčnih in drevesi bolezni. a a K ra Cene zmerne. - V pred- in po sezoni znatni popusti g gg Največja udobnost. - Zahtevajte prospekte g> — a a a a Ravnateljstvo zdravilišča. Veletrgovina A.Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. ir nsiboijši m\\-kanski pisalni stroj sedanjosti! MfeiOi sccrzf. raiiiiliji stroju ii 1 ročno pisavo pstes ds-Mliiit AklimliSt'! Priporočamo: Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme. Na veliko in malo! Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Oie Rex Co. Ljubljana, Gradišče i(L Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev. 1 Udeležba pri dobro vpeljani trgovini, industrijskem podjetju ali slično. Razpoložljiv kapital 1 do 2 milijona kron. — Ponudbe pod »Sigurnost" na uprav. »Trgovskega lista". raaoeno podi n i • ji BoMm ulica 21 Franc Erjavec pri .ZLATI LOPATI- trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Mflhleisen) nasproti križanske cerkve. Leop.TRATNIK Elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 25 Naprava kompletnih elektrarn za vsako napetost. Zaloga raznih strojev, svetil, žarnic in inštalacijskega materijala. — Popravila elektromotorjev. Naslov za brzojavke: Motor Ljubljana. Načrte in proračune na zahtevo. Sj^VSAKO- vrstni KR0G13ICHA: LEŽIŠČA SPECimiTETE NOVO