(finski___ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 721-082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 11.6.1984. leto XXIII, št. 9 Seja komiteja ZKS Domžale: rff* - li**- t km m p Občina Domžale: Obetavno v gospodarjenju Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine smo v letu 1983 načrtovali 1,6 odstotno realno rast družbenega proizvoda, dejansko pa smo dosegli 4 odstotno rast, k čemer je v največji meri pripomogla visoko rast industrijske proizvodnje, ki je bila ob koncu leta za 8 odstotkov večja kot v preteklem letu. Ravno tako so bili doseženi ugodni rezultati na področju kmetijske proizvodnje. Z resolucijo smo načrtovali 4 odstotno realno rast, dosegli pa smo 6 odstotno povečanje v družbenem sektorju in 8 odstotno povečanje pri odkupu od individualnih kmetijskih proizvajalcev. K še boljšim rezultatom na področju kmetijstva v naslednjih letih bodo prispevala regulacijska in hidromelioracijska dela, ki intenzivno potekajo v občini in s katerimi bomo pridobi/i preko 500 ha novih kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Takšna rast pa je vplivala na ugodne finančne rezultate. Celotni prihodek je bil v primerjavi z letom 1982 večji za 52 odstotkov in je znašal 30,7 milijarde dinarjev. Organizacije združenega dela so ustvarile 8,6 milijarde dinarjev dohodka, kar predstavlja 48 odstotno povečanje glede na preteklo leto. Na področju zunenje-trgovinske menjave v letu 1983 niso bila v celoti dosežena resolucijska predvidevanja, to je 18 odstotno povečanje. Vzrok za to je za četrtino manjši izvoz na klirinško območje. Toda kljub temu velja poudariti izvoz v razvite zahodne države, ki je bil večji za 31 odstotkov, ob znatno manjšem uvozu s tega območja, ki je v primerjavi z letom 1982 znašal samo 91 odstotkov. V celotni stukturi izvoza domžalskega gospodarstva predstavlja konvertibilni izvoz 65 odstotkov, kar je velikega pomena tudi zaradi pokrivanja deviznih anuitet predvsem v Papirnici Količevo, Filcu Mengeš in še nekaterih delovnih organizacijah. investicije v Leku, Slovenijalesu, Tosami, Heliosu, Mojci in drugod bodo omogočilo večjo proizvodnjo in še večji izvoz. . Lansko leto smo izvozili za 3,2 milijarde dinarjev, uvozili pa za 2,2 milijarde dinarjev, kar pomeni, da je bilo pokrivanje uvoza z izvozom 144 odstotno. Takšni gospodarski rezultati pa so Omogočili organizacijam združenega dela, da so za osebne dohodke razpo- redilo 36 odstotkov več sredstev kot v letu 1982, za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela pa 65 odstotkov. Tako smo v občini prvič presegli republiški poprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega, saj je znašal 18.627,— dinarjev, vendar smo se pri tem držali dogovora o razporejanju dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke. Tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta je prisotno veliko povečanje fizičnega obsega proizvodnje, ki znaša 6 odstotkov, skupen izvoz je večji za 42 odstotkov, v razvite zahodne države pa znaša 33 odstotkov. Skupen uvoz je dosegel 32 odstotkov, celotni prihodek je za 79 odstotkov večji kot v enakem obdobju prejšnjega leta in je znašal 10,4 milijarde dinarjev, dohodek pa je narasel za 78 odstotkov, del čistega dohodka za osebne dohodke za 50 odstotkov in del za razširitev materialne osnove dela za 133 odstotkov. 16. srečanje gorenjskih aktivistov letos v Mengšu Srečanje gorenjskih aktivistov OF je postala že tradicionalna oblika negovanja bojnega tovarištva, ter oblika obujanja borbeno-revolucionarnih tradicij. Doslej so gorenjske občine Kamnik, Skofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica, Jesenice, Ljubljana-Siška ter Domžale priredile že 15. takšnih srečanj. Letos pripravljata pripravljalna odbora pri OK SZDL Domžale in pri Krajevni konferenci SZDL Mengeš že 16. tako srečanje, ki ga prirejajo ob 40-letnici prvega takega zbora, ki so ga organizirali v maju 1944 na Jelovici. Gre za manifestativno-politično prireditev, ki bo združila predvsem nekdanje preživele borce in aktiviste, pa tudi druge občane številnih gorenjskih občin. Ta prireditev bo v nedeljo, 24. junija 1984 ob 10. uri pri osnovni šoli narodnega heroja Matije Blejca-Matevža Mengeš Mengšani so se za to priložnost izredno potrudili in tako so za to priliko pripravili bogat kulturno-umetniški program v katerem bodo nastopile vse tri godbe naše občine, prav tako združeni pevski zbori občine ter recitatorji. Prireditelji vabijo občane, da ob tej priložnosti izobesijo j zastave, okrase domove, poskrbijo za svečano vzdušje ter da storijo vse za to, da bi se gostje iz vse Gorenjske med nami kar najboljše počutili. Po končani prireditvi bo v letnem gledališču v Mengšu tovariško srečanje, na katerega Mengšani tudi prijazno vabijo. I I I I I I I oiiiiiiusti o v/.goji m izobraževanju Na nedavni seji komiteja Zveze komunistov občine Domžale so v glavni točki dnevnega reda obravnavali stanje v vzgoji in izobraževanju, pregledali so praktično vse najbistvenejše aspekte tako vsebinskega dela kot tudi materialnega poslovanja oz. gospodarjenja v šolstvu naše občine. Za delovno gradivo je bila pravočasno pripravljena ustrezna analiza o stanju, ki bo dober pripomoček za delo v prihodnje, pa tudi ena od osnov pri pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje- Komunisti so ugotovili, da ob tej analizi vendarle manjka celovita ocena materialnega stanja osnovnega šolstva. Ta ocena, ki naj bi jo izdelali v občinski izobraževalni skupnosti v povezavi s skupnostjo osnovnih šol, bo prav tako osnova za planiranje v prihodnje, hkrati pa bo to tudi za razpravo o ukrepih za razbremenjevanje gospodarstva. Komunisti so na seji komiteja tudi zahtevali, da se različni posamezni deli zagotovljenega programa ne smejo izvajati na račun in v škodo standarda delavcev v vzgoji in izobraževanju. Ob tem je treba zagotoviti še več pozornosti boljšim in-bolj nadarjenim učencem, ki bodo osnova za kvalitetne kadre v združenem delu. V razpravi je bila tudi poudarjena potreba po izboljšanju sistema celodnevne šole, kot specifični obliki podružbljanja vzgoje in izobraževanja. Kaj je bilo že doseženo, naj pokaže ocena uresničevanja smotrov celodnevne šole.,Naloge so tudi na področju zagotavljanja šolske prehrane, to je področja, ki je pomembno tembolj, ker imamo zaposleno izredno veliko število žensk. Pri zagotavljanju materialne baze za šolsko prehrano pa m o Farno uveljaviti diferenciran princip financiranja oz. prispevkov staršev. Ob tem se morajo pridobiti tudi sredstva drugih SIS, zlasti otroškega varstva in socialnega skrbstva. Vse omenjene naloge bo laže uresničevati tembolj, kolikor bolj bomo uspeli razviti ustrezen sistem nagrajevanja in vrednotenja del v vzgoji in izobraževanju. Tak sistem, ki bo v ustreznem razmerju do gibanja OD v gospodarstvu bo tudi zagotovil tako kadrovsko strukturo delavcev vzgoje in izobraževanja, ki bo dajala na obeh pomemnih področjih optimalne rezultate: tako v vzgoji kot izobraževanju. Za dosego tega pa prav komunisti v šolah, v delegatskem sistemu in pristojnih organih in strokovnih službah lahko napravijo največ. Brojan Ob 40-letnici prvega posvetovanja gorenjskih aktivistov OF_ Letošnji XVI. zbor gorenjskih aktivistov OF v Mengšu sovpada s 40-letnico njihovega prvega posvetovanja na partizanski Jelovici od 13. do 15. maja 1944, ki je bilo pomembna prelomnica v narodnoosvobodilnem gibanju na Gorenjskem, posebej v razvoju in delovanju Osvobodilne fronte in njenih množičnih organizacij, med njimi zlasti Delavske enotnosti, v graditvi ljudske oblasti ter v mobilizaciji in organiziranju, gmotne pomoči narodnoosvobodilni vojski. Na njem so aktivisti kritično pregleda/i rezultate svojih prizadevanj pri uresničevanju naloge, da naj zajamejo „v O F prav vse, kar čuti slovensko" in da naj politično aktivirajo vse patriotske in antifašistične sile na Gorenjskem, ki jo je dalo gorenjskim političnim forumom na prelomu 1942/43 vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, hkrati pa so jasno začrtali bodoče naloge. Sklepi kočevskega Zbora odposlancev slovenskega naroda, II. zasedanja AVNOJ in zasedanja SNOS v Črnomlju, uspehi NOV in zavezniške vojske, okrepljena aktivnost kotrarevolucio-narnih sil in potreba po okrepitvi narodnoosvobodilnega ' gibanja v sklepnih obdobjih vojne-, so terjali, da posvetovanje odpravi vse pojave sek-taške ozkosti, oportunizma, lokal-patriotizma in druge ovire za nadaljnjo krepitev NOB na Gorenjskem. Že samo dejstvo, da so lahko organizirali tako velik zbor in da so na njem tudi izvolili pokrajinski odbor OF, na posebni konferenci pa še pokrajinski odbor Delavske enotnosti, priča, da je organiziranost in aktivnost OF na Gorenjskem do spomladi 1Q44 kljub nasilju nemškega okupatorja dosegla velik razmah. Prvega posvetovanja pri planšarskih kočah, na Mosteh na Jelovici se je udeležilo preko 120 političnih delavcev iz vseh štirih gorenjskih okrožij, iz jeseniškega, kranjskega, škofjeloškega in kamniškega, predstavnik glavnega štaba NOV in POS je bil njegov politični komisar Boris Kraigher, v imenu CK KPS se ga je udeležila Lidija Sentjurc, izvršni odbor OF, SNOS in AVNOJ je zastopal Aleš Bebler, štab IX. korpusa njegov politični komisar Janez Hribar, kot delovni predsednik pa ga je vodil France Perovšek. (Nadaljevanje na 2. strani) Ob 40-letnici prvega posvetovanja gorenjskih aktivistov OF (Nadaljevanje s 1. strani) »Temeljni politični referat je podala Lidija Šentjurc, ki je orisala stanje narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji ter tedanje politične razmere v svetu, ob sklepu pa nakazala bodoče naloge. Sekretar oblastnega komiteja KPS in pokrajinskega poverjeništva 10 OF Maks Krmelj-Matija je imel referat o razvoju in nalogah narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem, ki so ga nato dopolnili sekretarji okrožnih odborov OF s podrobnejšimi podatki o političnih razmerah in organiziranosti ter zlasti o aktivnosti na področju partizanskega gospodarstva in mobilizacije v posameznih predelih. Iz teh poročil se vidi, da je bila tedaj „politična situacija najbolj ugodna v kamniškem okrožju", da so bili po vseh okrožjih osnovam okrožni in okrajni odbori OF, mreža krajevnih odborov OF pa je z redkimi izjemami zajela vsa mesta, trge in vasi, najbolj množične so bile organizacije Zveze slovenske mladine, močna je bila organiziranost žena v Slovenski protifašistični ženski zvezi, v zadnjem času je napredovala tudi organiziranost delavstva v Delavski enotnosti, gospodarske komisije so v dveh okrožjih že popolnoma preskrbovale NOV, najuspešneje v kamniškem, v NOV pa je bilo od začetka 1944 mobiliziranih okrog 5000 novih borcev. Okrožni odbor OF Kamnik (sekretar Jože Kavčič-Jernač) je v svojem poročilu uvodoma poudaril: „Danes je OF v kmaniškem okrožju prodrla v najširše plasti..." To naj potrdimo le s podatkom, da je sredi spomladi 1944 delovalo v sedmih okrajih skupaj 665 različnih odborov OF, kar je rezultat načrtnega političnega- dela od srede 1943 pod vodstvom novega okrožnega komiteja KPS (sekretar Franc Zupančič-Marjan). Na posvetovanju so bili še posebni referati o organizacijski problematiki (Jaka Štucin), o graditvi ljudske oblasti (Angela Mahnič), o partizanskem gospodarstvu in financah (Anton Hafner-Robnik) ter o nalogah in ciljih propagandnega dela (Bogdan Osolnik). Po izčrpni razpravi o posameznih problemih so aktivisti izvolili 18-članski pokrajinski odbor OF (sekretar Maks Krmelj- Matija), v katerega so bili izvoljeni poleg Članov KPS TUDI predstavniki drugih ustanovnih skupin OF, iz kamniškega okrožja pa so postali člani ožjega pokrajinskega vodstva OF Mavricij Borc-Šimen, Janez Koncilija-Jan, Minka Peternel-Marta in Andrej Steg-nar-Silvo. Prvemu posvetovanju gorenjskih aktivistov je sledila prva pokrajinska konferenca Delavske enotnosti, ki se jo je udeležilo 86 delavcev. Na njej so ugotovili, da je v DE organiziranih od 20% do največ 75% delavstva v kamniškem okrožju in sprejeli sklepe za razširitev mreže odborov DE ter za krepitev njihove sabotažne, mobilizacijske, nabiralne in propagandne dejavnosti, posebej pa so poudarili tudi vlogo delavskega razreda v NOB. Izvolili so 12-članski pokrajinski odbor DE s sekretarjem Stegnarjem, v katerem so delavstvo kamniškega okrožja predstavljali še Ciril Škofic-Sandi ter Peternelova in Bore. Po tej konferenci pa je bilo še partijsko posvetovanje, na katerem .so glavno pozornost posvetili kritični anali« napak in pomanjkljivosti, ki jih je bilo treba odpraviti za uspešno izpolnjevanje sklepov pokrajinskega posvetovanja aktivistov pri širjenju OF, graditvi ljudske oblasti, izvedbi mobilizacije, okrepitvi partizanskega gospodarstva in v boju proti pojavom narodnega izdajstva. O izvajanju teh nalog so nato razpravljale še okrožne konference aktivistov OF, v kamniškem okrožju 6. in 7. junija 1944 v Zalogu na Moravškem. Uspešni rezultati vseljud-skega tekmovanja organizacij OF, posebej okrepitev NOV z novimi borci in postopna graditev ljudske oblasti z ustanavljanjem odsekov, referatov in komisij za posamezna področja dela ter končno volitve narodnoosvobodilnih odborov, so v naslednjih mesecih pokazali sadove velikega posvetovanja aktivistov OF na Jelovici in požrtvovalnega političnega dela pod vod-stovm pokrajinskega odbora OF in pokrajinskih vodstev množičnih organizacij ter oblastnih komitejev KPS in ZKM za Gorenjsko. To posvetovanje pa je bilo spodbuda gorenjskim aktivistom, da so leta 1969 sklenili organizirati redne letne zbore političnih delavcev iz NOB z namenom, da utrjujejo bojno tovarištvo in prispevajo k negovanju in razvijanju revolucionarnih izročil. Leta 1975 je bil VII. zbor gorenjskih aktivistov v Domžalah, letos pa se bodo srečali v Mengšu in na svojem XVI. zboru posebej obudili spomin na prelomni pomen jelovškega posvetovanja pred štiridesetimi leti. Miroslav Stiplovšek Napotek občanom za urejanje uradne zadeve: Izdaja delovnih knjižic Za izdajo delovne knjižice je potreben tudi kartonček z matično številko občana. Vsi, ki se na novo zaposlujejo, mladi za počitniško prakso, kmetje—kooperanti in drugi, potrebujejo delovno knjižico kot dokaz in evidenco svoje zaposlitve. Delovna knjižica je dokument, ki je za vzpostavitev delovnega razmerja neobhoden. Te knjižice, kot je znano, izdaja Sekretariat za kadrovske zadeve občine Domžale, Ljubljanska 94 (v prostorih nad fotostudiem Majhenič). Občan je dolžan, če želi, da lahko v enem obisku uredi to upravno zadevo, predložiti veljavno osebno izkaznico, zadnje zaključno spričevalo o opravljenem šolanju ter matično številko občana, le-to so vsi občani prejeli na posebnih kartončkih že pred časom na svoj domači naslov oz. prijavljeno bivališče. Za tiste, ki so stari 15 ali 16 let in še nimajo osebne izkaznice, pa je potrebno dostavitr izpisek iz rojstne matične knjige (rojstni list). Ker se pogosto dogaja, da občani želijo dvigniti delovno knjižico takoj, naj si predhodno poiščejo matično številko in predložijo ostale potrebne dokumente. Ob plačilu 85,— din jim bomo na Sekretariatu za kadrovske zadeve knjižico lahko izstaviti takoj. Ce matične številke občana slučajo ne najdete, jo lahko ponovno dobite na matični službi občine. gv 'iivMšmmmmm Pripadniki enot teritorialne obrambe naše občine med akcijo Pristne vezi med pripadniki teritorialne obrambe in krajani so se stkale po napornem dnevu v sproščenem vzdušju na mitingih. Na sliki z mitinga v Dešnu. (foto: S. Novak) v Moravski dolini Usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe Pred kratkim je na območju Moravske doline in Črnega Grabna poteka/o večdnevno usposabljanje pripadnikov TO občine Domžale. Ni naključno, da je vaja sovpada/a s štirideseto obletnico osvoboditve teh krajev izpod okupatorjevega jarma. Enota Matije Blejca Matevža se že drugo leto usposablja ha skorajda celotnem območju občine, kjer se spoznavajo s terenom in prebivalstvom. Vaja je bila tokrat namenjena usposabljanju enote za delovanje na začasno zasedenem ozemlju, pri čemer so pripadniki obnovili in dopolnili znanje tudi iz taktičnih postopkov delovanja, pri čemer so postopali po načelih partizanskega bojevanja. Teritorialci so preverili tudi delovanje sodobnega avtomatskega orožja, s katerim je enota oborožena in uspešno opravili preizkus in ponovno utrdili spoznanja v lastne sposobnosti dobrih strelcev. Posebno pozornost so pripadniki enote posvetili krepitvi in preverjanju fizičnih sposobnosti in idejnopoliti-čnemu delu, pri čemer velja poudariti, da so sproti spremljali in analizirali aktualne družbene in politične dogodke, gospodarske razmere v občini in domovini ter družbenoekonomske in politične razmere v svetu. V enoti so ves čas usposabljanja organizirano delovali aktivi ZK in ZSMS. Ni se pa zanemarilo zaščitno in samozaščitno delovanje. Še posebej naj bo tej priložnosti poudarimo odlično sodelovanje enote s Komiteji za SLO in DS v KS in s krajani Moravske doline in Črnega Grabna, ki je ponoven dokaz o povezanosti prebivalcev z našimi oboroženimi slami. Glavni cilj usposabljanja so bili v celoti doseženi, še posebej pa to velja glede sodelovanja s KS, saj je bil prav ob tej vaji narejen korak naprej. Pripravljenost za sodelovanje z enoto in pripadnost sta posebej izstopali. Enota Matije Blejca-Matevža je v sončnem aprilskem jutru korakala ob spremljavi godbenikov skozi Moravče Predsednik skupščine občine Domžale, Karel Kušar je ob zaključku usposabljanja na nogometnem igrišču v Moravčah podelil priznanja najprizadevnejšim pripadnikom enote (teto S. Novak) To je poudaril v svojem nagovoru ob zaključku vaje na nogometnem igrišču v Moravčah tudi predsednik skupščine KS Moravče Maks Zaje, ki je med drugim dejal: „Vaša enota je več dni preživela v naši lepi dolini, ki je v letih po osvoboditvi doživela velik razvoj. Marsikaj se je spremenilo, odnos ljudstva do vas pa je ostal tak, kot je bil včasih odnos do enot naše partizanske vojske." Ob zaključku večdnevnega usposabljanja je pripadnikom enote spregovoril tudi predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar, ki je najprizadevnejšim pripadnikom enote izročil knjižne nagrade. V kulturnem programu, ki je pomenil piko na i, mitingi j v vaseh, kjer je enota prenočevala, so' sodelovali otroški pevski zbor OŠ Moravče in skupina godbenikov - teritorialcev občine Domžale. Slike in tekst: Sašo Novak MORAVSKA DOLINA Moravska dolina je bila od 19. marca 1944 dalje skoraj devet mesecev osvobojeno ozemlje, brez sovražne postojanke in so jo imenovali kar „mala Rusija". Napad na orožniško in policijsko postojanko sta izvedli v noči od 19. na 20. marec Šlandrova in Tomšičeva brigada. Začel se je ob 22. uri zvečer in se v poznih jutranjih urah uspešno končal. Ko so se enote pozno popoldne naslednjega dne umaknile, so vdrli sovaražniki, pobrali kar se jim je zdelo še vredno in postojanko opustili. Oblast v Moravčah je prevzel rajonski odbor OF, katerega sekretar je bil Tone Cerar-Ciril. Nemci so opustili orožniško postojanko, niso pa se odpovedali civilne oblasti. Nastalo je nekakšno dvovladje. Kmalu pa se je izkazalo, da okupator ne more več izvrševati svoje oblasti v Moravčah, zato je premestil občinski urad Moravče h Kebru v Domžale. Okrajni odbor OF je pričel z izvajanjem mobilizacije, uvedel propustnice ter prepovedal plačevati davek in izkazovati pokorščino nemški upravi. Opravljene so bile tudi volitve v krajevne odbore, ki so dokaj uspešno delovali. Delovanje OF okupatorju ni bilo neznano in je zato organiziral kazenske ekspedicije, se maščeval nad prebivalci, vendar brez uspeha. Preskrba partizanske vojske, kakor tudi krojaške delavnice | so odigrale v tem času veliko vlogo in spravljale v bes okupatorje in belo gardo. 29. decembra je general Rosener začel izvajati veliko ofenzivo. Po ocenah je Moravsko dolino obkolilo šest do sedem tisoč mož. Sodelovale so celo tan kovske enote in letala. Partizanske enote, k so se zadrževale v teh krajih so napac odbijale, ker pa je bila sovražnikova moč k prevelika, se je štab VI. in XI. brigade odločil, da se v noči od 29. na 20 december prebijeta čez cesto v Črnem grabnu in nato na Štajersko. Kamniško-zasavski odred pa se je umaknil v gozd nad Pečami. , Okupator je ponovno prevzel oblast v Moravski dolini do noči med 8. in 9. majem 1945, ko jo je spet zapustil, slovesno pritrkavanje zvonov na Moravškem pa je oznanilo dan osvoboditve - svobodo. I Med prireditvami ob občinskem prazniku je bila tudi otvoritev prenovljene Lukove bolnice. Prireditve, na kateri so pripravili tudi kulturni program z udeležbo pevskega zbora Zdravstvenega doma, okteta Tosame in recitatorjev, se je udeležilo izredno veliko število borcev in drugih občanov. Na sliki: dr. Ivo Pevec med slavnostnim govorom Pevski zbor in del množice med prireditvijo ob otvoritvi prenovljene Lukove bolnice * Praznik občine Domžale 23. maj v slikah Otvoritev geometričnega središča občine Domžale v gozdu pri vasi Videm. Kulturni spored so pripravili otroci — šolarji ž osnovne šole Janko Kersnika z Brda (na sliki) Na slavnostni seji (na sliki) so bila med drugim podeljena letošnja občinska priznanja oz. odlikovanja. Imena letošnjih dobitnikov prinašamo na drugem mestu. Na mengeški Goba vici so se na .tradicionalnem srečanju zbrali tisti, ki so letos vnovič prehodili »POT SPOMINOV« domžalske občine... V kulturnem sporedu je sodeloval tudi mešani pevski zbor Svobode Mengeš 8. delovno srečanje kovinarjev V dneh od 24. do 26. maja 1984 sta Občinska sveta ZSS Kamnik inVomžale organizirala 8. proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije. Srečanja se je udeležilo 310 tekmovalcev v 15 poklicih, ki so predhodno doseg/i najboljše rezultate na tekmovanjih v okviru de/ovne organizacije, občine in regije. Tekmovanje se je pričelo s slavnostnim sprejemom na ploščadi pred osnovno šolo Franca Albrehta v Kamniku, kjer je tekmovalce in člane komisij pozdravil Franc Si košek, predsednik OS ZSS Kamnik, Marjan Letnar iz Kamnika — iz Titana — pa je v imenu tekmovalcev dal svečano zaobljubo. Prva tekmovalna obveza tekmovalcev je bil teoretični del tekmovanja, kjer so tekmovalci odgovarjali na vprašanja iz samoupravljanja in politične ureditve naše družbe, poklicne tehnologije in varstva pri delu; na svečani otvoritvi sta tekmovalce in goste v imenu občin organizatorje pozdravila predsednika skupščin občin, tov. Anton Ipavic in Karel Kušar, slavnostni govornik pa je bil tov. Henrik Marko, predsednik Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo. V svojem nagovoru je posebej poudaril pomembnost tovrstnih srečanj za izmenjavo izkušenj, dvig produ- ktivnosti dela in boljše delovne rezultate. V praktičnem delu tekmovanja, ki je potekalo v devetih delovnih organizacijah, pa so tekmovalci pokazali svoje znanje s stroji, orodjem in kovino. Tekme so pokazale, da so se na tekmovanju zbrali najboljši kovinarji in kovinarke v Sloveniji in da so bili izdelki temu primerni, s tem pa tudi dosežeri rezultati. V naši občini so tekmovali v naslednjih delovnih organizacijah: Avtoservis (avtomehaniki otto in diesel), Mlinostroj (strugarji), Papirnica (strojni kovači) in Hidrometal (kleparji). V vseh organizacijah so pripravili res dobre pogoje za nemoteno izvedbo tekem, izmed osmih tekmovalcev iz naše občine, ki so si priborili pravico do udeležbe, pa se je najbolje odrezal kovač FRANC KOMATAR iz Papirnice, ki je zasedel tretje mesto. Toda tudi ostali tekmovala (Marko Urankar strugar iz Mlinostroja, Marko Rogelj-rezka-lec, zaposlen pri Capuder Vinku iz Domžal, Slovša Bernard-varilec REO iz Avtoservisa, Pavel Merela-varilec MAG iz Mlinostroja, Stane Letnar-varilec TIG iz Papirnice, Marjan Kveder-avtomehanik OTTO iz Papirnice, Bojan Ahčin-avtomehanik diesel iz Papirnise) niso razočarali. Pokazali so, da imamo tudi v občini dobre kovinarje. Zadnji dan so si lahko' ogledali izdelke, pripravljen je bil ogled znamenitosti in delovnih organizacij občin Kamnik in Domžale. Na zaključni slovesnosti pa je predsed- . nik Republiškega sveta ZSS tov. Marjan Orožen svečano proglasil preimenovanje tekmovanja v me mori al Franca Leskoška-Luke. §.M. Tekmovanja za Memorial Franca Leskovška Luke so potekala tudi v domžalskem Tamov DIESELSKI motor je bil za marsikoga huda preizkušnja Avtoservisu Tekmovali so tudi v mengeškem Hi-drometalu 12 let trgovske dejavnosti v Domžalah: Slovenijales trgovina Domžale Stari Domžal čari i poznajo to trgovino še vedno pod imenom ,£kokova žaga". Tudi ulica je dobila ime po Antonu Skoku. Če hočem predstaviti to domžalsko trgovino, moram poseči v zgodovino. Nekdanja Skokova žaga in domžalska elektrarna je dobila ime po Antonu Skoku, ki je bil rojen leta 1878 v Malem Mengšu. Bil je posestnik v nekdanjih Spodnjih Domžalah št 30, sedaj Ulica Antona Skoka 20 a. Anton Skok je bil izvoljen za župana leta 1921 in je to zahtevno nalogo opravljal do leta 1927. V času njegovega županovanja so Domžale 31.3. 1925f postale trg iz dotedanjih vasi Zgornje in Spodnje Domžale, Stoba in Štude. Prav on je na občinski seji dne 30.9.1921 predlagal naj Domžale postanejo trg. Ob proglasitvi trga Domžale je izšlo 5 številk lista „Domžalec". Slovesne proglasitve trga 9.8.1925 se je udeležilo preko 10.000 ljudi od blizu in daleč. Kuraltov mlin. Blizu Male loke se Mlinščica izliva nazaj v Bistrico. V centru Domžal je sedaj Mlinščica večinoma speljana po ceveh. Po nacionalizaciji je bila žaga priključena Kavalši, kasneje Lesni industriji Domžale, leta 1962 Lipu Radomlje, leta 1968 pa Slovenijalesu. Pokojni Anton Skok, ki je umrl leta 1953) je -bil tudi lastnik Nove pošte, poslopja sedanje Restavracije Leta 1920 je prav Anton Skok s pomočjo majhne vodne turbine napeljal elektriko po vseh Domžalah. Pred tem je v Domžalah svetila elektrika v nekdanjem Društvenem domu — sedanji Glasbeni šoli Domžale, ki je bil izročen svojemu namenu 28.8.1910, v. cerkvi pa 8.12.1910. Elektriko za dom in cerkev je dajal dinamo in generator. Ko turbina na nekdanji Skokovi žagi ni več služila svojemu namenu, so jo prodali v Papirnico Količevo. Domžalčani so imeli svojo elektriko vse do 3.1.1932, koje Domžale pričela oskrbovati velenjska elektrarna. Tega dne je bila namreč na Črnučah slovesno odprta velika transformatorska postaja. Od leta 1911 do leta 1948, koje bila ta žaga nacionalizirana i je bil lastnik Anton Skok. Na žagi je bila žaga venecijanka in polnojarmenik. Žaga ob Mlinščici je imela dvojno francis turbino. Tu je bil nekdaj Knezov mlin, ki pa je pogorel. Mlinščica, ki je bila na Duplici iz Kamniške Bistrice speljana v posebno strugo, je gnala številne žage in mline, saj je z vodno močjo oskrbovala v ožjih Domžalah nekdanjo tovarno Bistro in njen mlin - sedaj tovarna Helios, nekdanjo Gabričevo kovačijo in žago, dva Tonhovčeva mlina, Skokovo žago in elektrarno, Elijev, Franconov in Spomin na nekdanjo Skokovo žago — silos za žaganje je edini preostali predmet, ki spominja na nekdanje čase Pošta. Cb gospodarski krizi leta 1929, ko je pok. Skok izgubil večino svojega premoženja, je to gostilno kupil Franc Oset. Prav Skokova dobrota in plemenitost je bila vzrok temu. Podpisal ie namreč številne menice, saj je bil porok predvsem lesnemu trgovcu Andreju Slokarju in kot vemo je večina lesnih trgovcev prav ob gospodarski krizi prišla ob vse premoženje. Pokojni Skok je bil vnet lovec in športnik. Med prvimi Domžalčani je že v nekdanji Avstriji za doseženo prvo mesto na kolesarski dirki prejel srebrno uro. Bil je tudi med ustanovitelji Sokola ter dolgoletni starosta Sokola. Nekdanja Skokova žaga je delovala nekako še do leta 1964. Takrat so nekdanjo Kančevo parketarno, obrat ^nekdanje Lesne industrije Domžale prenesli na Skokovo žago. Tu so nekaj let še izdelovali klasični parket, kasneje pa le še lamelnega, in to do leta 1972, ko je paritetama prenehala z delom. Podatki o zgodovini so mi dobro poznani, saj sem o pokojnem Antonu Skoku, po katerem se imenuje ulica, pred več kot 12 leti pisal v Občinskem poročevalcu, pa tudi sam sem bil več kot 12 let zaposlen v Lesni industriji Domžale. Podatki o sami trgovini, so mi pa le delno poznani, zato sem pred dnevi obiskal direktorja trgovine Cirila Nastrana, da bi dobil več potrebnih podatkov. Poleg njega mi je podatke posredoval še Vinko Cencelj, ki je v trgovini zaposlen od ustanovitve dalje. „Kdaj je bila ustanovljena trgovina in kaj je prodajala? " „Sedanja trgovina Slovenijales Domžale je bila ustanovljena leta 1972. Začetek je povsod težak, zato se je tudi novo ustanovljena trgovina ubadala z večjimi ih manjšimi težavami. V začetku so bili zaposleni le trije uslužbenci; poslovodja Jože Pire, blagajnik Branka Klopčič in prodajalec Vinko Cencelj. Prva leta je imela trgovina na razpolago gradbeni mate- Domžalski Slovenijales danes rial in stavbno pohištvo. Čez leta se je pokazala potreba predvsem po večji prodaji stavbnega pohištva." „Zadnja leta je trgovina povečala asortiman in prodajo, pa prosimo še o tem malo več." „S samim razvojem^in razširitvijo asortimana se je pokazala potreba po večjem številu zaposlenih. Trenutno trgovina zaposluje 9 delavcev. Promet se je tako občutno povečal, da je trgovina s pričetkom letošnjega leta postala samostojna prodajna enota Slovenijalesa v sklopu TOZD-a 200 maloprodaja. Trgovina je registrirana za prodajo vseh artiklov v gradbeništvu." ..Kaj vse pa lahko sedaj dobiš v trgovini? " „Trgovina prodaja: stavbno pohištvo - okna v treh izvedbah (vezana, termopan, troslojni termo-pan), kakor tudi strešna okna vseh vrst; vrata (v luženem in naravnem hrastu, mahagoniju, tanganiki); poleg tega ima trgovina na razpolago vse tipe vhodnih in garažnih vrat v istih izvedbah, ter vse vrste navadnih vratna razpolago so tudi vse vrste oblog - stropnih in talnih (v masivnem in furniranem lesu), ter razne vrste podstrešnih stopnic; poleg tega lahko kupec dobi tudi vse vrste senčil (polken) in rolet, ter vse vrste parketa (klasični, lamelni, in panelni), ter iverke vseh dimenzij. Trgovina ima na razpolago tudi cement, apno in izolacijski material (vse vrste tervola, kombi plošče, stiro-por in bitumen), ter pripadajoče okenske police iz naravnega kamna." ,.S katerimi proizvajalci pa sodelujete? " »Najpomembnejši proizvajalci, s katerimi sodeluje trgovina so: KLI Logatec, Lip Bled, Glin Nazarje, Lesna Slovenj Gradec, Savinja Celje, Parketarne (Karlovac, Djurdjenovac, Savinja Celje), Mizarstvo Ig, Leosnit Ilirska Bistrica, Novoteks Novo mesto, Marmor Hotavlje, Cementarna Trbovlje, Industrija apna Kresnice, Gradiš Škofja Loka, Ljubečna Celje, Termika Ljubljana, Kovinar Jesenice, Siporeks Zagorje, Gramat Trbovlje, Ferromoto Maribor, Eko Titovo Velenje ... " ,,Kakšno površino pa zavzema trgovina? " „Trgovina prodaja zahtevne artikle, zato vse artikle ni mogoče prodajati na prostem. Zato ima na razpolago 838 m2 pokritih površin, lopo v izmeri 504 m2 in odprto skladišče v izmeri 1.650 m2. Celotni prostor je asfaltiran, kar je, nujno, če hoče trgovina kulturno poslovati. In še to. Trgovina je odprta od 7. do 20. ure, v sobotah pa od 1. do 14. ure." Povpraševanje kupcev po različnih artiklih je kljub zmanjšani gradnji zelo veliko, saj v direktorjevi pisarni ob priliki razgovora nenehno zvonil telefon. Delavci v trgovini Slovenijales Domžale želijo ustreči kar največ strankam, zato s prijazno trgovsko ponudbo, nasveti in napotki usmerjajo kupce v nakup svojega prodajnega programa, pa tudi tja koder vedo, da je blago na skladišču. Tako so si tekom let med občani domžalske občine pridobili velik ugled, da lahko rečemo ^ kako Slovenijales trgovina Domžale posluje v zadostitev potreb občanov po gradbenem in tudi drugit materialih. Tone Ravnikar Drago Flis, novinar Radia Ljubljana, na poti: Porabski Slovenci so najmanjša, najbrž tudi naša najmlajša manjšina, saj smo se zanje začeli zanimati najpozneje. „Če bi se na Gorickern na naši strani skušali pogovarjati v našem prekmurskem narečju, bi bilo najbrž ravno tako težko razumeti,"pravi murskosoboški novinar, ki spremlja radijsko zunanje politično uredništvo na poti po Porabju. Tam Slovence zelo težko razumemo- V ozemeljskem žepu med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko živi po naših pa tudi madžarskih ocenah kakih 5000 Slovencev. Smo v Zgornjem Seniku, ki so ga vzorno opremili tudi z dvojezičnimi napisi: Felsdszolnok- Zgornji Senik. Vaški pevovodja pravi, da je v tej vasi še vedno 99 % Slovencev. Sam je sicer Hrvat, ki se je v Senik preselil pred desetletji iz neke hrvaške vasi vzhodno od Monoštra. Oženil se je s Slovenko in se prazavprav izpisal iz hrvaštva in se sedaj bori samo še za slovenstvo, seveda s pesmijo. Na pevski zbor Avgust Pavel je zelo ponosen. Vsako leto gredo gostovat v Slovenijo, v Stično. Pevovodja je res prava korenina, govori dobro slovensko, celo lažje ga je razumeti kot seniški dialekt: „Veste med Slovence me je pripeljala ljubezen. Odšel sem iz moje vasi Hrvaški breg, ki je sedaj že popolnoma pornadžarjena, jaz pa sem ostal Slovenec," pravi pevovodja sivih las in debelih očal. Učiteljice po vasi vodijo cicibane in pionirje, to je bil očitno mladi slovenski rod na Madžarskem. Na vrtcu je samo slovensko napisano Občinski vrtec. Tukaj nikoli ni bilo načrtnega naseljevanja madžarskega prebivalstva. Sem se je priženilo le nekaj madžarskih vojakov, ki so tukaj služili, vendar se jih je večina naučila slovensko. , Jaz pa sem se poročil z Madžar-ko," pravi klen možakar v vaški gostilni, kjer poteka večina družabnega življenja v Seniku. „Žena zna nekaj slovensko, kar dobro je, imava štiri hčere, dve sta se že izučili in čakata na službi v Mono-štru," poskušam razumeti možakar jtsvp narečje, ki pa Slovencu iz slovenskega osrčja ni najlažje razumljivo. Porabje je oddaljen konec slovenskega narodnega telesa. Tukaj govorijo tak jezik kot pred stoletji, le daje v njem najbrž veliko madžarskih izposojenk. Porabsko narečje ni dohajalo razvoja slovenskega jezika. Da grč za slovenščino, se razloči le po posameznih besedah in- zvezah Popotnik iz Slovenije potem kima, se smehlja, Slovenca treplja po rami, laj več pa seveda ne more storiti. Tudi Jožef Čuk to razume in je še naprej dobrodušen, ponudi celo breskovo žganje. Drugi Slovenci v seniški gostilni so kot večina zamejskih Slovencev občutljivi, morda celo plašni. Birt okroglega obraza s staro merico toči brizganec in potem skrbno pokrije posodo z vinom. Gostilničar prodaja tudi kruh. Sedem k svetlolascu v modri delovni obleki. Seveda Slovenec iz Slovenije vedno pričakuje, da ga bodo manjšinci, potnika iz Slovenije, kar zasuli s pojasnili o njihovem življenju in hotenjih. To nikoli ni tako. Ivan Samec se neznanca skoraj ustraši. Šele po nekaj medsebojnih prikimavanjih in smehih se mu vendarle odveze jezik. Ivan vozi za podjetje iz Monoštra, večkrat nanese tudi, da vozijo v Budimpešto. „Žena dela v občinskem vrtcu, tudi ona je naša, Otroke imam ravno tako v vrtcu," pravi Ivan in nagne šilce palinke. V gostilni pri Belu, kot imenujejo birta, je kakih dvajset možakarjev, ki jih, ko govorijo med seboj, ni mogoče razumeti. Slišimo le, da je njihovo govorjenje mehkejše in valovitejše od ostre in enakomerno odsekane madžarščine. Vas je raztresena, nekaj hiš je videti na vrhu travnatih gričkov, nekaj jih je ob hrastovem gozdu, nekaj pa ob cerkvi in šoli. Tukaj življenje poteka po stoletnih vzorcih, zato seje lahko ohranila tudi domača govorica. Občinska tajnica iz Zgornjega Senika je ravno tako Slovenka. Vendar je ne moremo videti, odšla je v Budimpešto na Demokratično zvezo južnih Slovanov, tam je morala nekaj urediti. Tudi vaškega župnika ni. Po navadi so prav manjšinski župniki živa zgodovina slovenstva v zamejstvu, nekakšni čuvaji narodnega bitja. Vzpodbudna okoliščina je tudi, da so madžarske oblasti do vere prizanesljive in za*o vera lahko pomaga pri ohranitvi slovenstva tudi v tem skrajnem kotičku naroda. Škoda je le, da je to območje tako tesno zaprto s stražarnicami in stolpi. Seveda ne zaradi Slovencev, ampak zaradi meje. Obmejni stražarji se sprehajajo z nabitimi brzostrelkami Kala-šnikov in nas nekajkrat ustavijo. To je obmejni režim: če bi si vsega ne bi uredili vnaprej, bi nas h manjšini sploh ne pustili. Cesta v Monošter je speljana ob madžarsko—avstrijski meji. Na vsakih nekaj sto metrov vidimo strazni stolp, vsa meja je ožičena z dvema glavnima ograjama in eno stransko, v sredi med glavnima pa je preorana njiva. Mejno njivo še vedno skrbno orjejo. Na rahli njivi bi se tako lahko poznale stopinje morebitnih ubežnikov v Avstrijo ali Jugoslavijo. Madžari sami morda ne bežijo več toliko, toda čez madžarsko mejo bi morda poskušali begati zlasti vzhodni Nemci. Zato morajo porabski Slovenci živeti v mejnem pasu s posebnim režimom.. Če se Slovenec ali njegov sorodnik vrača v svojo vas, ga mejna policija in Vojaške enote lahko ustavijo tudi do petkrat. Za Zgornjim Senikom je Spodnji. V tej vasi je odstotek Slovencev že nižji, toda vas ima vseeno dvojezični napis. Madžarske oblasti so to pač dovolile in napisov nihče ne poskuša rušiti. Tukaj ni nacionalističnih skupinic kot na primer v Avstriji in Italiji. Tudi v Slovenski vesi, tik pred okrajnim središčem Monošter (Szent gothard) je videti nekaj slovenskih napisov. Toda v vasi že gradijo nekaj novih stavb. Nedavno so jo priključili h samemu Monoštra, ki je le tako dobil toliko prebivalcev, da je sedaj lahko mesto. Toda Slovenska ves bo vse bolj postajala predmestje Monoštra, nekoč bo tukaj morda ostala le še slovenska ulica. Monošter je že večji kraj, lahko bi bil celo nekoliko podoben Domžalam, ima približno toliko prebivalcev. Tudi tukaj je še nekaj Slovencev, ki so se sem preselili iz vasi v okolici. Tukaj pa je videti le en dvojezični napis: kazalo za zadružno hranilnico. Za nami sta oba Senika, Slovenska ves, od večjih slovenskih vasi pa so v okolici le še Števanovci. Slovenci so nekoč živeli tudi v sosednji županji Sopron, Vendar pa so tam popolnoma asimilirani. Monošter je majhna postaja pred glavnim mestom Železne županije, Szombateh/em. Po kosilu v čardi, kakor se pravzaprav imenuje vsaka madžarska restavracija dopisnik iz Murske Sobote nenadoma pove, da so madžarski ekonom lonci nekajkrat cenejši kot pri nas in zato izbruhne nakupovalna mrzlica. Skoraj vsi iz trgovin vlačijo ekonom lonce in pri tem najbrž ne mislijo več na slovenstvo. Prav veliko se pri tem ne da, spremeniti. (dalje prihodnjič) Preurejena železniška postaja in peron v Domžalah Med prireditvami ob občinskem prazniku občine Domžale je bila tudi otvoritev preurejene železniške postaje, signalno-varnostnih naprav, perona, parkirišča in drugega, kar potnikom v mnogočem izboljšuje „potniški standard". Sto let bo tega, kar je začel voziti Kamničan, vendar v zadnjih dveh, treh desetletjih zaradi naraščajočega cestnega prometa železnici nismo posvečali skrbi, ki bi jo zaslužila. druge spet le na tovornega, saj so z industrijskimi tiri povezali tudi nekatere organizacije združenega dela. Prihodnost, kot je povedal predstavnik temeljne skupnosti za železniški in luški promet v svojem govoru, je v nadaljnji modernizaciji, saj so že izdelani projekti za elektrifikacijo kamniške proge z napravami za hiter tovorni prevoz in primestni promet. Modernizacija domžalske železniške postaje in njenih naprav je torej le Popravilo in obnovo naprav na železnici so zahtevale razmere saj so bile železniške naprave ob koncu 70. let popolnoma izrabljene. Nastopila pa je k sreči potreba po večji zaščiti okolja, uporabi cenejših virov energije, transporta, to pa železnica vsekakor pomeni. Program je zato zahteval, da se stvari uredijo na daljši rok. Nekatere sedanje postaje so usmerjene pretežno le na potniški promet, prvi korak na poti posodabljanja kamniške proge, saj nameravajo rekonstuirati za potrebe tovornega prometa podobno tudi postajo v Jaršah. Sicer pa je bilo na svečani otvoritvi, ki so se je udeležili najvidnejši predstavniki občine Domžale in strokovnih služb ter seveda železnice poudarjeno, da gre v domžalskem primeru za uspešen način delovne povezave v uresničevanju skupnih interesov: tako interesov temeljne skupnosti za železniški in luški promet, kot tudi interesov konkretnega okolja, v našem primeru domžalske občine. Ta način naj bi služil za primer kako bi se rekonstrukcij lahko lotili tudi drugje. Pogled s severne strani na postajo in železniške tire Nove avtomatske železniške zapornice Dobri stari Kamničan je prvikrat pridrdral v Domžale 21.novembra 1850. Kot piše Jakob Strupi, takratni beneficiat na Goričici v „Kratkih črticah podružne cerkve na Goričici in drugih domačih zanimivostih" v kroniki cerkve Matere božje na Goričici (Domžalah) iz leta 1080, so ljudje od vseh krajev skupaj vreli, da vidijo prvi Eisenpon (vlak) v Domžalah". Tudi domžalska železniška postaja je iz leta 1890. Tega leta je bil od železniške postaje do trgovine Meblo zasajen drevored divjega kostanja, ki je bil po vojni odstranjen. Železniške zapornice (rampe) so bile postavljene v oktobru leta 1911. Te stare zapornice so bile odstranjene v mesecu maju, nove avtomatske pa uradno izročene svojemu namenu za občinski praznik 24. maja 1984. Ob tej priliki so uredili in asfaltirali tudi perone. Upamo, da bodo te nove zapornice pripomogle k temu, da ne bo prihajalo do nesreč, kajti v času odkar je v Domžale pridrdral Kamničan, je bilo prav na tem prehodu tudi več nesreč, celo smrtnih. Tone Ravnikar V Loki pri Mengšu že zvonijo telefoni Težave s telefoni so v Mengeški Loki čuti/i že dlje časa, saj so bili od leta 1967 le trije. Kasnejše obdobje je pokazalo, da je potreb celo več kot so predvidevali, saj je v akcijo „V vsako hišo telefon"pristopilo kar 128gospodinjstev. Pristojna PTT ustanova je zagotovila ob pogostih intervencijah občinskih organov, IS in drugih razširitev telefonske centrale v Mengšu, občani sami pa so za omrežje prispevali po 21.500 din. Telefoni v Mengeški Loki so rezul-. tat izredne dejavnosti gradbenega odbora in solidarnostne zavesti vseh gospodinjstev. Ločani so izredno zadovoljni z izpjalcem del, ki so jih zaupali Marjanu Megliču iz Črnuč. Ob otvoritvi, pripravili so jo za soboto ob 19. uri, so nastopili gasilci iz Loke, godba na pihala, folklorna skupina iz Mengša, narodne noše ter recitatorji. Slavnostni govornik je bil Janez Dimec, predsednik Skupščine krajevne skupnosti. Po prireditvi so priredili družabno srečanje. Vsekakor pomenijo telefoni v Loki pri Mengšu vnovično potrditev moči in delovne uspešnosti, kadar se občani solidarnostno odločijo za to, da gredo skupno v akcijo. Slavnostni govornik ob priliki otvoritve telefonskega omrežja v Loki pri Mengšu je bil Janez Dimec, predsednik skupščine KS Mengeš ■ Akcija »telefon v vsako hišo« je imela med občani Loka pri Mengšu izredno velik množičen odmev. Taka je bila tudi udeležba na svečani otvoritvi telefonske mreže v Loki. Na sliki: množica občanov in gasilcev, ki so prav tako sodelovali na prireditvi Človek nenehno stremi za tem, da bi si podaljšal življenje ter živel v miru, slogi in sožitju. Medicinska znanost poizkuša to stremljenje kar najbolj uresničiti, zato proučuje vzroke in nastanke najbolj zahrbtnih in trdovratnih bolezni. Življenje človeka pa zelo skrajšujejo tudi nesreče pri delu, v prometu in naravne katastrofe. Takrat se poleg medicinske znanosti za rešitev mnogih življenj posebno zavzemajo krvodajalci, ki hitro in nesebično darujejo poškodovancu kri in ga s to humano gesto rešijo gotove srrirti. Kri združuje, kot smo uvodoma naglasih. Tovarna HELIOS Domžale ima že dolga leta odlično organizirano krvodajalstvo, saj letno daruje kri že 120 njihovih delavcev. Leta 1975 so se s poslovnim partnerjem DUGA Beograd dogovorih, da bodo njihovi delavci darovali kri skupaj in tako se vsakoletno srečujejo krvodajalci obeh delovnih organizacij izmenoma v Beogradu in Domžalah. Tovarna DUGA Beograd ima v svoji sestavi TOZD ELAN Prijepolje. Ta temeljna organizacija sicer nima veliko delavcev, toda vsi so pridni in vedo, kaj je dobro in humano. Kolek- tiv ima vrsto krvodajalcev, zato so ■ sklenili.jda povabijo v svojo sredo tudi krvodajalce iz tovarne DUGA Beograd in HELIOS Domžale. Z veseljem so se ti odzvali in tako so se krvodajalci vseh treh tovarn ter predstavniki občinskih odborov Rdečega križa občine Palilula v Beogradu, Prijepolja in Domžal in drugih družbenopolitičnih organizacij srečah 11. maja v Prijepolju. Srečanje je bilo nepozabno. Na najvišji točki Prijepolja -Jabuk;, kjer so bili v času NOB hudi boji med partizani, Nemci in domačimi izdajalci, je zopet zablestala solidarnost in humanost našega človeka. V okolju, kjer je padel narodni heroj Boško Buha, star komaj 17 let, je 64 krvodajalcev poklonilo svojo kri za rešitev življenj otrok, mater, delavcev. Ta človekoljubna j«kcija je bila ovekovečena s pisnim dogovorom' vseh treh predstavnikov delovnih organizacij z naslednjo vsebino: „Ali je kaj lepšega, človekoljubnega in vzvišenega kot dati svojo kri in rešiti človeško življenje. Zbrani danes na tej plemeniti nalogi podpisu- Iskreno prijateljstvo med krvodajalci Prijepolja in Domžal je dobilo posebno čustven epilog ob slovesu... , jemo listino o pobratenju krvodajalskih društev DUGA Beograd, HELIOS Domžale in ELAN Prijepolje. S tem svečanim dejanjem se zavezujemo, da bomo združeni in pobrateni s še večjim navdušenjem delali na, oživljanju plemenitih ciljev naših društev, na utrjevanju in razvijanju medčloveške solidarnosti ter ohranitvi dosežkov naše revolucije - bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije." Lepo in prav je, da to prijateljsko sodelovanje še naprej krepimo in vsaj • mi krvodajalci stalno opozarjamo na to, da je freba človeku pomagati, ne pa uničevati ga z vojnami in zastrupljanjem okolja. Vodi naj nas Vedno in povsod misel: „DARUJ KRI, DA JO BOŠ PREJEL, KO BO TO POTREBNO". Našim pobratenim krvodajalcem iz DUGE Beograd in ELANA Prijepolje se za njihovo čudovito gostoljubnost najtopleje zahvaljujemo in želimo še vrsto let plodnega sodelovanja. Predsednik Komisije za krvodajalstvo 00 RK Domžale Marija Omahna 45 Dober dan domžalski občan: Skladatelj prof. Matija Tome Tokrat naj opišem Domžalčana, slovenski glasbeni javnosti dobro znanega slovenskega skladatelja prof. Matija Tomca, ki bo m letos stopil v 85, leto svojega plodnega življenja. Rojen je bil 25. decembra, 1899 na Kapljiščih pri Metliki v Beli krajini. Je sin kmeta Matija in matere Marije roj. Žugelj. Osnovno šolo je najprej obiskoval v Podzemlju, nato pa v Novem mestu, kjer je tudi obiskoval gimnazijo, ki jo je dokončal v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je leta 1920 maturira/. V letih 1920-24 je obiskoval teološko fakulteto v Ljubljani. Od leta 1924-25 je bil kaplan v Mokronogu, od leta 1925-26 pa je obiskoval konservatorij v Ljubljani; od leta 1926-30 je obiskoval glasbeno akademijo na Dunaju. Leta 1930 je postal profesor glasbe na gimnaziji v Šentvidu in opravljal to službo do okupacije leta 1941, ko so šolo zasedli Nemci. Preselil se je v Ljubljano, kjer je v letih 1945-46 učil na klasični gimnaziji, leta 1946 pa prišel za kaplana v Domžale. Po smrti znanega domžalskega zgodovinarja—župnika Franca Bernika leta 1948 je postal tudi domžalski župnik in to službo opravljal do leta 1973, ko je odšel v zasluženi pokoj. Živi in še vedno ustvarja v Domžalah. Želim vas predstaviti predvsem kot glasbenika, zato mi prosim na kratko opišite vašo glasbeno pot. „Na mojo življenjsko pot je prav gotovo vplival dogodek, ki se je zgodil v 4. razredu osnovne šole v Podzemlju. Tu je bil takrat za kaplana Pavlin Bitnar, po rodu Čeh, ki je bil zelo .predan glasbi. Nam učencem je obljubil, da bo tisti, ki se bo v 14 dneh naučil na pamet mali katekizem, dobil za nagrado pomarančo, ki je bila takrat pri nas doma še prava redkost. Na pamet sva se tako hitro naučila le neka deklica in jaz. Ker sva bila dva, pomaranča pa le ena, je kaplan odločil: Pomarančo je dal deklici, meni pa rekel: „Ti boš šel pa v šole". In tako je tudi ostalo. Leta 1912 sem postal gimnazijec v Novem mestu, kjer sem ostal leto dni. Tu sem se pri skladatelju Ignaciju Hladniku učil klavir in violino, igral pri tambu-raškem orkestru in pel pri dijaških mašah pri frančiškanih. Drugih instrumentov in zborovodstva sem se učil v Šentvidu pri prof. V. Hybašku. Tu sem vodil tudi zbor. Za časa študija sem se glasbeno izpopolnjeval pri skladatelju Stanku Premrlu (harmoniko), pri prof. Janku Ravniku pa klavir. Že takrat sem začel tudi komponirati. Ko sem bil kaplan v Mokronogu, sem pripravil cerkveni koncert in vodil tamburaški orkester. Že v 5. gimnaziji sem igral pri mašah na orgle in to vse do mature. Na akademiji na Dunaju sem za glavni predmet imel orgle in kompozicijo. Leta 1930 po končani akademiji sem se zopet vrnil v Šentvid, kjer sem učil glasbo, vodil dijaški pevski zbor, poučeval harmonij, klavir, orgle in tudi violino. V času, ko sem bil na klasični gimnaziji, sem vodil tudi majhen dijaški orkester, v katerem je igral tudi sedaj svetovno znani violinist Igor Ozim." „Kdo vas je usmeril v slovenske glasbene motive? " „Veselje do petja sem imel že v rodni Beli krajini, kjer sem kot otrok rad poslušal petje fantov na vasi in tako dobil čut za narodno pesem. Za slovenske narodne motive me je navdušil znani zborovodja in skladatelj France Marolt, zborovodja Akademskega pevskega zbora; ki je bil rojen na bližnjem Brdu pri Lukovici. Oktet tega zbora je nekoč po nekem nastopu v radiu sedel v kavarni Union in za mizo brundal mojo pesmico „Napojnica". Marolta je takoj zanimalo, kdo je napisal to pesem; povedali so mu, da jaz. Že čez nekaj dni se je oglasil pri meni v Šentvidu in rekel: „Sem mislil, da bom videl starega debelega gospoda, sem pa dobil mladega suhega". Takoj nato sem pričel delati za njegov zbor. V glavnem sem pisal belokranjske, kasneje pa tudi koroške, gorenjske, štajerske in primorske. Marolt je napravil načrt stilnih koncertov. Pri svojem delu me je zelo porabil. Nekoč je rekel fantom, ko je zaprl klavir: „Ta hudičev far pa vse zna". France Marolt je bil namreč v svojih ocenah skladb izredno kritičen in dosleden. O tem je v seminarski nalogi Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zapisal tole: „V enem Maroltovih pisem lahko beremo: »Pregledal sem pesmi M.Železnika, kompozicije g. Ukmar-ja ... pri g. Tomcu pa dosledna, krepka, vedno živa in nova misel. Vse je podrejeno bogatemu kontrapunk-tičnemu znanju in volji do bachov-skega oblikovanja. Stavek je gladek, glasovi s težo in lepo postavljeni. G. Tome predstavlja najmočnejšega interpreta te nove ideje, s katero je „Liedertafelstil" definitivno zaključen." „V svoji dolgoletni glasbeni ustvarjalnosti ste ustvarili preko 1.300 vokalnih in instrumentalnih, posvetnih in sakralnih skladb, ki so'izšle v številnih samostojnih publikacijah, zbornikih, revijah, na ploščah in kasetah. Ste tudi soavtor Slovenske pesmarice, ki ste jo pripravili skupaj s pok. prof. Lukom Kramolcem, pri zadnji leta 1969 pa je sodelovala tudi dr. Zmaga Kumer. Prosim, nanizajte mi vsaj nekaj najbolj pomembnih." „V prvih letih sem napisal tudi več skladb za mladino, ki so jih peli zbori, poleg tega pa številne klavirske skladbe, ki so bile večkrat izvajanje v radio. Potem je prišla vojska. Med vojno sem napisal celovečerni koncert „Križev pot" po pesmih Vide Tauferjeve. To pa ni liturgični križev pot, ampak prikazuje trpljenje Slovencev pod okupatorji. Sicer sem se pa v času okupacije držal kulturnega molka. Leta 1956 sem za APZ, ki ga je takrat vodil Radovan Gobec, po Aškerčevem besedilu napisal „Staro Pravdo", kantato, ki je bila izvajana v Ljubljani, Zagrebu, Celju in Trbovljah. Veliko sem napisal latinskih in slovenskih maš. Znane so še kan tate „Slovenski božič", ki sem jo napisal leta 1938, za ploščo pa je bila posneta leta 1975 v izvedbi zbora Consortium musicum, pa kan tata „Slovenska Marijina božja pot". Napisal sem tudi vokalne oratorije: Odrešenik sveta, Kruh iz nebes, izdal 4 zbirke orgelskih preludijev. Od svetnih skladb sem pa za simfonični orkester napisal Variacije na pesem od kneza Marka, Nizki rej, Morje. Za polvečerni koncer sem leta 1952 napisal „Dolenjsko ženitovanje". Veliko sem napisal tudi komorne glasbe, predvsem pa večje stvaritve zborovske glasbe kot so: Zeleni Jurij, Belokranjsko kolo, Kresne pesmi, Lepa Vida, Kralj Matjaž, Pegam in Lambergar ... ". Kako ste to zmogli, poleg tega, da ste bili 25 let župnik v Domžalah in ste bil tudi tam polno zaposleni? " „Vedno sem vstajal ob štirih zjutraj in sem že nekako do sedmih zadostil duhovniškim dolžnostim, ostali čas pa v pretežni meri posvetil glasbi." Za svoje dolgoletno plodno delo je bil prof. Tome imenovan za člana glasbenega sveta ljubljanske nadško-fije, za časnega stolnega kanonika, za častnega doktorja teološke fakultete, za člana znanstvenega sveta pri komisiji za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti, že leta 1934 je postal častni član APZ-ja, leta 1977 je prejel Gallusovo plaketo Zveze kulturnih organizacij Slovenije, lansko leto pa zlato Kersnikovo plaketo Kulturne skupnosti Domžale. Poleg tega pa njegovo sobo krase še številna druga priznanja. Vidimo njegov portret —delo njegovega prijatelja akademika Božidarja Jakcaizleta 1934. Pri svoji glasbeni poti se je držal pravila, da mora pesem priti iz srca in iti do srca, kajti pesem bodo ljudje le tako sprejeli. Veliko glasbenih stvari-, tev je napravil v Domžalah. Večino cerkvenih skladb, ustvarjenih v Domžalah, je preizkusil domžalski pevski zbor. Še vedno ustvarja, čeprav ne več toliko kot preje. Vsekakor ne smem pozabiti tudi skladb, ki jih je ustvaril za domače igralske skupine, saj je napisal spremno glasbo za Rokov-njače, Kar hočete, Divjega lovca, za domžalsko igralsko skupino, pa Adama Ravbarja in Janičarja za Jamarsko društvo Simon Robič Domžale, katerega je tudi častni član. Pesmi, ki jih ustvarja v zadnjem času, izhajajo v Mavrici. Na prošnjo tov. Omahnove je prav pred kratkim napisal tudi Himno domžalskih krvodajalcev. Čeprav je zadnjega pol leta vezan na svoje stanovanje, kajti noge ga nikakor nočejo prav ubogati, se zadnje čase drži pravila svoje pokojne mame, ki je nekoč ob obisku Franceta Marolta dejala „Siva glava-—struna rjava". Prepričan pa sem, da temu le še ni tako, kajti še vedno rad sede za klavir in ustvarja. Želimo mu, da bi kljub letom še naprej bogatil slovensko glasbo z novimi glasbenimi stvaritvami, kajti njegovo glasbo izvajajo povsod, kjer žive Slovenci. Tone Ravnikar Mešani pevski zbor Domžale in Moški, pevski zbor „Rudolf Božič" Radomlje sta v petek 11. maja 1984 pripravila uspel letni koncert v kinodvorani v Domžalah. Pevce Moškega pevskega zbora Rudolf Božič Radomlje, ki je nastopil prvi, je pozdravil predsednik MPZ Domžale Janez Jernejčič in jim zaželel prijetno počutje v Domžalah. Radomeljski pevci so pod vodstvom zborovodje Katarine Arčon-Žavbi izvajali izključno skladbe slovenskih skladateljev. Kot solista sta se uspešno predstavila Primož Šare—tenor in Andrej Sraj—bas. Posebno zadnji dve pesmi Matije Tomca: Pijmo bratci vince in Pavla Kernjaka: Venček koroških sta pri poslušalcih, ki bi jih bilo lahko precej več, bili deležni še posebnega aplavza. Mešani pevski zbor Domžale je pod vodstvom zborovodje Karla Leskovca poleg skladb in priredb slovenskih skladateljev izvajal tudi tuje skladbe. Kot solista sta se predstavila Nejko Pirnat—bariton in Rok Lap—bas. Čeprav so pevci izvajali dokaj zahtevni program, so zapeli tako kot že dolgo ne. Zato tudi aplavz ni izostal in so morali rednemu programu dodati še nekatere pesmi. Še posebnega aplavza sta bila deležna solista Nejko Pirnat v pesmi Pavla Kernjaka: Pa moja ta stara in Rok Lap v pesmi Sama Vremšaka: En starček. Kot skromno priznanje sta zborovodja prejela šopke cvetja, domžalski pevci so pa Radomljanom poklonili sliko Toneta Ravnikarja, kot spomin na srečanje. Zares škoda, da obisk ni bil večji, saj so vsi poslušalci odhajali s koncerta z najlepšimi vtisi. joR Društvo invalidov Domžale: ČUDOVITA PALETA USTVARJALNOSTI OB RAZSTAVI ROČNIH DEL ČLANOV DRUŠTVA INVALIDOV DOMŽALE Pred dnevi so v preddverju Hale Komunalnega centra pripravili vsakoletno razstavo ročnih del, ki so jih izdelali člani društva. Na otvoritvi, ki se je je udeležila tudi Valentina Mar kič, sekretarka Republiške zveze invalidov S RS, je govoril Franc Kladnik, predsednik KO za položaj in varstvo invalidov pri OK SZDL Domžale. Poudaril je izjemno prizadevnost in ustvarjalno moč tistih, ki jim sicer ne bi mogli pripisati tolikšne delovne moči. V kulturnem sporedu so sodelovali učenci Osnovne šole s prilagojenim programom Olge Avbelj iz Domžal. Na podlagi 2. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti občine Domžale, 41. člena in 102. člena Statuta Kulturne skupnosti občine Domžale je skupščina Kulturne skupnosti občine Domžale na 11. zasedanju, dne 22.5.1984 sprejela PRAVILNIK O PODELJEVANJU KERSNIKOVIH PLAKET 1. člen Kulturne dejavnosti vsestransko vplivajo na razvoj osebnosti delovnega človeka kot proizvajalca in samoupravljalo! ter uresničujejo etične in humanitarne cilje družbenega razvoja. Zavedajoč se te vloge kulture, podeljujemo v občini Domžale posameznikom in skupinam Kersnikove plakete. 2. člen Kersnikove plakete so najvišje moralno priznanje občine Domžale, ki jih podeljuje Kulturna skupnost kot priznanje za umetniška in kulturna dejanja, ki so pomemben prispevek k obogatitvi življenja in dela delovnih ljudi in občanov domžalske občine oziroma so se vtkala v socialistično in humanistično podobo slovenske kulture ter kot spodbuda za prizadevanje k dvigu kulturne ravni. 3. člen Kernikove plakete lahko prejmejo posamezniki ali skupine, ki delujejo na območju občine Domžale ter drugi, ki ne živijo in ne delujejo v občini Domžale, so pa ustvarjalno povezani z občino Domžale. 4. člen , Kulturna skupnost občine Domžale podeljuje bronasto, srebrno in zlato Kersnikovo plaketo z listino ter z bronasto, srebrno in zlato značko. 5. člen Bronasto Kersnikovo plaketo podeljujemo za dosežke na področju kulture v prvih treh alineah 6. člena tega pravilnika, ki so obogatili življenje in delo delovnih ljudi in občanov domžalske občine. Srebrno Kersnikovo plaketo podeljujemo za dosežke na področju kulture v prvih treh alineah 6. člena tega pravilnika, ki so obogatili življenje in delo delovnih ljudi in občanov domžalske občine in doživeli ugodno oceno v slovenskem kulturnem prostoru. Zlato Kersnikovo plaketo podeljujemo za dosežke na področju kulture v prvih treh alineah 6. člena tega pravilnika, ki so obogatili življenje delovnih ljudi in občanov domžalske občine in s tem prispevali k obogatitvi kulturnega življenja na Slovenskem. Podeljujemo jo tudi za življenjsko delo na področju kulture. Plaketo so lahko ponovljive v isti stopnji, če so podeljene za večkratne podobne uspehe in dosežke. 6. člen Kulturna skupnost občine Domžale podeljuje plakete: - posameznim delavcem v kulturi, delovnim ljudem in občanom ali skupinam« za pomembne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke, ki so bili objavljeni, izvajani, razstavljeni ali na kak drug način dani v javno presojo, - posameznim delavcev v kulturi, delovnim ljudem in občanom ali skupinam za pomembne uspehe pri varovanju oziroma prezentaciji kulturne in naravne dediščine, za posredovanje splošnih kulturnih vrednost drugim delovnim ljudem in občanom ter organizacijam za dosežke pri uresničevanju kulturne politike. - organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim za pomembne dosežke pri organiziranju, spodbujanju in razširjanju kulturnega življenja delovnih ljudi in "»občanov ter posameznikom ob življenjskih jubilejih za najmanj petindvajsetletno aktivno in uspešno delo pri razvijanju kulturne dejavnosti. Na področju ustvarjalnosti in po ustvarjalnosti podeljuje skupnost plakete za izjemne stvaritve, ki so bile predstavljene v minulem enoletnem ali dvoletnem obdobju oziroma so se v kvalitetnem smislu ponavljale več let zapored; na področju varstva kulturne iri naravne dediščine in trajnejšega spodbujanja kulturnega življenja, opisane v drugi in tretji alinei tega člena pa za obdobje minulih treh let. 7. člen Kulturna skupnost občine Domžale objavi razpis Kersnikovih plaket v Občinskem poročevalcu. Kandidate za plakete lahko predlagajo: Zveza kulturnih organizacij, kulturna društva, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, strokovna društva in združenja, delavci, ki samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, občani domžalske občine in organi Kulturne skupnosti. Predlogi za podelitev plaket ustvarjalcem in poustvarjal ceni morajo vsebovati poleg podatkov o kandidatu ter ustreznih utemeljitev tudi navedbo, kdaj 4n kje so bila predlagana dela prvič objavljena, izvajana, razstavljena ali na kak drug način dana v javno presojo. Predlogi za plakete skupinam, organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim za dosežke pri organiziranju kulturnega življenja delovnih ljudi in občanov, pri posredovanju kulturnih vrednot ter za življenjske nagrade kulturnim delavcem, morajo vsebovati poleg podatkov o kandidatih še podrobno utemeljitev in dokumen; tacijo o opravljenem delu. 8. člen O podelitvi plaket odloča skupščina Kulturne skupnosti občine Domžale na podlagi predloga Komisije za podeljevanje priznanj Kulturne skupnosti občine Domžale. Komisija šteje 8 članov in sicer po 2 iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Kulturne skupnosti občine Domžale, 2 iz Zveze kulturnih organizacij Domžale, po enega člana Sveta za kulturo pri Občinski konferenci SZDL in Komisije za kulturo pri OK ZSS Domžale. Komisija mora posredovati skupščini: - imena in naslove kandidatov, - imena predlagateljev, - predlagateljeve obrazložitve, - mnenje odbora k predlogom. Način dela analogno ureja Poslovnik o delu Kulturne skupnosti občine Domžale. 9. člen Kulturna skupnost podeli Kersnikove plakete na posebni javni kulturni prireditvi, izroči pa jih predsednik skupščine Kulturne skupnosti občine Domžale. 10. člen Za tolmačenje tega pravilnika je pristojno predsedstvo skupščine Kulturne skupnosti obline Domžale. 11. člen Ta pravilnik začne veljati 8 dni od objave v Uradnem vestniku občine Domžale. Ko začne veljati ta Pravilnik, preneha veljati Pravilnik o podeljevanju Kersnikovih plaket za posebne dosežke na področju kulture v' občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 7, z dne 22.5.1981). PREDSEDNIK: Skupščine Kulturne skupnosti občine Domžale Jernej Lenič, Lr. KULTURA IH KUITURHE PRIREDITVE KULTURNA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Objavlja predlog programa obnove in ureditve gradu Krumperk Na podlagi sklepa skupščine Kulturne skupnosti občine Domžale z dne, 16.5.1984 se objavlja program ureditve gradu Krumperk, ki ga je pripravil Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja. Vse OZD, KS, DPO, društva, SIS ter občane domžalske občine se vabi, da s svojimi predlogi oziroma stališči prispevajo k sprejetju dokončnega programa ureditve gradu Krumperk. Predloge pošljite na naslov: Kulturna skupnost občine Domžale, Ljubljanska cesta 36, 61230 DOMŽALE. Zunanja ureditev Grad Krumperk, z izjemno kvalitetnim krajinskim okoljem, sodi med najzanimivejše grajske komplekse na območju občine Domžale. Grajski kompleks obsega: — centralni objekt — gospodarski objekt — kapelo — pritlični objekt ob vstopu na zemljišče pred vhodom v grad — novo adaptirano konjušnico s hlevi. Dostop do gradu je iz naselja Dob po asfaltiranem cestišču, ali pa iz zapadne smeri po makadamski cesti, ki vodi do objektov za rejo perutnine pod grajskim kompleksom. Sprejemljiv je bil predlog, da se ob asfaltiranem cestišču na ravnici, severno od gradu, zasadi vrsta lipovih dreves, prav tako pa ob poti ki vodi k Jamarskemu domu. Dovoz s tovornjaki k objektom perutnine bi se moral obvezno preusmeriti v zapadni smeri. Obstoječi objekti za rejo perutnine naj bi se postopoma in perspektivno preuredili za namene konjušnice. Gozdna površina vzhodno od gradu naj se preuredi v park. Aktivirati bi bilo potrebno nekdanje gozdne pešpoti in jih opremiti s klopmi. K ureditvi neposredne okolice gradu sodi: — obnova kmanitega zidu ob grajskem poslopju jv kasnejši fazi bi bilo vredno obnoviti dvoriščni vhod iz južne smeri (portal). Na ta način bi bila dana možnost zapiranja urejenega prostora pred centralnim grajskim prostorom. Na osnovi terenskih sond bi se določilo ustrezno tlakovanje celotne površine pred centralnim grajskim poslopjem. -Večji stranski zidani objekt, severno od gradu je lahko večnamenski. Objekt naj bo dvoetažen in v bistvu kopija Valvazorjeve risbe, na kateri je objekt prikazan z ganki in stolpiči na vogalih stavbe. Pritličje je možno preurediti v manjšo okrepčevalnico s sanitarijami in stranskimi prostori, nadstropje in podstrešje pa naj bi se funkcionalno uporabilo za stanovanje oskrbnika gradu. — Obstoječa grajska kapela - naj se funkcionalno izrabi za razstavni prostor s prikazom zgodovine gradu Krumperk. Arhitekturo in notranjost nekdanje kapele bi bilo potrebno ustrezno konservatorsko prezentirati (štukature). Notranjost kapele in arhitekturo je potrebno prilagoditi prvotnemu stanju objekta kot celote. Obnoviti in rekonstruirati je potrebno poškodovano štukaturo in sončno uro. - Manjši pritlični zidani objekti z oznako — ob vhodu v predprostor gradu bi bilo smiselno uporabiti za namene informacijske pisarne združene s prostorom za prodajo spomenikov. Celoten kompleks med objekti bi vhodne veže je začasna. Prostore uporablja arhivska dejavnost. Levi del gradu t.j. južno od glavnega vhoda je nedvomno najstarejši. Prostori so obokani in arhitektonsko izredno kvalitetni. V notranjem arkadnem dvorišču je potrebno izvesti vrsto sond v severovzhodnem in jugovzhodnem vogalu centralnega objekta, zaradi obvezne rekonstrukcije poslikav. Vse naknadno izvedene baročne prezidave v arkadah je potrebno odpreti zaradi zaže-ljenega neprekinjenega prehoda okrog arkad. V arkadnih hodnikih (pritličje in nadstropje) je obvezno čiščenje obokov in kamnitih stebrov. Obstoječe horizontalne železne vezi med nosilno steno in arkadnimikamnitimi stebri, naj se zreducirajo na najmanjše možno število (presoja statika). Obstoječi betonski tlak v arkadnem dvorišču se mora odstraniti. Prostor mora biti obvezno arheološko Letos že 22. prireditev „Adam Ravbar": Spektakel na Krumperku po novem Na letošnji ku/turno-zgodovinski prireditvi ,Adam Ravbar" na Gorjuši, ki bo že 22. po vrsti, bo v soboto zvečer, 23. julija, uprizorjeno dramsko delo domačega avtorja. Gre za krstno prireditev, ki jo bodo spremljali tudi pevci. Sodelovali bodo igralci kulturno-umetniških društev s Vira, Ihana, Doba in Škocjana, pa tudi konjeniki in igralci Konjeniškega kluba Biotehniške fakultete Krumperk. Grad Krumperk bo ob prireditvi umetno razsvetljen, predviden pa je tudi ognjemet. Nastopala bosta tudi mešana pevska zbora iz Doba in Domžal, ki ju vodi Karel Leskovec. Solist Jernej Pirnat. Poleg narodnih pesmi bodo peli tudi dela skladateljev Jožefa Lavtižarja in Matije Tomca. Stare vojaške pesmi bo pel domžalski oktet. Petje bo spremljano s trobili — po intrument-aciji, ki jo je pripravil Borut Lesjak. Še posebna zanimivost pa to: predstavo bo snemala RTV Ljubljana in bodo neki kadri vključeni v film o Krumperku. Stane Stražar se lahko uporabil kot kvaliteten prireditveni prostor namenjen posebej kulturni dejavnosti. V ta namen je potrebno prostor ustrezno opremiti z elektroinstalacijskimi napravami (osvetlitev). Centralni grajski objekt pregledan. Dvorišče naj bo primerno osvetljeno zaradi možnosti izvedbe kulturnih oz. glasbenih prireditev. Dvoramno leseno stopnišče v notranjosti stavbe naj se ohrani v obstoječem arhitektonskem izgledu. Naknadno izvedene pozidave pod stop- Kontinuirano in intenzivno delo »j*5* Je potrebno odstraniti v celoti. pri obnovi gradu Krumperk Ovira delna zasedenost notranje površine objekta s strankami. Neobhodno potrebno je, da se stanovanja v celoti izključijo ,iz centralnega grajskega objekta. Končni program za določitev namembnosti prostorov po posameznih etažah se bo določil na osnovi raziskav, sond in študij. Namembnost prostorov v pritličju, levo in desno od |imiiiiuium........i........iiMiiiiiiiiiuiiHiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiii......minim......miiiiimimiiiiiiiinmi= I Nova trgovina v SPB-2 | V Domžalah te dni odpirajo novo trgovino, v kateri bodo | I občanom ponudi/i različne dekorativne predmete za opremo § I stanovanj, stenske dekoracije, spominke, izdelke slovenske | I ljudske obrti ter različne vrste lesenih in (kot novost) | I kovinskih okvirjev. V zadnjem času je bila v Domžalah odprta vrsta stanovanj- | I skih oSjektov z nekaj sto stanovanji, zato nova trgovina i I (lastnik Frenk Herle) pomeni vsem novim stanovalcem lepo | I možnost, da svoja stanovanja opremijo sodobno, estetsko, 1 1 leP°- Trgovina, ki se nahaja nasproti Jugotehnike (Ljubljanska 87) | I bo odprta od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure. lUHIIMIIIMMminMIlllHMIHMIMIIIHIMHIIIIMlIHnilHUlIllimillllllllHIUM Vidno naj ostane profilirano stopni-ščno rame. , V veži s stopniščem desnb, naj se izvede nov vhod v sanitarne prostore, ki so predvideni v severovzhodnem delu objekta. Tlakovanje na podestu stopnišča mora biti enako tlakovanju poda * arkadah. Izvede naj se oblika nekdanjega kamnitega renesančnega tlaka v obliki šahovnice. V arkadnem hodniku nadstropnja naj se odstranijo obstoječa okna. Arkadni hodnik naj ostane po prvotnem izgledu nezastekljen. Okna v veži s stopniščem nad podestom naj se ohranijo in obnovijo v obstoječi obliki. V notranjih prostorih centralnega dela zgradbe naj se izvede čiščenje vseh ometov do prvih poslikav. Na osnovi sond ugotovljene poslikave naj se obnovijo v celoti. Centralni grajski objekt naj se uporabi predvsem za potrebe muzejske dejavnosti (slamnikarski muzej, muzej NOB, konjeniški in drugi). Lahko pa se uredi tudi poročno dvorano, ki bi bila primerna tudi za razstaviščni prostor. Prireditve v Mengšu: 100 let mengeške godbe Mengeš bo v petek soboto 16. in nedeljo 17. junija 1984 praznoval pomemben jubilej, saj bo v teh dneh Mengeška godba, brez katere si Mengša ne moremo zamisliti, praznovala 100-letnico ustvarjalnega delovanja. V petek 15. junija bo ob 18. uri v preddverju dvorane Kulturnega doma Mengeš odprta razstava „Mengeška godba skozi 100 let", ob 20. uri bo v dvorani Kulturnega doma jubilejni koncert, ki ga bodo izvajali člani Mengeške godbe pod vodstvom kapelnika Francija Lipičnika. Kot solisti se bodo na tem jubilejnem koncertu predstavili sopranistka Dragica Čarman in baritonist Edvard Sršen ter člani godbe Marjan Trobec, Franc Kompare in Jožko Per. V soboto bo v letnem gledališču zabavna prireditev ob glasbi Tineta Stareta. V nedeljo 17. junija ob 15. uri bo po Mengšu sprevod prijateljskih godb, narodnih noš in drugih udeležencev, ob 16. uri bo nastop in predstavitev godb, nato pa družabna prireditev v letnem gledališču ob glasbi priznanega Alpskega kvinteta. Če bo vreme slabo, bo nastop godb v dvorani Kulturnega doma Mengeš. Jubilejna prireditev je posvečena praznovanju občinskega in krajevnega praznika. Prepričan sem, da bodo predvsem krajani in občani Mengša in bližnje okolice z množičnim obiskom dokazali, da imajo radi svojo godbo. Ob tem visokem jubileju je izšla tudi bogato ilustrirana brošura, ki prikazuje bogato delo godbe v stoletnem obdobju. Tone Ravnikar Ob prastnovanju itKMetrSce ustvarjenega dela «83 vljudno vsaiito rta jubilejna prireditve: v petek 15. (unija 19« Ob 18. uri: Otvoritev razstave Mariuesfca sodba skozi 100 i«t dela ob 20. urr Jubilejni končen livojajo Stani Menaosk« ooeftc v Mnimem domu Mentoli »CObOtO, te jumja t!)».l zaoavna priraorlov ot> glasbi ansambla Tineta $» v letnem giedalSču » nedeljo. 17. junij« 1984 Ob 1S url. Sprevod prii3W)j5Wn godb. nar«** nos m drugih udeležencev 0» 16, un- Nastop m predstavitev sodo Družabna prireditev ob glasbi Alpskega kvinteta v letnem gfecališcu JubilejnopnreSiev posvečamo i»ar&imu ./V<.*«A.~.lv< m kM|,H »aH franci Upren* JuiHtejna koraMca (Ealcka marši E&ieven Day. Oovedure sicrironno Buttmir Ctajić: Vataža »olo sootai: Oras«a Carmon Wi>!i imet. At1i«tMf-9l*»» fiawt|e prapora r»defite»'pmflonj ■■ .I t J, <■ Haroldi. vVatieies Vtnlro Sini Avpr Ansnarrh Vinko Stn.-nali. Slo let oodbe Mengeš tkoraćnicai Jamakanlolk builB Domovin* SOliSta. Dragica Carmen Bdvard Sršen Igrive lua:««-4> .••Kapelllk ft'arci l-ptcjnk GROBLJE 84' PROGRAM INSTRUMENTALNIH KONCERTOV Torek, 12. junija 1984 ob 20,30 uri - VEČER BAROČNE GLASBE — Božo Rogelja — oboa, Zdenka Kristl-Marinič — violončelo, Andrej Jarc — čembalo Sodelujejo: Tomaž Lorenz, Drago Arko, Franci Rizmal — violina, Matej Šare, Breda Jerič — oboa Program obsega dela: Georga Friedricha Handla, Antonia Vivaldija, Johanna Sebastiana Bacha, VVillem de Fescha in Georga Phillipa Tele-manna; Sreda, 20. junija 1984 ob 20,30 uri - BORBALA DOBOZY -čembalo Program obsega dela: Johanna SEbastiana Bacha, L. Couperina, Francoisa Couperina in Domenka Scarlattija; Torek, 26. junija 1984 ob 20,30uri - CAMERATA SLOVENICA Program obsega dela: Roberta Schumanna in Franza Schuberta; Petek, 29. junija 1984 ob 20,30 uri - KOMORNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK - dirigent Tomaž Habe, solista Tomaž Lorenz -violina, Matej Šare — oboa, čembalo Milka Živulovič Program obsega dela: Johanna Fischerja, Antonia Vivaldija Torek, 3. julija 1984 ob 20,30 uri - Monika Skalar - violina, Aci Bertoncelj — klavir Program obsega dela: Giuseppa Tartinija, Janija Goloba, Niccoloja Paganinija, Sergeja Prokofjeva in Camilla Saint-Saensa 6715 s 'I »i Breda Smolnikar Depala vas 54 Domžale Depala vas, 13. marca 1984 Z' današnjo številko odpiramo posebno stran, ki smo jo namenili vam, dragi bralci našega občinskega glasila..Sicer smo pisma bralcev objavljali tudi že doslej, toda za stran, ki jo boste s svojimi prispevki pravzaprav napolnjevali vi, smo se odločili zato, ker želimo, da bi bil časopis tudi v večji meri polemičen, aktualen, pester. Ker v zadnjem času dobivamo t/se več pisem in ker je hkrati to tudi eno od izhodišč naše "vsebinske zasnove, smo prepričani, da dotok mnenj, pripomb, zamisli, pritožb, hotenj in pohval občanov na karkoli, kar se v občini dogaja, ne bo usahnil. Rubriko boste izpolnili vi.... 5 Štafeta mladosti razočaranje 111! i Kraj - Lukovica, petek, 11. maj 1984 Že nekaj dni je mladina tega kraja vznemirjena. Skozi vas bo potovala štafeta mladosti - tista prava -, ki jo sicer vidijo samo na televiziji, dodajajo pionirji — najmlajši. Kako naj se pripravimo? Kdo naj ponese štafeto mladosti, kdo naj bere pozdravno pismo? Mladinski sestanek - akcija, povezava z MO Rafolče. Naloge so razdeljene. Vsaka hiša dobi vabilo, kulturni program je pripravljen -kratek- le v nekaj minutah želimo povedati svoje želje in pozdraviti bratske narode in narodnosti mladine Jugoslavije. • Ura je 21.00. V mladinski sobi je zbrana ^elegacija mladincev Lukovice in Rafolč. >e zadnja navodila! Molk! Svečan občutek preveva srca mladih. Ponos in hkrati strah, W se v teh nekaj minutah ne bo kaj jjatakriilo. v sobo stopi mladinec iz Somžal; „ste pripravljeni? " V pogovoru "obimo ponovno potrditev, da se bo štafeta #iladosti ustavila. Srca mladih bijejo hitreje, jl) take časti še niso doživeli. Dežuje. Jorbene pesmi po zvočniku vabijo občane, ti se nenavadno - v velikem številu zbirajo. #rišli so tudi iz okoliških vasi. S svojo prisotnostjo dokazujejo pripadnost Titovi Jugoslaviji. Mnogim je to spomin na mlada 1ta, ko so bih sami nosilci štafete. „Nepo-frtmi trenutki, so zatrjevali!" Trema nastopajočih se veča. Kazalci na uri se pomikajo Jtoti 22.00. Zamuda! Ljudje vztrajajo na J'ojih. mestih - čakajo, kljub pozni uri, saj P je vendar sreča mladih.- ponos mlado-ri_ Končno - avtomobili - utrip modre Jči! Množici zastane dih. Tu so! Glasba TUhne. Toda kaj zdaj? Avtomobili se ustavijo i3 hip, nato se kolona pomika dalje. Nosilci afetc - mladinci, mlađinke, zastavonoše stajajo na mestu. Mimo množice se pomi-a mala kolona avtomobilov. Skozi okno „Oglejte si jo! Jo vidite? " Zagorijo fZkld Ljudje* nemo obstanejo. Mnogi od »esenečenja štafetne palice, ki jo je Vlekdo" držal skozi okno avtomobila, ki je *°zil mimo in vabil, naj si palico ogledajo, Jrl"te 110 opazijo. Besede: „Oglejte si jo! Jo fidite? ", se zdijo žalitve. ..Zakaj se ne ustavijo? Saj so vendar Ura je 22.15! Množica se razočarana ^zidc. Starček s palico, mamica, ki tolaži pcibana, mala pionirka z rdečo ruto in ^odro kapo, ki je še pred eno uro preizku-fsUa znanje, mladinec, mladinka z neodprtim pozdravnim pismom. Vsi z istim smišljanjem: „Zakaj se niso ustavili? Saj so rekli!" J Pa Mnogi so o tem razmišljali dolgo v noč. e •to. aor DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE ske Pot RAZPISUJE za šolsko leto 1984/85 "f" 'Visi JEZIKOVNE TEČAJE: M za odrasle U - angleščina r0v — nemščina t"ni Jezikovni tečaji so običajno dvakrat tedensko in trajajo 80 do 100 ur yjj za otroke — nemščina - angleščina Tečaji za: predšolske otroke, učenci i nižjih in višjih razredov osnovnih šol so dvakrat tedensko in trajajo 40 dO; 60 ur Vpišete se lahko vsak dan od 7. d"«^ 15. ure v tajništvu Delavske univerz^ p Domžale, Kolodvorska 6/1, kje* dobite vse potrebne informacije, tele' fon: 721-082 ali 722-278. L 42114^ Mali oglasi Kupim otroško stajico. Urbani/a . hnez, Škrjančevo 4, Radomlje Plastenka Radomlje spreje dva 1 ''a/fe delaVca z odsluženim voja-' tirn rokom. Delo je triizmensko. tijave sprejema Plastenka 15 dni '0 objavi oglasa. 1 Ugodno prodam skoraj nov J ^tilnik Gorenje (2 plin, 2 elektriki, telefon 722-140. 1 Stanovanje enosobno ali samo 3 *bo išče mlad zakonski par brez ^h-ok. Ponudbe pod „Eno/etno 3 'odplačilo". Obveščam cenjene stranke, da 'P v juniju 1984 pričela oprav-3 W svojo dejavnost v lokalu e B—2 na Ljubljanski cesti 91 v nomžalah/ nasproti Jugotehnike. V tem lokalu želim občanom touditi usluge, pranja, sušenja in tenja vsakovrstnega perila tako za n "žbene ustanove, kot tudi za *ebnike. Priporočam svoje storitve M. Kocjančič , ^vala" — sosedom in zdravnikom ili- Ob priliki nesreče, ki se je Ipetila moji družini 22.3.1984 Bdec otroka s 3. nadstropja) smo i ' deležni vsestranske pomoči \ tedov iz stolpnice Ljube Šercerja j ter medicinske pomoči zdrav-, 'enega osebja iz domžalskega ravstvenega doma. " Vsem, ki so nam kakorkoli ^rnagali, se želiva iskreno zahva-' '• • Silva in Boris Zabret y memoriam: ; TANE 2EROVNIK—MIŠKO ''21. maja 1984 smo se poslovili od ;lloborca, revolucionarja, orgnizatorja i-"je na Kamniškem in nosilca partizanske ^.»menice 1941, tovariša Stamga Žerov-oa-Mišlca, enega izmed treh članov norevolucionarnega komiteja za kamni-31 okrožje v letu 1941. Rodil se je leta 1915 v Ljubljani in vso e4o mladost preživel na Duplici, kjer seje j ekdanji Remčevi tovarni pohištva izučil J mizarja. Že v zgodnji mladosti je spoznal B' a delavsko življenje in občutil izkori-onje delavčevih žuljev. Zato ob razmahu a-ivskega gibanja v tridesetih letih v "niskih tovarnah ni stal ob strani. Ko e-LV ten maJs'cm dnen obujali spomine na »o stavko pred petdesetimi leti v Rem-'ai tovarni na Duplici, smo znova spoznala je bila taka akcija lahko le rezultat Šiamziranega delavskega gibanja, v kate-je bil vključen tudi Stane Zerovnik. 0 tudi njegova odločitev leta 1941, ko '°kupator napadel našo deželo, ni bila s'™< KPS ga je že leta 1939 sprejela v laie vrste. Zato je vedel, kje je njegovo <,,to- Po nalogu partije je postal član }l "^revolucionarnega komiteja za kamni-okrožje poleg Marjana Dermastje in 1 ,(jta Šturma. Ta komite je v tesnem >0 Rovanju z revolucionarjem Tomom ^tlpem kot prva ilegalna vojna organizacija ytomniškem 27. julija 1941 organiziral in Ij.^el v akcijo proti sovražniku prve "danske grupe na Duplici, Kamniku, )a ' Mengšu in Radomljah. To je pomem-jt'. dogodek, ki je*s krvjo dveh mladih e Jevcev Mlakarja in Miklavčiča zapisan v d°vini NOB na Kamniškem in Domžal- prvih borbenih skupin, ki jih je ustanavljati tovariš Miško, se je Uu razvila udarna pest slovenske parti- M vojske - Kamniški bataljon. ^Variša Miška, prekaljenega komunista, j*?t vodila v Kokrški odred, kjer je bil I far čete, kot političnega delavca in ^ta pa v litijsko okrožje in v II. «uo VDV, kjer je končal svojo borbeno ^kot major Jugoslovanske ljudske J0yariša Miška smo poznali kot tihega, •»nega in poštenega človeka. Takega at Srečevali na tovariških srečanjih borcev .evolucionarnih jubilejih. Tak se je tudi loWlodnas. ZAHVALA "•hrti naše drage mame, sestre, tete, babice in prababice MARIJANE PAVLI Mirtove mame iz Domžal ,{ V5*>n iskreno zahvaljujemo za pomoč P°fcornost, ki ste jo izkazali naši mami. Domači RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI Kdor v mislih svojih dragih živi, ta ni umrl. (S. Kosovel) 6. junija je minilo leto,odkar si nas za vedno zapustil naš najdražji in nepozabni MIRKO ZVER Pomlad je v polnem razcvetu, v naših srcih pa sta neizmerna bol in praznina ob spoznanju, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Žena Silva s sinom Matevžem in vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti drage mame LUCE BEZIC iz Splita, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani, župniku za tople in bodrilne besede, pevcem in vsem, ki ste jo pospremi^ na njeni zadnji poti. Žalujoča: hčerka Helena Jeras z družino iz Trzina in Splita ZAHVALA ob nenadni, boleči izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta IVANA ROBNIKA iz Brezij pri Dobu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in pevcem TOSAML za izraze sožalja, nesebično pomoč in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 60. letu starosti nas je zapustil nadvse dragi mož, ata in stari ata ALOJZ STEPI H AR iz Šentvida Vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste se prišli poslovit in ga pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo sestri Nadi Rak, obema duhovnikoma, govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru, vsem, ki ste pomagali ob najtežjih trenutkih, vsem, ki ste darovali cvetje in tudi drugače prispevali. Žalujoči: žena, sin, hči z družino in ostalo sorodstvo. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je dne 24.111.1984 za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta ANA CERAR Hodarinova mama iz Gorice 5, pri Mcravčah Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, zdravstvenim delavcem ZD Moravče in znancem, ki ste jo v življenju spoštovali in ji z obiski lepšali, in krajšali dolge dneve bolezni. Zahvalo izrekamo župniku Viktorju Primožiču za njegove obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem pa za čustveno zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame MARIJE SUŠNIK Mihelnove se iskreno zahvaljujemo dr. Farkašu, pevskemu zboru upokojencev, obema govornikoma, praporščakom, gospodu župniku, cerkvenim pevcem za lepo opravljen obred in vsem, ki ste nam karkoli pomagali. Še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANICE JERETINA iz Rodice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, iskreno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo tudi sestri Vidi za štiriletno nego na domu, govorniku ZWI Bojanu Bogataju in župniku za pogrebni obred. Vsi njeni ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE RODE Kordinove mame iz Žič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo^v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala KS Rova, govornikom, članom delovnih organizacij Heliosa in Tosame ter gospodu župniku za pogrebni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njeni. ROKOVNJAŠKI TABOR bo 7. in 8. julija ROKOVNJAŠKI MIŠ-MAŠpa 8. julija Prireditev ADAM RA VBAR bo 23. in 24. junija ZAHVALA ob boleči izgubi moje drage sestre MINKE SLABIČ se iskreno zahvaljujem predvsem sosedom in vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in izrekli pismeno in ustno sožalje - iskrena hvala. Posebej se še zahvaljujem dr. Cerarju in Ivanki za dolgoletno zdravniško pomoč, dr. Ivanuši v času njene zadnje bolezni, g. župniku za izredno lepo opravljeni obred, nečakom Pirnat za ubrano petje in vsem sorodnikom. sestra Rezka ZAHVALA ob izgubi drage mame MARIJE LIPLIN iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli ustno in pismeno sožalje, darovali cvetje in pokojno spremljali na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre sosedom za nesebično pomoč in cvetje. Enaka hvala kolektivu Banke in prijateljem iz Mengša. Žalujoča družina Brinšek Zveza sindikatov Slovenije Občinski svet Domžale in Osnovna organizacija sindikata delavcev zaposlenih pri nosilcih samostojnega osebnega dela občine Domžale VABILO DELAVCEM ZAPOSLENIM V ZASEBNEM SEKTORJU V okviru rednega programa dela Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale organiziramo POSVET z delavci zaposlenimi v zasebnem sektorju v torek, dne 12. 06.1984 ob 17.00 uri v prostorih Restavracije Slamnik v Domžalah. Podrobneje bomo spregovorili o: delovnih razmerjih v zasebnem sektorju ir. o kolektivni pogodbi. , Vabimo vse delavce zaposlene v zasebnem sektorju, da se razgovora zanesljivo udeležite! Zveza sindikatov Slovenije Občinski svet Domžale V_J AVTOSERVIS DOMŽALE, p.o. DOMŽALE, Ljubljanska c. 1 OGLASA naslednja prosta dela in naloge 1. AVTOKLEPAR - več delavcev 2. AVTOLIČAR-več delavcev 3. NORMI REC - 1 delav.ee 4. VEČ PRIPRAVNIKOV za avtokleparje in avtoličarje 5. VEČ DELAVCEV za priučitev za avtokleparska dela Pogoji: — pod 1. in 2. končana poklicna šola, zaželjene delovne izkušnje in odslužen vojaški rok, poskusno delo 45 dni, — pod 3. strojni tehnik ali delovodja, eno leto delovnih izkušenj, poznavanje tehnoloških postopkov v kovinsko predelovalni industriji in tehnike snemanja izdelovalnih časov, poskusno delo 60 dni, — pod 4. končana IV. stopnja usmerjenega izobraževanja ustrezne smeri, — pod 5. končana osemletka, poskusno delo 30 dni. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas,, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne prijave pošljejo na naslov: AVTOSERVIS DOMŽALE, p.o., Ljubljanska c. 1, 61230 Domžale v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh. OBRTNIK MENGEŠ □LZZI OBRTNIK p.o. MENGEŠ J Prešernova c. 2, Mengeš RAZGLAŠA LICITACIJO za odprodajo osnovnih sredstev (betonske mešalce, kamnoseški brusilni stroj, parketarski brusilni stroj, kompresorja, cirkularko, električno vodno črpalko, vibrator za beton, kotne brusilke, električno ročno vrtalko, pač Kiiperbusch, modele za betonske cevi (i 25, ij> 40 in 4 50) in odprodajo drobnega inventarja (m iz ni primeži, ročne in elektro škarje za železo, samokolnice) Licitacija bo dne 16.6.1984 v prostorih uprave Mengeš, Prešernova c. 2, s pričetkom ob 8,00 uri. Osnovna sredstva in droben inventarje kupec dolžan plačati takoj. Vse informacije dobite po telefonu 737-227. Kvalitetno čistim vse vrste talnih oblog in oblazinjenega pohištva na vašem domu: itison, tapison, preproge, fotelje in kavče, čistim in poliram marmor. Ponudbe z navedbo vaših zahtev pošljite na naslov: Močnik Milan, Veljka Vlahoviča 1C, 61230 Dornžale. Sprejem otrok v vrtce občine Domžale za šolsko leto 1984/85 Komisije za sprejem otrok v VVO za vrtce Domžale, Trzin in Mengeš so 16.5.1984 obravnavale prošnje za sprejem otrok v VVO za šol.leto 1984/85. V ostale vrtce občine Domžale so bili sprejeti vsi otroci. Nekaj prostih mest je ostalo še v enoti na Rodici in Količevem. Upoštevali smo prošnje oddane do 1.5.1984. Od skupno 417 prošenj je bilo rešenih 243, 174 prošenj pa je ostalo nerešenih. Komisije so upoštevale tudi premestitve iz vrtca v vrtec. Sprejti otroci bodo začeli obiskovati vrtce s 1.9.1984. Ob 'sprejemu so komisije upoštevale naslednje kriterije: - starost otroka najmanj 7 mesecev s 1.9.1984, - stalno bivališče v občini Domžale oz. zaposlitev vsaj enega od staršev v občini Domžale, ■- socialno-eknomsko stanje družine: dohodek na družinskega člana, otroci iz nepopolnih družin, otroci staršev študentov, dijakov, otroci iz začasno nepopolnih družin: oče na odsluženju vojaškega roka, starši na.začasnem delu v tujini, 3 oz. več otrok v družini do 11 let, vzgojna zanemarjenost v družini, razvojno zaostali otroci, odložen vpis v osnovno šolo, - vrstni red vloženih prošenj. V novo enoto Čebelica na Ljubljanski ulici v Domžalah je komisija za sprejem otrok, otroke sprejemala že v mesecu marcu. Sprejela je 25 novincev starih od 2-5 let, ki so začeli obiskovati ta vrtec v mesecu aprilu in odobrila 45 premestitev otrok iz okoliških vrjcev. Premeščeni otroci pa bodo začeli obiskovati ta vrtes s 1.9.1984. V Domžalah bo z letošnjim letom poleg Čebelice s tremi skupinami, začel delovati še 1 predšolski oddelek 20 otrok v-starosti 2-3 let na Veljka Vlaho-viča l/D, kjer je bil doslej oddelek za razvojno motene. Otroci iz razvojnega oddelka gredo na OS Olge Avbelj. Kljub novim kapacitetam v Domžalah tj. 90 mest, je bilo za Domžalske vrtce odklonjenih 81 otrok. Problematičen je iz leta v leto Mengeš. Za ta vrtec je bilo letos odklonjenih 63 otrok. Na sklep komisije za sprejem otrok v WO se starši lahko pritožijo na Svet Vzgojnovarstvene organizacije občine Domžale, Savska 3, Domžale v roku 30 dni od objave v Občinskem poročevalcu. VRTCI DOMŽALE Komisijo za sprejem otrok so sestavljali: Vodnik Marjan, Pezdir Francka, Flere Jožica, Govekar Davorina, Babic Francka, Kolar Marjana, Skok-Čeh Vesna, Jerman Mija. PROSTA MESTA: 0- 1 leta 35 mest 3-4 let 20 mest 1- 2 let 15 mest 4-5 let 13 mest 2- 3 let 39 mest 5-7 let 0 mest SPREJETI: Dojenčki: Kveder Danijela, Ančimer Senta, Kovačič Matej, Uštar Maja, Maselj Denis, Badnjar Tijana, Pogačar Tina, Štefa-nac Sašo, Osojnik Miha, Cerovšek Barbara, Muzga Rok, Glinšek Sebastjan, Šuštar Marko, Knavs Irena, Šernek Bojan, Mazo-vec Gregor, Muller Matevž, Zaje Mojca, Leskovšek Miha, Grilj Silva, Vidmar Ana, Gostinčar Sašo, Špoljarič Kaja, Kabaj Saša, Vujovič Ivana, Ocepek Denis, Doberšek Vladimir, Repac Matic, Šušteršič Jaka, Habjanič Katja, Vinko Damjan, Kosmatin Tina, Pongrac Nikola, Hribernik Miha, Strnad Ana, Berlot Jaka, Arapovič Sabina, Guberinič Barbara, Krivec Armin, Kolačko Mladen, Bogilović Jasmina, Kosanovič Gregor, Djurašević Rajka-Mila, Rojnik Nataša, Ukmar Boštjan, Požun Miha, Zaje Gregor, Radonič Marko, Otron Gašper, Slapar Mateja. Predšolski: Štrajn Vanja, Prosen Jasna, Ovniček Grega, Hemetek Damjana, Košmrlj Breda, Stojanovič Stanislav, Stojanovič Aleksandar, Milenkovič Jelena, Kolar Matjaž, Milanovič Anđela, Lampič Damjan, Galjaševič Indira, Lajtman Izabela, Močič Zlatko, Iloman Samo, Pleš Jernej, Kalte-nekar Žiga, Hvastija Sebastijan-Petar, Britvarevič Edo, Jarc Nadja, Mlakar Aljoša, Tomažič Uroš, Šme Grega, Milctič Nedo, Bertalanič Aleš, Guberinič Valentina, Strnad Ivana, Bulic Nina, Spreitzer Tomaž, Čavž Žiga, Ažman Anka, Drolc Špela, Benkovič' Aleš, Leban Katarina, Kos Anja, Gabrovšek Aleksander, Kaliman Marica, Bratov^ Bor, Tartara Aleksander, Bakalova Silva, Zore Gregor, Konculič Zoran, Jakovac Petra, Iglic Jaka, Pavlic Helena, Ravnikar Andraž, Topolovec Vanja, Strnad Damir, Rihtar Metka, Ravnik Miha, Štih Mirjam, Kaliman Matic, Marn Primož Gabrovšek Tadej, Lukič Vesna, Grabnar Mitja, Beguš Žiga, Brojan Tanja, Klopčič Jana, Prelovšek Andrej, Grintal Gregor, Badnjar Tihomir, Bečirevič Esmeralda, Zmagaj Peter, Rener Aleš, Čarman-Silvija, Tomažič Katja, Ogrinc Igor, Grilj Marjan, Bile Alenka, Hribar Jernej ODKLONJENI: Dojenčki: Beškovnik Urška, Poljak Aleš, Gomboc Petra, Gros Jaka, Peklaj Maja, Šošo Lovro, Skrbeč Jasna, Miklič Rok, Andrejka Anže, Mlakar Vesna, Radi Tina, Hribar Katja, Bertalanič, Osenk Mateja, Logožar Marko, Kovač Urša, Kurtović, Hari, Bile, Britvaševič, Kocjančič Matej, Fletikosič Stiv, Banko Petra, Močilnikar Iztok, Kozlevčar Sašo, Blažič Nina, Tavčar Klemen, Bevk Kristjan, Štrukelj Borut. Cestar Petra, Zager Tina, Gambiroža Goran, Starec Gašper, Rašl Dejan, Dugič Ljubica, Tršinar Anja, Bradač Aleksander. ircdšolski: Smolnikar Grega, Jenko Vesna, Kmetic Andreja-Doria, Mlakar Aljoša, Baloh Monika, Troha Mateja, Mehle Sašo, Goltez Katarina, Zupane Žiga, Kurnik Gašper, Stankovič Sanela, Toplišek Teja, Bregar Marinka, Osolnik Tina, Zabret Nagradna križanka — 100-ietnica mengeške godbe RAZPIS NAGRAD: Za nagradno križanko „100 let mengeške godbe" razpisujemo 5 praktičnih nagrad, ki so jih prispevala mengeška podjetja. Izpolnjene križanke pošljite do 20. junija na naslov: Uredništvo Občinskega poročevalca, Ljubljanska 94, Domžale s pripisom „Nagradna križanka". Andraž, Wagner Petra, Ogrinc Robert, Siard Gašper, Tome Jaka, Gumilar Branka, Narobe Jasminka, Vavpotič Janja, Kovač Stanči, Kramberger Sebastijan, Hasnaš Mateja, Golijan Nataša, Oman Dejan, Jančigaj Gregor, Logožar Simon, Topolovec Mitja, Tepič Branimir, Hvasti Grega, Bulic Uroš, Brabner Sabina, Jeran Simona, Klopčič Jure, Kotnik Petra, Schaubach Dejan, Cerar Jana, Bratovž Rok, Leban Črt, Gmperman Daniel, Girandon Brigita, Kodrič Janja. VRTEC MENGEŠ Komisijo za sprejem otrok so sestavljali: Javh Nada, Lomovšek Katarina, Leb Tilka, Govekar Davorina, Sitar Marta, Jerman Mija. PROSTA MESTA: 0-2 let 12 mest SPREJETI: Dojenčki: Hribar Sabina, Nastran Tilen, Kovač Petra, Domik Anja, Hribar Vesna, Vrhovnik Robert, Mlakar Aleš, Habjan Rok, Porič Edin, Mustafič Elvis, Poljanšek Tilen, Penca Aleksander. ODKLONJENI: Dojenčki - 0-2 let: Pogačar Vesna, Gratzer Anže, Petrovič Vesna, Golob Neža, Gubane Lea, Urbane Gašper, Rakef Miha, Žibert Mojca, Posavec, Bergant Katarina, Hribovšek, Kosec Tone, Zupan Anamarija. Predšolski: Arh Matevž, Cirkvenčič, Kolner Miha, Bizjak David, Nešič Suzana, Zabret Urška, Šimigoj Urška, Urbanija Helena, Tomšič Gašper, Avbelj Klemen, Žibeft Robert, Višnjič Danijel, Abunar Doroteja, Pucelj Simona, Dornik Andrej, Korošec Luka, Novak Bine, Naglic Urška, Frol Katja, Šimenc Nevenka, Roglič Jure, Škraba Nina, Labrovič Jure, Lesjak Matjaž, Zec Senada, Urankar Katja, Globočnik Gregor, Benda Brigita, Gostiša Gašper, Mohar Iztok, Vidmar Marko, Bizjak Andrej, Stojanovič Ognjan, Dolinšek Julija, Vrhovnik Matevž, Jež Petra, Sitar Urška, Janežič Vesna, Posavec Gregor, Lemič Monika, Rakef Saša, Kimovec Aleš, Škrlep Urška, Ipavec Mateja, Veider Miha, Tominc Tadej, Vrhovnik Mojca, Vrhovnik Monika, Kolner Blaž, Mejač Primož. VRTEC TRZIN: Komisijo za sprejem otrok so sestavljali: Novak Ivan, Hočevar Majda, Govekar Davorina, Žumer Zdenka, Mušič Majda, Jerman Mija. 0-2 let 8 mest 2-3 let 6 mest 5-7 let 6 mest SPREJETI: Orej Miha, Arh Jan, Plevelj Iztok, Zakrajšek Jošt, Prezelj Nina, Goneli Jernej, Gavranovič Dragana, Marinšek Darja, Prešeren Darjan, Ručman Sonja, Berlič Špela, Jeklič Jure, Drenik Aleksander, Urbas Nika, Samarin Polona, Gutman Peter, Berlič Nina, Drešar Miha. ODKLONJENI: Ručman Ana, Topalovič Benjamin, Senk Katja, Podbevšek Petra, Gorišek Tanja, Blatnik Jernej, Prešeren Rok, Habat Kristijan, Šobernik Gorazd, Harter Rok, Abe Jakob, Lajovic, Pestotnik David, Erman Asja, Perko Jure, Zupane Lea, Ivan-čič Maruša, Rihter Urška, Švent Gregor, Škerbec Polona, Lož Petra, Kunčič Nataša, Stopar Janez, Gorišek Aleš, Škerbec Igor, Papež Jerneja, Cirman Simona, Rogač Nina, Lopatic Matej, Jerovšek Mateja. VRTEC PRESERJE: SPREJETI: Božič Maja, Filipović Romeo, Birsa Aneta, Ručigaj Miha, Opara Andrej, Garjan Uroš, Lah Andrej, Verban-čič Tevž, Mesanč Sebastijan, Kašnik Laura, Novak Bogdan, Mesanč Klemen, Cunder Petra. VRTEC RADOMLJE: SPREJETI: Ban Miha, Pinterič Jana, Mandič Lidija, Radič Aleksandra, Urbanija Klemen. Martinjak Martin, Ceglar Gašper, Švarc Sašo, Bovha Luka, Roje Marjeta, Štrukelj lina, Uscnik Damjan, Smid Lidija, Strnad Boštjan, Orešnik Mitja, Kladnik Blaž, Jerman Alenka. VRTEC VIR: SPREJETI: Dobrotinšek Zoran, Dolinšek Maja, Ocepek Boštjan, Radat Marijana, Vehovec Klemen, Čehun Katja, Jemec Tomaž, Brvar Katja, Capuder Eva, Mali Mateja, Smrekar Simon, Semeja Alenka, Odar Tamara, Juhart Katarina, Pestotnik Tomaž, Mitrovič Robert, Zaje Matej; Štepec Luka, Šinkovec Maruša, Jemec Maja Rejc Boštjan, Novak Katja, Dekleva Sabina, Kopač Nina, Grošelj Mojca, Peršak Sandra, Lenič Jernej, Nemec Andre, Radat Mario, Likar Matjaž, Šlibar Ambrož, Zaje Robert. VRTEC RODICA: SPREJETI: Svetlin Darja, Ivanšek Ana, Jeras Petra, Leban Aleš, Škofic Dejan, Narobe Primož, Hribar Rok, Zijal Andreja, Osenk Petra, Lenič Živa, Dolinšek Andrej, Kramberger , Helena, Primožič Barbara, Erdelič Slaviša VRTEC KOLIČEVO: SPREJETI: Hribar Karmen, Stupica Tina, Kobilica Natalija. VRTEC IHAN: SPREJETI: Šetina Anže, Tarič Luka, Adlešič Denis, Hribar Tomaž, Gartner Teja, Bregar Jernej, Horvat Boris, Hribar Sabina, Šimenc Leopold, Bregar Darja, Gartner Katja, Kepec Janja. Uprava VVO. mil godbenika Joži in Brin* pripadnik garmpleit > > pihalni instrument kratica niši irmidt ne j i SIID8C vas nad sotočjem (olpi in iobranko vsebina razprave glasbeni instrument reka v SZ Simon Gregorh > > tuje me Avbelj Janez kobalt prebivalci Nemčije jezik črncev Bantu sestavil in risal: S.videnšek reka v SZ Franc Kompare > brezalk. pijača nenadna smrt dalmat. Lime jip.čistni samomor klor naravn logaritem rimski 2 Iona Prokupija svetlob ni plin Sost pihalni instrument antimon telur nem.dvo glasnik i 4. in 16. črka niobij van Olbracnt Karlovac