Hofer odpušča tudi v Celju
Strani 4
9770353734020
2
IGODKI
Za ekonomijo znanja
Podpredsednica Evropske komisije Margot Wallstrôm in slovenski evropski komisar Janez Potočnik sta minuli četrtek obiskala Celje. Prišla sta v okviru obiska predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Bar-rosa in Wallstrômove v Sloveniji. Tako Wallstrômova kot Potočnik sta v Celju poudarjala pomen znanja, tehnološkega razvoja in inovacij, v katerih je prihodnost ne le celjsko-savinjske regije, ampak celotne Evrope.
Vodja informacijske točke Europe direct Franci Zidar je vuvoduvsrečanje Wallstrômove ill Potočnika s politiki, gospodarstveniki, predstavniki kulture, sociale in drugih jav-
Novi primeri okuženih mačk
laboratorijske preiskave race mlakarice, ki so jo v prejšnjem tednu našli na jezeru pri Markov-cih jugovzhodno od Ptuja, so potrdile prisotnost visoko patogenega virusa ptičje gripe podtipa H5. Celotna Slovenija Še zmeraj ostajá območje visokega tveganja, danes pa bo ukinjen trikilometrski okuženi pas okrog Mute. V Avstriji so virus H5N1 odkrili pri še živih mačkah.
Perutnino je še zmeraj potrebno gojiti v zaprtih prostorih ter preprečiti vsakršni stik z divjimi pticami. Ukrep velja tako za velike kot za manjše rejce.
Po vsej Evropi se vsakodnevno pojavljajo nova žarišča ptičje gripe pri divjih pticah, pa tudi pri perutnini. Na udaru pa bodo očitno tudi sesalci. Medtem ko so v prejšnjem tednu človeku nevaren virus H5N1 našli pri mački v Nemčiji, so ga včeraj potrdili tudi testi pri dveh ali treh še živečih mačkah na avstrijskem Štajerskem.
Ptičja gripa je pri živalih tako dosegla izjemne razsežnosti, zato je nujno pripraviti natančne načrte za ukrepe v primeru prenosa te bolezni na ljudi, da bi tako zmanjšali razsežnosti epidemije, se je na včerajšnjem sestanku v Ženevi strinjalo več kot 30 strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije, čeprav ptičja gripa zaenkrat ostaja v prvi vrsti bolezen ptič, je okuženih že 174 ljudi, od tega jih je 94 že umrlo. Strokovnjaki za varovanje zdravja naj bi do jutri izdelali načrt za ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti ob preskoku virusa H5N1 z živali na človeka.
POLONA MASTNAK
Del Evropske komisije je prišel tudi v Celje - Le 45 minut časa
Janez Potočnik in Margot Wallstràm
nosti predstavil tri ključne projekte celjsko-savinjske regije. Gre za obnovo knežjega dvorca, revitalizacijo zdravilišča Rimske Toplice in izgradnjo Tehnopolisa. Podpredsednica evropske komisije Margot Wallstrôm je Tehnopolis Še posebej pozdravila, saj je dejala, da je treba veliko vlagati v znanje: »Mislim, da je to dober primer, kako lahko združimo gospodarstvo, raziskave, izobraževanje in lokalno skupnost. Istočasno pa povabimo preostalo Evropo, da pri projektu sodeluje. Upam, da bo ta uspešen.«
Tudi evropski komisar Janez Potočnik je pozdravil pro-
jekt Tehnopolis, ki mu je, kot je dejal, všeč v dveh stvareh. Gre namreč za pomoč j ugovz-hodni Evropi pri izobraževanju, saj naj bi bila v sklopu Tehnopolisa tudi mednarodna univerza, poleg tega pa je Tehnopolis primer, kjer naj bi se združila izobraževanje in tehnološka uporaba znanja. To je tudi velik problem Evropske unije, kot je dejal Potočnik: »V Evropi je velik tehnološki razkorak. Po eni strani ima Evropa zelo vehko znanja, ki pa ga ne uporablja v tehnologiji.« Rešitev vidi Potočnik tudi v virih financiranja, ki naj bodo namenjeni tudi za t. i. mehko,
Poleg novinarjev je bilo še 31 povabljenih. Novinarjev je bilo v dvorani (odstotkovno) največ. Ali celjsko-savinjske javnosti Evropa ne zanima ali je razlog v slabem oglaševanju? Sicer pa še dobro, da ni prišla več ljudi, ki bi morda gosta celo kaj spraševali. Potočnik in Wallstrômova sta imela namreč za Celjane le 45 minut časa.
tj. intelektualno infrastrukturo.
Znanje, tehnološki razvoj in inovacije naj bi bile po nmenju Wallstrômove in Potočnika most do večje zaposlenosti, predvsem med mladimi. Kot je dejal Potočnik, naj Evropa postane družba ekonomije znanja: »Več znanja je način razmišljanja. Vsakdo od nas se mora na nek
način usmeriti predvsem v prihodnost. Naložbe v izobraževanje, znanost, raziskave in inovacije so naša prihodnost. Prej in bolj ko se bomo tega zavedali, ne samo na lokalnih, nacionalnih ravneh in na evropski ravni, ampak vsi skupaj, tem hitreje bomo naredili premike na lokalni, regionalni in evropski ravni, ki so potrebni.«
Sicer pa sta Wallstrômova in Potočnik omenila tudi pomembno vlogo Slovenije in celjsko-savinjske regije pri nadaljnji širitvi EU na Balkan. Kot sta dejala, Slovenija te kraje dobro pozna in bilo bi nesmiselno, če pri tem ne bi sodelovala.
ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ
Snežna ujma ohromila življenje
Največ težav v prometu in pri oskrbi z električno energijo
Po močnem nedeljskem sneženju, ko je v krajih na celjskem območju padlo od 30 do 50 centimetrov snega, v višjih legah tudi do 60, se stanje normalizira.
Delavci podjetja Vzdrževanje in obnova cest Celje (VOC), ki na celjskem območju vzdržujejo dobrih 720 kilometrov državnih in skoraj tisoč kilometrov lokalnih cest, javnih poli in nekategoriziranih cest, so bili v akciji brez prestanka od nedeljskega dopoldneva naprej. Z vsemi 68 plužnimi vozili in s 120 delavci so v nedeljo zagotavljali vsaj zasilno prevoznost cest prve prioritete. V ponedeljek je na vrsto prišlo še pluženje preostalih cest, zlasti pomembnejših pločnikov, avtobusnih postajališč in parkirišč.
Na Celjskem se je jutranji ledeni dež hitro spremenil v pravi snežni metež, pri čemer je močno snežilo vse do večera. Čeprav so plužili praktično brez prestanka, je delavcem VOC uspelo zagotoviti prevoznost najpomembnejših cest Šele do ponedeljka zjutraj. Največ snega je padlo na območjih Žalca, Mozirja, Velenja in Slovenskih Konjic, manj na Kozjanskem. V Celju je padlo 35 centimetrov snega, na Rogli 60.
Veliko težav so v prometu povzročala tudi drevesa, ki so omahnila pod težo snega. Tako so že v nedeljo morali ob pluženju odstranjevati padla drevesa na cestah Lo-pata-Galicija, Nova vas-Šmartinsko jezero, na cesti na Celjsko kočo, Celje-Pro-seniško in drugod.
»Vremenska napoved za naslednje dni ne napoveduje novih večjih padavin, opozoriti pa je treba na nevarnost poledice, zlasti v večernih in jutranjih urah,« je povedal Matjaž Kapitler iz podjetja VOC. Sneg oviral tudi dobavo električne energije Obilno sneženje je v nedeljo in v noči na ponedeljek povzročilo tudi motnje pri dobavi električne energije. Po besedah mag. Borisa Kupca, izvršnega direktorja upravljanja distribucijskega omrežja pri podjetju Elektro Celje, so se izpadi električne energije zaradi mokrega in težkega snega na Celjskem in območju Slovenj Gradca začeli v nedeljo v popoldanskih urah. »V nedeljo okrog 20. ure je bilo na območju Slovenj Grad-- Št. 19-7.
Vi
ca brez napetosti okoli 110 transformatorskih postaj za 2.700 odjemalcev, na območju Celja pa 130 postaj oziroma okoli 3.000 odjemalcev. Ponoči je ostalo brez napetosti na območju Slovenj Gradca 26 transformatorskih postaj, na Celjskem pa pet.«
Včeraj zjutraj je Elektro Celje začel z odpravljanjem težav na distribucijskem omrežju, ki jih ni uspel odpraviti v nočnem času. Zabeležili so 55 transformatorskih postaj brez napetosti. »Od tega je bilo 20 postaj brez napetosti daljše obdobje zaradi napak na distribucijskem omrežju, na marec 2006 -
približno 30 postajali pa je bila dobava motena zaradi izvajanj priklopnih manipulacij. Do napak na distribucijskem omrežju je prišlo zaradi mokrega snega, ki se je prijemal na drevje, veje so se lomile in padale na daljnovode in tako povzročile motnje pri dobavi električne energije,« nam je včeraj zjutraj sporočil Kupec.
Po informacijah, ki smo jih od Elektra Celje dobili včeraj do 14. ure, je bila večina motenj v dopoldanskih urah že odpravljenih. Odpravili so vse okvare na srednjenapetostnem distribucijskem omrežju, čaka-
la pa so jih še popravila na nizkonapetostnem omrežju. »Gre predvsem za to,da so ljudje šele sedaj opazili, da so ostali brez elektrike, kar nam še zmeraj sporočajo. Tekom dneva pa nameravamo odpraviti vse okvare,« nam je še povedal Kupec.
BS, PM Foto: JOŽE MIKLAVC
GOSTILNA ASADO LEVEČ
Informacije: 041/680809
Slavica Cepuš iz Celja: »8.
marec smo praznovali v času, ko sem še hodila v službo, predvsem je bil popularen v letih pred osamosvojitvijo države. Zadnje čase se bolj praznuje materinski dan, predvsem v družinskem krogu, vsako leto mi pozornost namenita sin in vnukinja. Včasih pa so bile za dan žena značilne velike prosla-
Janez Judež iz Celja: »Za
8. marec soprogi obvezno podarim kakšen cvet, nekaj skromnega, majhno pozornost. Te pozornosti je deležna le ona, včasih je bilo seveda drugače, bolj luštno, bolj praznično. Se mi pa zdi, da se praznovanje dneva žena vse bolj vrača.«
POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN
... z dušo začeto
Danes o direktorici muzeja
Svetniki bodo izbirali med obema kandidatkama - Za nov zavod še en razpis
Občinska komisija za volitve, mandatna vprašanja, priznanja in nagrade v Mestni občini Celje tudi po dveh obravnavah ni prišla do predloga, komu zaupati nov direktorski mandat v Muzeju novejše zgodovine Celje.
Po pregledu prijav - za to delovno mesto sta se prijavili nekdanja direktorica Andreja Rihter in sedanja Marija Počivavšek - so z obema kandidatkama opravili po-
govor in poslušali predstavitev njunih programov. Bistvenih razlik ni bilo, zato so odločitev prepustili svetu zavoda. Ta je podprl obe kandidatki, saj presoja s strokovnega vidika tehtnice ni nagnila ne v eno ne v drugo stran. Tudi občinski oddelek za družbene dejavnosti se med obema predlogoma ni opredelil, Češ da sta za to odgovorno funkcijo primerni obe kandidatki. V petek se je zato komisija sestala še enkrat
in odločila, da sta primerni obe kandidatki. Odločitev o direktorici so tako prepustili mestnim svetnikom, ki bodo med svojo današnjo razpravo izbirali med obema kandidatkama.
Celje tudi danes še ne bo dokončno dobilo direktorja novega Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia. Komisija se namreč med štirimi prijavljenimi kandidati ni mogla odločiti za nikogar, zato so sklenili, da bodo
javni razpis, s katerim bodo iskali direktorja, ponovili. Zavod že zdaj kot vršilka dolžnosti direktorice vodi Darja Pavlina, tudi ena od štirih prijavljenih kandidatov za direktorsko mesto. Mandat vršilke dolžnosti ji poteče 24. aprila, pri čemer komisija predlaga, da ji ta mandat podaljšajo do imenovanja direktorja zavoda, vendar največ do konca tega leta.
BRST
Bodo sodnâki
ANKETA
Za 8. marec še zmeraj cvet ali dva
stavkali?
Nekateri ljubljanski sodniki že začeli s stavko, v Celju delajo normalno
Vlada je, kot je obljubila, udarila tudi po sodnikih in njihovih plačah. Plačna reforma bo sodnikom aprila prinesla za 7 do 40 tisoč tolarjev znižane plače, čeprav masa denarja za sodniške plače ostaja enaka. Sodniki bodo namreč lahko dobili večjo plačo, če bodo več delali. Sodniki ljubljanskega okrožnega sodišča so že začeli z belo stavko, v Celju pa zaenkrat delajo kot običajno.
Sodniške plače bodo torej v večini primerov nižje. Višje bodo dobili le predsedniki in podpredsedniki sodišč ter sodniki, ki imajo dodatek za mentorstvo, dežurstvo, imajo naziv specialist, magister ali doktor znanosti. Sicer bodo sodniki lahko dobili nagrado za delovno uspešnost, vendar se to še nekaj časa ne bo zgodilo. Nimajo še namreč kriterijev, po katerih bi delovno uspešnost lahko merili.
Sodniki gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča so nestrinjanje s plačno reformo izrazili minuli teden, ko so začeli z belo stavko, opravljajo torej le toliko dela, kolikor zahteva njihova norma. Opozorili pa so, da bodo začeli s splošno stavko, v kolikor se stvari ne bodo uredile. V petek sta se tako s predstavniki pravosodja sestala pravosodni minister Lovro Šturm in minister za javno upravo Gregor Virant. Odločili so, da naj ustavno sodišče odloči o predlogu za presojo ustavnosti novele zakona o sodniški službi, zakona o sistemu plač v javnem sektorju in odloka o plačah funkcionarjev. Poleg tega naj ustavno sodišče odloči tudi o predlogu za zadržanje izpodbijanih določb do končne odločitve. Na sestanku so se dogovorili, da bodo odločitev ustavnega sodišča spoštovali, ne glede na rezultat.
V Celju zaenkrat nimajo namena stavkati. Kot pa so nam povedali predsednik višjega sodišča v Celju Franc Dušej, predsednik okrožnega sodišča Andrej Pavlina in podpredsednica okrajnega sodišča Ivana Golob, je odločitev za stavko stvar posameznega sodnika. Dejali so še, da se sicer sodniki o tem pogovarjajo. Franc Dušej meni, da se bo zadeva umirila in se bo reševala z ustavnim sodiščem, Andrej Pavlina je povedal, da so sicer načeloma proti stavki, da pa bo več znano po zboru sodnikov, ki so ga imeli včeraj popoldne. Ivana Golob je dejala, da med sodniki vre, ker bodo v plačah kar precejšnje razlike, vendar pa se bo glede stavke odločil vsak sodnik po svoji vesti.
Visoke sodniške plače?
Kot je bilo v zadnjih dneh moč slišati sodnike, ključni problem ni v nižjih plačah, ampak v morebitnem slabšem delu. Ker bodo sodniki naredili vse, da bi rešili več primerov, ker bi s tem imeli večjo plačo, bi to lahko po-
V Celju sodniki delajo normalno.
menilo, da bodo sodili slabše, kot so do sedaj. Poleg tega, poudarjajo sodniki, so že zdaj zasuti z delom, sodne zaostanke pa so že zmanjšali (o tem smo v Novem tedniku že pisali).
Glede na to, da v javnosti velja, da naj bi bile sodniške plače tiste, ki bi jih bilo vredno imeti, smo preverili tudi to. Koliko so njihove plače vredne danes, torej pred plačno reformo? Koliko dejansko možje in žene v črnem zaslužijo? Kot nam je pojasnil Gregor Strojin z vrhovnega sodišča, imajo najnižje plače okrajni sodniki začetniki. Njihova neto plača znaša slabih 260 tisoč tolarjev. Ob tem je treba pojasniti, da so ti sodniki »začetniki«, stari najmanj 30 let, imajo pravosodni izpit in najmanj tri leta delovne dobe. Najvišjo plačo ima vrhovni sodnik svetnik, ki mesečno dobi slabih 440 tisoč tolarjev neto. Dodatki in nadomestila k plači tu niso všteti.
Zagotovo pri sodniških plačah ne gre za povprečno plačo povprečnih Slovencev in Slovenk, vendar zagotovo pri sodniški funkciji ne gre za
povprečno funkcijo oziroma povprečen poklic. Kot pravi Strojin, se tudi preko višine sodniške plače kaže pravna kultura v Sloveniji. »Če sodstvo izgubi svojo vlogo, potem je razlog za skrb za celotno družbo,« je pojasnil in dodal, da se za sodniško funkcijo odloča vedno manj pravnikov: »Če gredo med odvetnike, imajo vsaj dvakrat večjo plačo.« Mogoče pa je razlog za nižje plače treba iskati tudi v dejstvu, da se sodniški poklic zelo feminizira. Tako je po besedah Strojina med sodniki na prvi stopnji kar 80 odstotkov žensk.
Če bodo sodniki stavkali, bodo imeli kasneje še več dela. Vprašanje je torej, ali je stavka sploh smiselna, če ob tem vemo še to, da na pravosodnem ministrstvu od plačne reforme nočejo odstopiti. Končno besedo bo imelo ustavno sodišče. Vprašanje pa je, koliko pravnikov si bo še sploh želelo v sodniške vode, če na drugih delovnih mestih, z manj družbene odgovornosti, dobijo bistveno več denarja. Pa jim tega nihče ne očita.
ŠPELA OSET Foto: GK
Čeprav se je zdelo, da je praznovanje 8. marca zadnjih deset let izgubilo na pomenu in je večja veljava pripadla materinskemu dnevu, pa se praznik, sodeč po pogovoru z mimoidočimi na celjski ulicah ter marljivimi cvetličar-kami, vrača - in to skozi glavna vrata.
ve, predsednik sindikata jih je običajno organiziral, seveda smo dobile cvetje, kakšen otroški zbor nam je zapel, mladi so recitirali... Danes se mi zdi, da tega ni več, tako ali tako pa sem v pokoju in takšnih stvari ne pogrešam. Se pa še zmeraj najde kdo, ki tudi na ta dan nameni drobno pozornost.«
Barbara Agrež, Cvetličarna Mačica: »8. marec je dan vseh žena in večinoma so moški tisti, ki obdarujejo ženske; žene, pa tudi hčerke. Najpogosteje darujejo lončnice ah rezano cvetje. Predvsem je povpraševanje po sezonskem cvetju; po narcisah, tulipanih, trobenticah in hia-cintah, ki je tudi za ta hladen čas, ko je vrh vsega zapadel Še sneg, tudi najbolj primerno. Pa še moški ponavadi ne gredo takoj domov, ampak radi še kam zavijejo in cvetje bi jim lahko še zmrznilo v avtomobilu (smeh), zato ga še posebej skrbno zavijemo. V porastu je zadnja leta tudi povpraševanje po eksotičnem cvetju, »fantje stare šole« pa še zmeraj prisegajo na klasiko, nagelj in asparagus, tako da pripravljamo tudi takšne šopke. Sodeč po izkušnjah iz prejšnjih let se 8. marec še zmeraj praznuje, čeprav gre za praznik, podedovan iz socializma, vendar se zdi, da je v polnem razcvetu tudi dandanes.«
Sonja Hercog, poslovod-kinja cvetličarne Vrtnarstva Celje: »Na dan žena se vsako leto prav posebej pripravimo, predvsem smo založeni z lončnicami, te so nekako najbolj priljubljene, ki jih zavijemo v celofan ali kakšne naravne materiale. Največ povpraševanja, kar se tiče rezanega cvetja, je po vrtnicah, pa tudi po spomladanskem cvetju. Kupujejo ženske in moški, še posebej pa otroci za mamice, ta navada se je najbolj obdržala. Dan žena je največji razcvet doživel v časih prejšnjega sistema, potem so ga hoteli nekako ukiniti, vendar se zdi, da se praznovanje vrača.«
Hofer odpušča tudi v Celju
»Obljubljali so nam gradove v oblakih, dobile pa smo brco,« pravijo zdaj že nekdanje delavke v Hofer ju
Včeraj se je tudi nekaj Ho-ferjevih prodajalk iz Celja odločilo, da javnosti razkrije, kako so po šestih mesecih trdega dela čez noč ostale brez zaposlitve. Njihove zgodbe so podobne tistim, ki so jih v preteklih dneh povedale že delavke iz mariborskih diskontov in kakršne bi najbrž lahko slišali tudi v drugih krajih po Sloveniji. »Sebi ne moremo več pomagati, rade pa bi opozorile vse tiste, ki se morda nameravajo prijaviti na nove Hofer jeve razpise, naj tega nikar ne storijo,« so povedale.
»Ko smo po usposabljanju v Avstriji začele delati v Celju, si niti v sanjah nismo predstavljale, da se nam bo zgodilo kaj takšnega. Verjele smo, da nas bodo po šestih mesecih dela za določen čas zaposlili za stalno, ne pa, da bodo skoraj polovici dali delovne knjižice. In to brez pojasnila, zakaj nas odpuščajo in kaj smo naredile narobe,« pravijo ogorčene prodajalke.
Da se bo zgodil takšen črn scenarij, si pred slabim letom, ko so jih izbrali med nekaj sto prijavljenimi, zares niso
mislile. T\idi po treh mesecih obvezne specializacije v Avstriji so bile vse prepričane, da bodo dobile zaposlitev za nedoločen čas. Vsi so namreč ves čas hvalili njihovo delovnost in ustrežljivost ter jim obljubljali nadpovprečno slovensko plačo. »V Avstriji so bih zelo zadovoljni z nami in nam zatrjevali, kako bomo s takšno svojo marljivostjo v Sloveniji zagotovo hitro napredovale. Pa saj smo se res zelo trudile. Delale smo po deset ur na dan, lotile smo se vsakega opravila. Tudi na kolenih smo šle po trgovini in brisale prah izpod polic. In kaj smo dobile na koncu za nagrado? Za to, da nekatere po več tednov nismo videle svojih otrok? Ostale smo brez službe, pa tudi do socialne podpore po šestih mesecih dela nismo upravičene,« so obupane prodajalke. Ena od njih je zaradi Hoferja dala odpoved v prejšnji službi, kar danes krepko obžaluje.
»Bile smo navadni hlapci«
Seveda se je za evropsko plačo splačalo potruditi in tudi potrpeti. Še zlasti, ker so ver-
jele, da bodo tudi one vsaj približno tako plačane, kot so Hoferjeve delavke v Avstriji. Vendar so se gradovi v oblakih, ki so jim jih obljubljali nadrejeni, začeli rušiti že po enem mesecu dela v Sloveniji, ko so dobile plačo. Pogled na plačilni list jim je razkril, da znaša njihova bruto plača 66.000 tolarjev. Skupaj s povračilom za potne stroške in malico ter dodatkom za učinkovitost so prejele od 80 do 90 tisočakov. Za polovični delovni čas to sicer ni slabo, a kaj, ko je večina imela toliko nadur in bi morala dobiti veliko več. Nadur jim namreč sploh niso plačali.
Pa so bile pripravljene »požreti« tudi to. »Vse smo trdo garale, tudi na malico si nismo upale iti, samo da bi bili z nami zadovoljni. Velikokrat smo delale do polnoči in še čez. Delavnik se je iz dneva v dan spreminjal. Večkrat se je zgodilo, da je katera zjutraj prišla v službo, pa so ji po dveh urah rekli, da je ne potrebujejo in naj gre domov. Seveda ji potnih stroškov za ta dan niso plačali,« pripovedujejo prodajalke. »Za vodilne smo bile kot smeti, navadni hlapci. Ko smo
31. decembra delale do 23. ure, se nam še zahvalili niso,« je ogorčena ena od njih. Ob tem so jih nadrejeni nenehno preverjali in jim gledali pod prste, šteli so jim sekunde, ko so šle na WC ali v garderobo, tudi kakšen manjši klepet s strankami jim ni bil všeč.
Ko se je po Sloveniji začelo šušljati, da bo Hofer odpuščal, prodajalke v Celju niso vetje-le, da bodo tudi one med njimi. Zaradi trdega dela, ki je vključevalo tudi čiščenje sanitarij in kidanje snega, so bile namreč prepričane, da bodo vse obdržale službo. A bolj ko se je bližal čas, ko naj bi jim, kot so obljubili, podaljšali pogodbe, bolj negotove so postajale. In ko so eno po eno začeli klicati v pisarno, so vedele, da je vsega konec. »Vsem, ki so ostale, seveda privoščimo zaposlitev za nedoločen čas, vendar se sprašujemo, v čem so boljše od nas, zakaj smo morale oditi tiste, ki smo se najbolj trudile,« pravijo prodajalke. Tistim pa, ki razmišljajo o tem, da bi se prijavili na nov Hoferjev razpis, sporočajo samo eno: »Bog ne daj!« V Hoferju molčijo
V Hoferju s tem, ko so poslali mnoge delavke na cesto, niso storili nič protizakonitega, pojasnjujejo v sindikatih. Seveda pa je vprašljiva moralna plat zgodbe. Direktor slovenskega Hoferja Helmut Schodl je januarja v pogovoru za enega od časopisov dejal, da imajo njihovi prodajalci na mesec 650 evrov neto plače in da ima večina pogodbe za nedoločen čas. Zdaj nihče od pristojnih v upravi v Ljubljani o razlogih za množična odpuščanja noče govoriti. Neuradno je slišati, da obisk diskontov ni takšen, kot so pričakovali, kar potrjujejo tudi prodajalke.
NA KRATKO
Danes nov hotel
Terme Olimia odpirajo danes popoldne nov hotel Sote-lia. Vrednost naložbe je ocenjena na 2,8 milijarde tolarjev, od tega so iz evropskih strukturnih skladov dobili 619 milijonov tolarjev. Nov hotel, ki ima 145 sob, se ponaša s štirimi zvezdicami, namenjen pa je zlasti kongresnemu in wellnes turizmu. JI
Knjigovodski popravki vplivali na tečaje
Konec meseca je vsaj za en dan postregel s pestrejšim dogajanjem, za kar pa so poskrbele tudi objave poslovnih rezultatov borznih družb. Pri slednjih so manj pozorni vlagatelji doživeli tudi kar nekaj presenečenj pri izkazu končnega dobička, ki jih po 9-mesečnih rezultatih niso pričakovali. V vseh primerih velja tudi ugotovitev, da so razlog spremembe knjigovodski popravki, ki so vplivali na končni izkazani dobiček, ob čemer se dejansko poslovanje podjetja v zadnjem kvartalu ni spremenilo.
Najbolj se je spremenil pričakovan dobiček Mercatorja, kjer je imel občuten vpliv nakup trgovskega podjetja Era. Prihodki od prodaje skupine so se povečali za 11 odstotkov, kar je v skladu s pričakovanji konec septembra. Vendar pa je takrat napovedan dobiček, 13 milijard tolarjev, padel na 5,5 milijard, predvsem zaradi vpliva amortizacije, ki je kar 60 odstotkov višja kot leta 2004. Če izključimo učinek amortizacije obresti in davkov, potem je dobiček družbe zrasel za dobrih 45 odstotkov.
Oznaka	Ime	Enotni tečaj Promet	vmSIT		%spr.
CICG	Cinkarna Celje	23.503.00	14.54		-2.05
CETG	Cetis	26.740.00	1..79		-4.71
CHZG	Comet Zreče	1.960.00	0.59		0,00
GRVG	Gorenje	5.361,58	114.86		0.00
PILR	Pivovarna Laške	i 7.478.86	180.09		2.13
JTKS	Juteks	25.750.00	9.91		0,62
ET0G	Etol	46.000.00	3,47		-2.17
Občutno nižji od pričakovanega je tudi dobiček Petrola. Družba je še po devetih mesecih nakazovala okoli 40-od-stotno izboljšanje čistega dobička ob 20-odstotni rasti prihodkov iz prodaje. V zadnjem kvartalu pa je družba »ustvarila« skoraj milijardo izgube iz poslovanja, predvsem na podlagi zmanjšane postavke drugih prihodkov iz poslovanja, kjer se verjetno skriva prevrednotenje vrednosti zalog in premoženja. Kljub temu izkazan dobiček za 17 odstotkov prekaša lanskega in cena delnice se je dan po objavi znova povzpela preko 70 tisočakov.
Čisti prihodki od prodaje Intereurope so, v skladu s pričakovanji, nekoliko zaostali za predlanskimi, vendar pa je družba ob koncu leta prodala še zadnji delež lastništva v mobilnem operaterju Simobil. Čisti dobiček tako na ravni družbe za četrtino presega predlanskega, brez prodaje deleža pa bi zaostajal vsaj za tretjino. Kot kaže, so učinek Simo-bila nekateri uspeh predvideti že pred objavo rezultatov, tako da se je povpraševanje po teh delnicah povečalo že ob koncu prejšnjega tedna. S tem pa se je tudi tečaj teh delnic odlepil od nekajletnega dna.
KAREL LIPNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d.. Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
delniški vzajemni skladi INF0ND
^KBMlnfond
Gneča ob odprtju trgovine je obetala vse kaj drugega kot množično odpuščanje prodajalk.
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Zgodnje odkrivanje raka -izziv za prihodnost
Preveč bolnikov prepozno k zdravniku - Preživetje bolnikov narašča, veča se število novih primerov
Včeraj smo vstopili v teden boja proti raku, ki bo trajal vse do 11. marca. V okviru informiranja o bolezni in s tem povezane preventive pripravlja Društvo za bolj proti raku regije Celje številne aktivnosti. Število tistih, ki se pozno ali celo prepozno oglasijo pri zdravniku zaradi sprememb, ki so jih opazili, je v Sloveniji previsoko. Raka je pomembno odkriti in začeti zdraviti čim prej po njegovem začetku, rakaste bolezni pa lahko omejimo z zdravim načinom življenja.
Letošnje geslo ob tednu boja proti raku Zgodnje odkrivanje raka - izziv za prihodnost se povsem ujema s temeljno usmeritvijo Društva za boj proti raku regije Celje. »Že v samem začetku delovanja smo se odločili, da bo pomemben del aktivnosti v društvu namenjen usposabljanju za sodelovanje pri zgodnjem odkrivanju raka, zlasti na dojkah, na modih in raka na prostati. Spodbujamo in podpiramo tudi program Zora, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka na materničnem vratu. Prepričani smo, da bodo dobro informirani posamezniki, ki so seznanjeni z videzom sumljivih sprememb, bolj verjetno dovolj zgodaj obiskali
zdravnika, se spoprijeli z boleznijo in jo premagali,« o pomenu preventivnega delovanja pravi predsednik društva prim. dr. Ivan Eržen.
Strokovnjaki in predstavniki društva bodo danes od 15. do 18. ure v avli Merca-tor centra Celje obiskovalce seznanjali s prednostmi nekajenja, škodljivimi učinki kajenja in z načini odvajanja od kajenja. Pozornost bo namenjena tudi spodbujanju preudarnega pitja alkohola. Na vprašanja bo odgovarjala mag. Damjana Podkrajšek, dr. med., z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Jutri se bodo na isti lokaciji od 15. do 18. ure posvetili predstavitvi raka na koži in ukrepom, ki jih je treba upoštevati, da bi preprečili njegov razvoj, pri čemer se je treba ob določenih spremembah takoj obrniti na zdravnika. Obiskovalci se bodo lahko pogovarjali z mag. Ano Bene-dičič, specialistko za kožne bolezni iz celjske bolnišnice. V četrtek bodo strokovnjaki pripravili tudi predstavitev samopregledo-vanja dojk za ženske in mod za moške. Na vprašanja bo odgovarjala Olga Nezman, višja medicinska sestra iz Društva za boj proti raku regije Celje, medtem ko se bo po 16. uri z obiskovalci po-
govarjal in jim svetoval tudi prim. dr. Ivan Eržen.
Doba preživetja bolnikov z rakom v Sloveniji narašča, prav tako narašča število novih primerov, zato je tudi skupno število vseh obolelih za rakom vedno višje. Po podatkih Registra raka za Slovenijo letno na novo zboli več kot devet tisoč oseb. Pljučni rak, rak debelega črevesja in danke ter rak dojk predstavljajo več kot tretjino vseh novih rakov. Najpogostejši raki pri moških so: pljučni rak (16 odstotkov vseh rakov), rak debelega črevesja in danke (14 odstotkov) ter rak prostate (10 odstotkov). Najpogostejši raki pri ženskah: rak dojk (21 odstotkov vseh rakov), rak maternice (11 odstotkov) ter rak debelega črevesja in danke (11 odstotkov).
Poleg teh aktivnosti bodo v Društvu za boj proti raku regije Celje še naprej delovali na omenjenih področjih, medtem ko izpostavljajo tudi teme, ki jim bodo v tem letu namenili posebno pozornost. Osredotočili se bodo na obvladovanje stresa in napetosti, zaradi katerih se lahko razvijejo motnje ali bolezni. Tako bodo pripravili informativno gra-
Teden hoja proti raku je priložnost za ponovno osveščanje o škodljivostih kajenja.
divo, ki bo obravnavalo področje duševnega zdravja, ki je pomembno pri preprečevanju in obvladovanju bolezni. V tem letu bodo pozornost namenili tudi spodbujanju ustreznega odnosa do sončenja. Pripravili bodo informativno gradivo, ki bo obravnavalo področje nevarnosti kožnega raka kot posledico pretiranega sončenja. Ciljna skupina bodo otroci, delo pa bodo nato razširili tudi na ostale skupine
prebivalstva. V sodelovanju z dispanzerji za šolarje in mladino bodo mlade usposabljali tudi za samopregle-dovanje dojk in mod. Priskrbeli bodo pripomočke ter organizirali usposabljanje za zdravstvene delavce, ld sodelujejo pri sistematskih pregledih, v okviru katerih bi potem del časa namenili učenju samopregledovanja dojk in mod.
V društvu se trudijo bití čim bolj koristni in učinkoviti pri
izpolnjevanju svojega poslanstva. »Želimo si, da bi delo društva podprlo še več novih članov in da bi z našim delom izpolnjevali pričakovanja posameznikov in splošne javnosti. Le s tako zastavljeno preventivno dejavnostjo naše društvo prinaša zdravstvene, socialne in ekonomske koristi v regiji Celje,« razmišlja predsednik društva za boj proti raku prim. dr. Ivan Eržen.
PM
Znaki civilne zaščite podeljeni
Prejemniki letošnjih bronastih, srebrnih in zlatih znakov CZ na odru Kulturnega centra v Laškem.
Steklenička upanja na Trebniku
V Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah se od 1. do 18. marca nadaljuje vseslovenska dobrodelna akcija Steklenička upanja, namenjena obolelim za rakom.
Akcija sledi zamisli ene od rakavih bolnic. Pred šestimi leti je namreč Diane Grégoire med zdravljenjem s kemoterapijo začela okraševati odpadne stekleničke zdravil, ki so ji postopoma vračale zdravje. Oblikovala je fimo maso, ki je podobna plastelinu. Stekleničke je poklanjala svojim prijateljem bolnikom. Gesta je dobila širši pomen. Bolnik naj bi v stekleničko napisal ali zašepetal željo in ta naj bi se uresničila.
Na Dvorcu Trebnik so pripraviti kreativni kotiček, kjer bo vsak obiskovalec sam naredil stekleničko upanja in tako pokazal, da mu ni vseeno. V okviru dobrodelne akcije bo 18. marca ob 10. uri tudi predavanje Slovenke leta prim. dr. Mojce Senčar na temo Vsaka ženska naj pozna svoje dojke.	MBP
Valčkov ples zdravniškega društva
Občina Laško, Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje pri ministrstvu za obrambo ter poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko pri Vladi RS so letošnjo osrednjo slovesnost na Celjskem ob svetovnem Dnevu civilne zaščite pripraviti v Laškem.
Kulturni program je prispevala laška Godba na pihala z mažoretno skupino, Ivan Eržen, poveljnik CZ za Zahodno Štajersko in Darko But, vodja celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje pa sta ob tem podelila tudi letošnja priznanja.
Ivan Eržen je v svojem slavnostnem nagovoru poudaril pomen delovanja Civilne zaščite, še zlasti pa potrebo po nenehnem izobraževanju in tudi preverjanju znanja. Spomnil je tudi na lansko neurje v občinah Kozje, Podčetrtek, Šentjur, Laško in Žalec, kjer je ljudem priskočilo na pomoč več kot tisoč prostovoljcev, ki so opravili več
kot 20.000 delovnih ur. »To je dokaz, da smo dobro organizirani in da vemo, kako je potrebno ukrepati, da preprečimo še večjo škodo. Sploh pa prihajajo med nas nove, tudi bolj globalne nevarnosti, kakršna je na primer ptičja gripa. Da bomo kljubovali vsemu temu, moramo biti čim bolje osveščeni, povezani med seboj in ustrezno usposobljeni,« je dejal Eržen. In posebej pohvalil zaposlene v celjski izpo-
stavi, saj so ujme tod pogostejše kot v drugih regijah.
Bronasti znaki CZ so prejeli Branko Bunta, Igor Gorjup, Karel Kasesnik, Janko Prislan, Zvone Kotnik, Dušan Pungart-nik, Lojze Posedel, Aleksander Žolnir, Janez Šalej, Prostovoljno gasilsko društvo Ostrožno in radio klub Celje S5QRP. Srebrni znak so prejeli Franc Gaberšek, Anton Jošt, Janez Kovačič, Boris Lam-bizer, Zlatko Šunko, Gasilska zveza Šentjur ter PGD Bistrica ob Sotli, Prekopa-Čeple-Stropnik ter poklicna gasilska enota iz Celja, zlatega pa Jože Košir, Franc Maček, Jože Rajh ter PGD z Ljubnega in Vranskega. MOJCA MAROT
Celjsko zdravniško društvo tudi letos pripravlja tradicionalni Valčkov ples, ki bo v soboto, 11. marca 2006, ob 20. uri v dvorani Narodnega doma v Celju. Izkupiček prireditve, ki se je vsako leto udeležijo številni zdravniki, zdravnice, njihovi prijatelji ter vsi ljubitelji plesnih korakov, bodo organizatorji podarili v dobrodelne namene.
Kot obljublja organizacijski odbor pri Zdravniškem društvu Celje s predsednico prim. Jano Govc Eržen, se bodo na letošnjem Valčkovem plesu obiskovalci lahko zavrteli ob zvokih skupine Avia Band s pevko Jasmino Cafnik. Pokrovitelj letošnje prireditve, ki jo bo povezovala Greta Kokot Raj-kovič, je župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, gostja večera pa bo pevka Neisha. Izkupiček bo zdravniško druš-
tvo poklonilo Društvii Sonček Celje in Društvu Korona.
Pri organizaciji letošnje prireditve sodelujejo tudi člani Sekcije mladih zdravnikov, medijski pokrovitelj prireditve pa je Novi tednik & Radio Celje. Za slavnostno večerjo in pogostitev bo poskrbela Marija Deu s sodelavci iz Term Zreče. Vstopnice za sobotni ples so že na voljo v Turistično informacijskem centru v Celju.	PM
... za jutri spočeto
VAŠE SKRITE ŽELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Nemogoče je mogoče
Iris in Nataša sta petkov večer preživeli s Sergejem Rutenko - Kdo bo sploh verjel?!
Dekleti sta že zdavnaj vedeli, da je Sergej najboljši tako na igrišču kot izven njega.
Pokukati v svet slavnih, stisniti roko nekomu, ki ga občuduješ, slišati iz njegovih ust nekaj besed, ki so namenjene samo tebi... Takih želja je, kljub temu, da vas prosimo za izvirnost, v našem nabiralniku največ. Iris Janežič in Nataša Pilih sta podobno željo poslali že na mnogo časopisov in se končno sprijaznili, da Sergeja Ru-tenke verjetno ne bosta nikoli zares srečali. »Zdaj ko je igralec španskega Ciudad Reala, je upanja še toliko manj,« sta napisali. In se zadovoljili z drugo, precej skromnejšo prošnjo. Takrat se tudi nam še ni sanjalo, da bo misija nemogoče uspela.
Španski klub Ciudad Real je brez dvoma rokometni »dream team«. Sanjsko moštvo najbogatejšega evropskega kluba sestavljata tudi dva slovenska reprezentanta - Aleš Pajovič in Sergej Rutenka - ki se jima bo v kratkem pridružil tudi Uroš Zorman. Glede na tempo, ki so mu igralci kluba zavezani, na tekme, kjer štejejo zgolj in edino zmage, na milijardni proračun in lastno letalo, si lahko predstavljamo, da ti fantje niso le cvet evropskega rokometa, ampak pravi športni zvezdniki, idoli navijačev po vsem svetu. Menda ni treba posebej poudarjati, da so temu primerni tudi njihovi umiki in obveznosti. V njih ni prav dosti prostih minut. Tiste redke so prekratke tudi za družino in najožje prijatelje. Prav zato sta se Iris in Nataša vdali v usodo in čez misijo nemogoče naredili križ.
Dekleti sta stari 16 let. Sošolki in najboljši prijateljici svojo ljubezen do rokometa delita že iz osnovne šole. V zbirki vsega, kar je povezano z Rokometnim klubom Celje Pivovarna Laško, je posebno mesto zasedel Sergej Rutenka. Ni-
sta znali prav dobro ubesedi-ti, zakaj je tako. »Pa ... On je ... Sergej je ...« S poudarjenimi tremi pikami tam, kjer zmanjka besed.
Glavni protagonist tokratne akcije je bil Čedomir Topli-čanec, dober prijatelj Sergeja Rutenke. Z dekleti smo se dobili v Celju in čeprav nekoliko na trnih, sta delovali precej samozavestno. Pripravljeni? »Jasno! Na to srečanje čakava že celo večnost. Nanj sva pripravljeni že vsaj dve leti,« sta zatrdili najstnici, ki sta imeli za sabo enega bolj razburljivih popoldnevov. Telefonski klic iz našega uredništva je stvari postavil nekoliko na glavo in glede na to, da vsemu skupaj še sami nista prav zares verjeli, je bila nejevera prijateljev in družinskih članov še toliko bolj razumljiva. Prijazen in skromen
Špansko moštvo je v Slovenijo prispelo v petek popoldne. Po treningu so jih nastanili
v hotelu na Dobrni. Tja smo se odpravili tudi mi. V kavarni med plesnimi ritmi sta za enim od omizij tako pričakovanje in nestrpnost postala skoraj otipljiva. his in Nataša, še vedno pripravljeni? »Ne! I Na nekatere stvari človek pač nikoli ne more biti pripravljen.« In potem je čez hotelsko vežo zakorakal on. Visok fant športne postave je pristopil k mizi in iztegnil roko v pozdrav: »Dober večer. Sergej. Mé veseli. Upam, da me niste predolgo čakali.« Prelepo, da bi bilo res. A Iris in Nataša se nista imeli časa ščipati, da bi se prepričali, kako ne sanjata. S Sergejem sta se že zatopili v prijeten klepet.
Kako doživlja slavo? »Ah, saj nisem slaven. Nič drugače ni, kot je bilo včasih.« No, pa še skromen je za nameček.
Sergej je doma iz Belorusi-je. Nekoč je v Minsku zašel v športni klub z željo, da bi treniral košarko. »Nimamo,« so rekli, »a lahko treniraš rokomet.« »No, prav,« si je rekel dvanajsdetnik, ki si ni čisto predstavljal, česa natančno se je lotil. Tako se je rodila velika ljubezen, brez katere si danes ne more predstavljati življenja. Druga ali prva, če že hočete, velika ljubezen je namreč njegova žena, s katero
se je poročil, še preden jih je dopolnil dvajset.
Pri 17 letih je iz Belorusije prišel v Slovenijo. Svojo športno kariero je začel najprej v RK Gorenje v Velenju, leta 2001 pa je pogodbo podpisal z RK Celje Pivovarna Laško. S Celjani je dosegel enega največjih slovenskih športnih uspehov. Postali so evropski prvaki. Zadnjo sezono igra v Španiji. Kot pravi Sergej, ga je pot počasi gradila in vsake postaje se spominja z veseljem. V Španijo ga je med drugim pritegnilo to, da bo delal pod taktirko Kirgi-za Talanta Dušebajeva.
Sergej je človek, ki mu v življenju ni bilo nič posebej podarjeno in se zaveda, da je treba za vsako stvar trdo pljuniti v roke. Če je bil med Celjani eden najboljših igralcev, je nekatere skrbelo, da bo v Španiji utonil v povprečju. Namesto tega je postal najučinkovitejši igralec državnega prvenstva in v 17 krogih dosegel kar 80 zadetkov. In ne glede na to, kako oboževan je pri Špancih, je Sergej še vedno malo naš. Ima slovensko državljanstvo in igra za našo izbrano vrsto. Pri tem ostaja preprost fant, ki izredno lepo govori slovensko in mu ni nikoli odveč pokram-Ijati s svojimi oboževalci.
»Ko sem bil otrok, sem se zgledoval po mnogih dobrih športnikih. Ničkolikokrat sem prosil za kakšen podpis in malo pozornosti. To mi je takrat ogromno pomenilo in tega občutka nisem pozabil. Zato se mi ni težko posvetiti navijačem, ki me pocukajo za rokav.«
Ko je po sobotni tekmi Sergej z obkladkom na poškodovanem gležnju stopal proti vrhu tribune, ga je med potjo na vsakih nekaj metrov kdo ustavil, mu stisnil roko in ga celo objel. Fant je ostal nasmejan prav do vrha stopnic.
Kot češnja na smetanovi torti
Ko je Rutenka odhajal v Španijo, je med igralci zazevala praznina. Je bil pač eden najboljših strelcev. Po spletnih forumih sodeč ga tudi navijači pogrešajo. Tudi tistega večera se nam je posvetil kot starim prijateljem. Pogovor se je vrtel okrog tekme naslednjega dne, soigralcev, učenja tujih jezikov, celjskega kluba in nasprotnikov, ki jih čakajo. Realen in odkrit, sproščen in prijazen. Vse to je Sergej Rutenka. Poslovili smo se in mu s stiskom roke iz srca zaželeli uspeha. Pa kjerkoli to že bo.
Iris in Nataša sta še nekaj časa strmeli za oddaljujočim
se avtom. Trajalo je, preden se jima je dar govora povrnil. »Po moje nama sploh ne bodo verjeli. Nocoj gotovo na bova zatisnili oči.« To, da sta ta večer stisnili roko tudi Alešu Pa-joviču, se fotografirali z njim in spregovorili nekaj besed, je tako že iz neke druge zgodbe. »Tisto je bilo kot češnja na smetanovi torti.« So se pričakovanja izpolnila? »Več kot izpolnila. Rutenka je točno tak, kot sva si predstavljali. In zasluži si vse najboljše vživljenju.« Bo že držalo. Ko so sošolke umirale za drugimi športnimi manekeni, sta dekleti že vedeli, kaj vse Sergej Rutenka spravi v tiste tri pike, ko zmanjka besed. Htdi tisto misel ob slovesu, da je tudi nemogoče mogoče.
V imenu dveh navdušenih deklet še enkrat hvala gospodu Topličancu. Za vas, dragi bralci, pa velja, da vaša pisma še vedno pričakujemo na naslovu NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje ali tednik@nt-rc.si. Zvenu tokratnega srečanja lahko prisluhnete v sobotni reportaži ob 10.10 na Radiu Celje, prihodnji torek pa boste lahko v našem časopisu videli tudi utrinke podoknice z Modrija-
SAŠKA TERŽAN Foto: GREGOR KATIČ
... in drobec srca
Nastaja ekološko gibanje mladih
Vse več dejavnosti v okviru Ekorgovega kluba - Maja še TV-kviz
Pod okriljem Ekorgovega kluba in maskote Ekorg (na sliki) teče v Celju vse več dejavnosti, ki prispevajo k odgovornejšemu ravnanju z okoljem.
Mestna občina Celje že dolga leta razvija celostno komuniciranje za odgovorno ravnanje z okoljem, za kar so prejeli tudi ugledno mednarodno nagrado. Projekti, ki jih izvajajo, pa sežejo na več ravni - od vzgoje in osvešča-nja mladih, do komuniciranja s strokovno javnostjo in tudi do obveščanja in osveš-čanja celotne javnosti ob večjih okoljskih projektih.
Kar zadeva strokovno javnost, pripravljajo letos v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor že tretji večji simpozij. Letošnjega bodo, konec maja, naravnah na temo oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda in ekstremne hidrološke pojave, kot jih
Slovenska ljudska stranka Celje
za piko na i
prinašajo s plazovi in poplavami naravne ujme.
Prihodnji dve letí bo največji ekološki projekt v občini gradnja obeh faz sodobnega Centra za ravnanje z odpadki, v projektu, ki ga sofinancira Evropska unija, pa so pomemben del sredstev namenili obveščanju javnosti in njenemu osveščanju o pomenu ločenega zbiranja odpadkov in odgovornega ravnanja z okoljem na sploh.
Izreden razmah je v zadnjem letu doživel tisti del komuniciranja z javnostjo, ki zadeva osnovnošolce. Ustanovili so namreč klub in ga poimenovali po celjski ekološki maskoti - Ekorgu. V delo kluba pa sodi več dejavnosti, ob izvajanju katerih šole pridobivajo eko točke. Tiste, ki jih bodo do konca šolskega leta zbrale največ, bodo dobile posebne nagrade. Že sedaj pa so osnovnošolci dobili Ekorgo-ve koledarčke, v katerih so po-
Štore bi bankrotirale
Po devetih sodnih obravnavah proti šestim občinam, ki jih tožijo SŽ
Na okrožnem sodišču v Celju se je prejšnji teden zvrstilo devet obravnav proti šestim občinam z našega območja, ki jih tožijo Slovenske železnice. Gre za plačilo stroškov vzdrževanja nivojskih prehodov občinskih cest čez železnico, zaradi česar zahtevajo železničarji za pretekla leta od nekaterih občin tudi plačilo dela plače železniških čuvajev ter denar za zapornice.
Na okrožnem sodišču v Celju so se tako prejšnji teden zvrstile obravnave proti občinam Štore, Žalec, Laško, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah in Šentjur, pri čemer bosta izdani sodbi za Laščane in Šoštanj čane, ostale obrav-
nave pa so preložene. Vzrok za preložitev je potreba po dopolnitvi dokaznih postopkov. Tako je bila v primeru Štor obravnava preložena zaradi imenovanja izvedencev ter zaslišanja prič.
Slovenske železnice so v tožbah, ki so bile na vrsti prejšnji teden, zahtevale najvišji znesek, v skupni višini 32 milijonov tolarjev, na štirih obravnavah proti Občini Štore. Sicer pa terjajo železničarji od Štor v celoti kar tristo milijonov tolarjev in to brez obresti, česar občina ne bi bila sposobna plačati.
V Slovenskih železnicah trdijo, da skušajo doseči zgolj pravnomočnost že
V Ratanski vasi bo še vroče
Odbor za ohranitev delovanja skupne kotlovnice v največjem blokovskem naselju Rogaške Slatine, v Ratanski vasi, je v petek sklical sestanek lastnikov stanovanj. V odboru, kjer se je samoorganizirala večina zasebnih lastnikov stanovanj, namreč še vedno nasprotujejo ukinitvi skupne kotlovnice za celotno naselje, kot sta odločila občina in njeno komunalno podjetje OKP.
Ukinitev ogrevanja naj bi načeloma začela veljati s kon-
cem letošnje kurilne sezone, pri čemer je upravljalec stanovanj Atrij pridobil neko podjetje iz Rogaške Slatine, ki je dotrajano kotlovnico pripravljeno sanirati (za 126 milijonov tolarjev) ter jo morda prevzeti tudi v upravljanje. Odbor naj bi si tako med drugim prizadeval za možnost, da bi občina poskrbela za obnovo in razpis koncesije za upravljanje s skupno kotlovnico, ki je pred ukinitvijo. To namerava občina nadomestiti z možnostjo za individualno ogrevanje, za kar bi poskrbel koncesionar Adriaplin.
Kot so povedati na sestanku v Kulturnem centru, obnova in razpis koncesije nista v interesu občine in Adria-plina, ki mu je občina pode-
lila koncesijo za plin za 30-letno obdobje. Odbor zahteva od občine in komunalnega podjetja OKP, da plača obnovo kotlovnice s svojim denarjem, saj ta ni bila vzdrževana, kot je mogoče pričakovati od dobrega gospodarja.
Prav tako so povedali, da so ugotovitve občine in komunale, da plačuje občina račun za »nizke« stroške ogrevanja v Ratanski vasi, zavajajoče, saj je ravno obratno. Tako so omenili ugotovitev odbora, da je izguba OKP zaradi ogrevanja nastajala zaradi višje temperature v prostorih osnovne šole, katere ustanovitelj je občina. Ogrevanje šole, ki ima kar eno četrtino ogrevanih površin, naj bi stalo S milijonov tolarjev, ostali koristniki skupne kotlovnice - Št. 19-7.
sebej označeni okoljski dnevi, praznik občine, državni prazniki, dela prosti dnevi in počitnice. S tem, ko se je v klub vključilo vseh deset osnovnih šol, smo dobili pravo ekološko gibanje mladih v Ce-lju. Mladi pridobivajo eko točke z zbiranjem odpadnega papirja, baterij in kartuš, v akciji Mladi za Celje, če svoje raziskovalne naloge usmerijo na področja ekologije, prometa in prehrane, v akciji po-slikave velikih plakatnih panojev, v čistilnih akcijah, v akcijah v tednu mobilnosti, s sodelovanjem pri vsakoletnem natečaju Javnih naprav, z med-
narodnimi projekti eko šol in s sodelovanjem v Ekorgovem kvizu. Prav slednji je za mlade posebej zanimiv. Že jutri bodo v osnovnih šolah izvedli predtekmovanje in reševali letošnji kviz. V njem bo sodelovalo kar 686 učencev 7., 8. in 9. razredov osnovne šole, kar je več kot polovica te populacije. Otroci so že proučili obvezno literaturo, najboljši učenci iz posameznih šol bodo sestavili tričlanske ekipe, ki se bodo maja med seboj pomerile v Ekorgovem televizijskem kvizu v sporedu TV Celje.
BRST
TONDACH
Naravna opečna kritina
S â		ti 1*1
i... *	J 1.1 i/	
izrečenih obsodb proti omenjenim občinam ter da izvršbe nato ne bodo zahtevale. V ozadju je resnično takšen lanski dogovor prometnega ministra in direktorja Slovenskih železnic, da izvršbe naj ne bi bilo.
Drugi najvišji znesek so Slovenske železnice na obravnavah zahtevale od Občine Laško z zahtevo po plačilu 22 milijonov tolarjev. Pri tem so v občinski upravi Laškega za Novi tednik povedali, da so vse, kar so jim narekovale sklenjene pogodbe z železničarji, plačali, tistega, za kar jih tožijo Slovenske železnice, pa naj ne bi bili dolžni plačati.
BRANE JERANKO
AKCIJA POMLAD
od 1.3. do 28.4.2006 -5% POPUST na vse osnovne strešnike 1/1 v naravni opečni barvi, engobi in glazure
Vabljeni v galerijo kritineno sejmu 80M, od 07.-12. n halo 02, Gospodarsko rastavišče Ljubljana.
pa naj bi skupaj plačali kar 40 milijonov.
Na sestanku, ki se ga je udeležila približno petina od vseh zasebnih lastnikov stanovanj, ki so priključena na skupno kotlovnico Ratanske vasi, je odbor napovedal nove ukrepe. Tako že sestavljajo pobudo varuhu človekovih pravic zaradi ukinitve kotlovnice ter dopise na različne inšpekcije, med drugim zaradi oblikovanja cene na škodo stanovalcev, ki naj bi plačevali več na račun šole.
Na posameznih vhodih naj bi stanovalci v teh dneh tudi določili tričlanske nadzorne odbore, s katerimi se bo odbor proti ukinitvi kotlovnice pogovarjal o nadaljnjih korakih.
BRANE JERANKO marec 2006 -
www.tondach.si
Življenje Gluščeve mame
V rečiški čitalnici gostovala Štefanija Glušič
Člani Kud Utrip z Rečice so v petek pripravili Čital-niški večer, na katerega so povabili Štefanijo Glušič iz Dol-Suhe. Gostja je v rečiški čitalnici brez grenkobe pripovedovala o številnih bridkih izkušnjah, ki jih je preživela na svoji življenjski poti.
V rečiški čitalnici so doslej gostovali številni domačini, predvsem ugledni gospodarstveniki in politiki, ki so ime Rečice ponesli po Sloveniji in širše. V petek so na turistični kmetiji Dobrove gostih Štefanijo Glušič, »preizkušeno ženo in preprosto mater, kar jo dela izjemno veliko«, kakor je poudarila voditeljica večera Breda Bi-der. Gluščeva mama prihaja iz Šmihela nad Mozirjem, kot drugorojenka med petimi otroci pa ima najlepše spo-
mine na čas, ko jo je oče držal v naročju. V otroštvo je kruto posegla druga svetovna vojna, ko so očeta in še druge moške člane družine postřelili, otroke z materjo pa odpeljali v izgnanstvo. Mati je umrla v koncentracijskem taborišču, otroci so razseljeni po Avstriji preživeli vojno vihro.
Takrat 7-letno Štefanijo so skupaj s sestro selili po raznih barakarskih naseljih za otroke. Da sta veljala strog red in pomanjkanje, kar se hrane tiče, je pripovedovala Štefanija, vsak je imel svojo zobno ščetko, hodili so v šolo, pri čemer ni manjkalo klofut in brc. Pred prihodom zaveznikov so teden dni preživeli v zaklonišču in se nato po vojni vrnili domov. 10-letno Štefanijo in sestro je v Žalec prišla iskat teta, ki je nato 13
Danes 71-letna Štefanija Glušič je na Čitalniškem večeru prvič odprla knjigo svojega življenja in vmes z veseljem prisluhnila citram Cite Galič.
let skrbela za otroke in jim pomagala pri gospodarjenju. »Dom je bil izropan, stroji pokvarjeni, živine nobene,« se je Štefanija spominjala leta 1945 in časov, ko so na pomoč priskočili dobri sosedje. »V mladosti nisem imela veliko veselja, zato spomini niso lepi, a je minilo,« je na kratko orisala takratni čas, ko se je namesto nadaljnjemu izobraževanju posvetila delu na kmetiji.
Štefanija se je v Dol-Suho primožila, z možem Francem jima nikoli ni zmanjkalo tem za pogovor. V desetih letih se je rodilo sedem otrok, vsakega posebej so se pri Gluščevih zelo razveselili. »Otroci so bili kot kamni, drug drugega so brusih,« je povedala Štefanija, ki ji življenje tudi naprej ni prizanašalo. Dan pred prvim rojst-
nim dnem najmlajšega otroka se je med delom v gozdu mož smrtno ponesrečil. »Za solze ni bilo veliko časa, morali smo misliti za naprej, kako bomo,« je nizala pripoved preizkušena žena, ki se s hvaležnostjo spominja številnih posameznikov in podjetij, ki so jim v tistih časih priskočili na pomoč. »Gor sta me držala vera in upanje, da bo bolje,« je povedala kmečka mati, ki se je na kmetiji lotila vseh moških del, dokler otroci niso odrasli. »Včasih mi ni šlo dobro, danes mi gre,« je Štefanija zaključila večerno druženje s prešernim nasmehom, ki ga obilno razdaja tudi 11 vnukom - tem poskuša povedati kaj lepega, saj za svoje otroke ni imela časa, medtem ko ga ima za vnuke dovolj.
US
Recital med knjigami
Violončelistka Katarina Majcen in violinistka Lucija Kovačič sta pripravili v petek v Knjižnici Laško recital. Predstavili sta se z deli Bacha, Popperja, Elgarja, Srebotnjaka in Lala. Recital bosta ta petek ob 18.30 izvedli tudi v Savinovem salonu v Žalcu.
Obe sta članici Celjskega godalnega orkestra in orkestra SGBŠ Ljubljana. Lucija Kovačič je igrala tudi v drugih zasedbah. Prvi je bil kvartet Šlik, kmalu nato še Simfonični orkester Rista Savina Žalec. Sodelovala je tudi z evropskim orkestrom na Evropskem festivalu mladih glasbenikov v Švici in na otvoritvi razstave Expo v Bernu. Tlidi Katarina Majcen redno sodeluje v številnih glasbenih zasedbah ter v šolskih orkestrih GŠ Laško in GŠ Žalec, igrala pa je tudi v Young musicans international symphony orchestra ter na otvoritvi razstave Expo v Bernu.	BA
Zmeda okrog krajevnih skupnosti
CASINO FARAON CELJE
NAGRAJUJE
Sanjski avto iiJVJ W A-\ je zlahka lahko vaš
Šentjursko občino sestavlja deset krajevnih skupnosti. Pri tem pa so med seboj vse prej kot primerljive.
Ene delujejo po statutih, druge jih nimajo, tretje se organizirajo še bolj po domače. Imajo neenotno tajniško službo, neenotno nagrajevanje, občina pa nima zadostnega vpogleda v finančne tokove njihovih proračunov. Ob velikih prednostih, ki jih ima decentralizacija, pa se meni nič tebi nič lahko »zgodi« tudi Planina, ki je pred leti, potem ko so iz predalov potegnili vse zapadle račune, lahko razglasila le še bankrot.
Občinski svetniki so na 24. redni seji imeli v prvi obravnavi odlok, ki bo skušal delo krajevnih skupnosti poenotiti in spraviti v zadovoljive pravne okvire. V to kislo jabolko so v prejšnjem mandatu enkrat že skušali ugrizniti, pa je bil zalogaj prevelik. Tokrat kaže bolje, čeprav so pripombe kar deževale in lahko pričakujemo v drugem branju dokument bistveno dopolnjen. Govorniki so izpostavili problematiko sub-sidiarne odgovornosti, kar pomeni, da občina na krajevne skupnosti lahko prenaša pravice, ne pa tudi dolžnosti. V primeru nepravilnosti
OBIŠČITE NAS IN
~ SODELUJTE V
yggjKI
NAGRADNI IGRI I OD MARCA DO OKTOBRA i ' '2006
,\Sí.\y.
\l0N
Ljubljanska cesta 39, Celje
Gradnja tik pred koncem
Stanovanjski blok Livada 1 v Šentjurju je konec februarja uspešno prestal tehnični pregled.
Prvi stanovalci se bodo vselili konec tega meseca, pri čemer bodo v prvi polovici marca izdelali prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v občini. Do 23. januarja se je prijavilo 73 prosilcev, od tega je bilo 43 vlog nepopolnih. Vseeno je za ostalih 30 kandidatov na voljo le 16 stanovanj.
V zadnji fazi je tudi izgradnja knjižnice, kjer se trenutno ukvarjajo z montažo opreme, v aprilu pa načrtujejo tehnični pregled.	S T
Veliko prostovoljnega dela
Starešina polzelske lovske družine Ivan Skornšek je v poročilu na občnem zboru poudaril, da so v preteklem letu dosegli napredek.
Tako jim je uspelo zgraditi hladilnico, kjer so člani družine opravili kar 1.764 prostovoljnih delovnih ur, prav tako so opravili več kot dva tisoč prostovoljnih ur pri vzdrževanju treh lovskih revirjev in krmljenju divjadi. Letos bodo poleg stalnih nalog obnovili lovski dom v Založah. Za prizadevno delo v lovski družini so posameznikom podelili priznanja.	TT
krajevni veljaki tako ne nosijo nobene konkretne odgovornosti. Veliko govora je bilo tudi v zvezi s tajniki in o vprašanju, komu bodo podrejeni - predsedniku KS ali občinski upravi. Sklenili so, da bodo vse predloge kar v največji možni meri poskušali vključiti pred drugo obravnavo in se tako skušali izogniti amandmajski ujmi na naslednji seji občinskega sveta.
ST
NA KRATKO
Uspešni gobarji
POLZELA - Na prvem občnem zboru so se zbrali člani Gobarsko mikološkega društva Polzela, ki združuje 116 članov iz raznih krajev Spodnje Savinjske doline. Predsednik Franci Uratnik je predstavil lansko delo, ko so na treh sejmih Turističnega društva Polzela pripravili razstavo gob in vrsto gobjih jedi, organizirali štiri ekskurzije za nabiranje gob in s strokovnim izobraževanjem, pri čemer jim je pomagal mentor Anton Poler iz Maribora, ki je delo društva pohvalil in obljubil še nadaljnjo pomoč. Sodelovali so tudi z pol-zelsko osnovno šolo, v gozd pa so peljali tretješolce z učiteljicami. Za letos načrtujejo podobne aktivnosti, že 18. marca pa bodo pripravili predavanje Antona Polerja na temo Nabirajmo in spoznavajmo spomladanske gobe. Delo društva sta pohvalila tudi predsednik Gobarske zveze Slovenije Amadeo Dolenc in podžupan Občine Polzela Stanko Novak.	TT
Nepremičnine kot kamen v čevlju
Zanimiva razprava na zadnji seji šentjurskega občinskega sveta se je razvnela tudi ob točki prodaje in nakupa občinskih nepremičnin.
Opozicijski svetnik Janez Čoki (SLS) je izrazil skrb, da bo 210 milijonov tolarjev evropskih sredstev za komunalno opremljanje industrijske cone na koncu pristalo v žepih dobro obveščenih špekulantov, ki so v zadnjem lem ob žagi Bohor kupovah zemljišča - ne za gradnjo objektov in ustvaijanje novih delovnih mest, pač pa za preprodajo in mastne zaslužke. Župan mag. Štefan Tisel je obljubil, da bo v takih primerih občina
že znala pobrati komunalni davek v celoti.
Hidi tokrat je bilo slišati že kdovekolikič ponovljene očitke o dvakrat zapravljenem zemljišču, na katerem stoji planinsko gostišče Montparis, in nesrečnem nasipu za nadvoz, ki ga na zdajšnji lokaciji verjetno nikoli ne bodo gradili. Občina se z državno podporo namreč zavzema za izgradnjo na-vezovalne ceste Dramlje-Šent-jur, s katero bi občinsko središče dobilo obvoznico in po zadnjih prizadevanjih morda celo traso tretje razvojne osi čez Kozjansko. Vzgodbi z vrabcem v roki ali golobom na strehi je podžupan Jože Artnak razpravo zaključil v stilu, da gre v tem primeru za Šentjur z vizijo in za vizijo pač niso rojeni vsi.	ST
50 članov, starih več kot S
MESTNA OBČINA CELJE
Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje
OBJAVLJA DODATEK JAVNE PONUDBE
za oddajo poslovnih prostorov v naiem objavljene v Novem tedniku dne 3. 3. 2006
V razpisu za oddajo poslovnih prostorov v najem z c 3.3.2006 je bil pomotoma izpuščen naslednji poslovni pro-
1. Cankarjeva 4, primeren za trgovino, storitveno dejavnost ali pisarne (1.684,75 SIT/m2), velikosti 96,78 m2, ulični-pritličje, ogled 8.3.2006 od 13.00 do 14.00;
Vsi ostali pogoji so enaki kot pri osnovni objavi. Ta dodatek je objavljen na intemetni strani Mestne občine Celje, objavljen od 3. 3. 2006, zato je rok za prijavo enak kot pri prvotnem razpisu.
(http://www.celje.si/uprava/bin/MOC.cgi7pa-ge=doc&doc=narocila razpis18) Za razumevanje se vam zahvaljujemo!
Zbor in kviz za mlade
Na Jedilniku krompir in gobe
Turistično društvo Občine Polzela je v gospodinjski učilnici tamkajšnje osnovne šole pripravilo dva kuharska tečaja, ki sta zaradi velikega števila udeleženk potekala v dveh delih.
Prvi dan je profesorica praktičnega pouka Barbara Cokan Mraz tečajnice pou-
čila o pripravi krompirjevih jedi in jedi iz krompirjevega testa z različnimi nadevi in zelenjavnimi omakami. Drugi dan so tečajnice pod vodstvom Francija Uratnika, sicer predsednika polzelskega gobarskega dmštva in prekaljenega kuharja amaterja, pripravljale jedi iz gob. To so bili različne hladne predje-
di, juhe, omake, narastki, žli-krofi, zvitki in še kaj. Turistično društvo je tudi tokrat zadelo v polno, saj sta bila tečaja zelo dobro obiskana. Udeležilo se ju je več kot 40 žena in deklet, med njimi si je kuharsko znanje nabiral tudi polzelski župan Ljubo Žni-dar.
TT
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline združuje mlade iz petih okrajev. Društvo je lani štelo 89 članov, zdaj pa se je število članov povečalo za 31, so med drugim poudarili na občnem zboru, ki je bil v dvorani Zadružnega doma v Petrovčah.
V društvu se učijo medsebojnega sodelovanja in dopolnjevanja, s tem pa bogatejšega življenja na'podeže-
lju. Glavni cilj v prihodnje je včlaniti čim več mladih s podeželja in jih seznaniti z delom, jih vključiti v dejavnost in skupaj sodelovati na različnih občinskih, regijskih, državnih in mednarodnih prireditvah. Program dela bo tudi letos precej podoben lanskemu. Tako bodo med drugim pripravili tekmovanje v oranju, športne igre, sodelovali pri organizaciji Dneva hmeljarjev, na Jožefovem
sejmu in hmeljarskem »liko-fu« v Petrovčah...
Po zboru so pripravili še kviz Mladi in kmetijstvo, ki so ga organizirali s pomočjo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. Sodelovalo je šest ekip, zmagala je ekipa Go-tovelj, za katero so nastopili Nejc Krajne ter Primož in Boštjan Petelinšek. Zmagovalci se bodo udeležili regijskega kviza, ki bo v Šmarju pri Jelšah.	TT
Delujejo kar v 22 sekcijah
Društvo upokojencev Petrovče, ki šteje več kot petsto članov, je imelo občni zbor. O delu lani in načrtih za letos je govoril predsednik Ivan Glušič in poudaril, da imajo kar 22 sekcij, kjer se pri različnih aktivnostih družijo upokojenci, pri čemer je bila lani najbolj aktivna športno rekreativna sekcija, kjer sodeluje tudi največ njihovih članov.
Lani so osvojili kar 41 medalj in 10 pokalov. V društvu veliko pozornost namenjajo skupnemu druženju ob raznih priložnostih, kot so dan žena, vsakoletni piknik, praznovanje Martina, novoletno praznovanje in drugo. Društvo je pozorno tudi do svojih najstarejših in bolnih članov, kar je tudi ena od njegovih glavnih nalog. Lani so obiskali in obdarili več kot
let, čestitke za okrogle obletnice pa so poslali stotim članom.
Na zboru je bil predstavljen bogat program dela za letošnje leto, ki se po svoji vsebini bistveni ne razlikuje od lanskega. Člani društva in gostje, med njimi župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednik Društva upokojencev Žalec Ervin Janežič in predsednik Zveze društev upokojencev občine Žalec Jože Glinšek, so pohvalili delo društva, precej pohval pa je bilo namenjenih tudi predsedniku društva za odlično vodenje. Ob koncu so podelili nazive častnega člana društva, ki so jih prejeli Lojze Posedel, Zoran Razboršek in Martin Pevec za posebne zasluge v društvu. Občni zbor je popestril nastop njihovega mešanega pevskega zbora.
Mladi so preizkusili svoje znanje o različnih temah, med drugim tudi o EU.
Novo vodstvo krolka
sic\\atcri
Zastopstvo za ure blagovnih znamk: CHOPARD, OMEGA, TAG HEUER, RADO, LONGINES, GUCCI, SECTOR, EDOX, CK, ESPRIT, S'OUVER, CITIZEN, CASIO, GUESS
Smo podjetje mladih, dinamičnih ter ambicioznih ljudi in medse vabimo nove sodelavke in sodelavce, ki bi z nami delili poslovne uspehe, in sicer:
PRODAJALCA (m/ž)
za poslovalnico v Celju Od vas pričakujemo:
-	ambicioznost pri svojem delu
-	pripravljenost na skupinsko delo
-	urejenost in komunikativnost
Delovna razmerja bomo sklenili za določen čas, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in ustreznimi dokazili nam pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
SLOWATCH d.o.o., Ljubljana Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana
Združenje za medsebojno pomoč Strojni krožek Savinjska dolina, ki šteje 279 članov iz petih občin Spodnje Savinjske doline, sodi po številu članov in delavnosti med uspešnejše v Sloveniji, v nedeljo pa so pripravili še občni zbor.
O delu krožka je poročal vodja Simon Gajšek, ki je poudaril, da so člani lani opravili 8.700 delovnih ur. Med možnimi storitvami kmetje še vedno največkrat naročajo oranje, baliranje, brana-nje, dela v gozdu, žetev, škropljenje in prevoze. Najpomembnejši lanski dogodek je bila organizacija prvega srečanja Strojnih krožkov Slovenije, ki se ga je udeležilo tisoč obiskovalcev, pripraviti pa so tudi družabne igre. Med letom so svoje Člane obveščali tudi o vseh pomembnih spremembah gle-
de zakonodaje, trošarine ... V sodelovanju z društvom Hmeljarskih starešin in princes Slovenije so pripravili strokovno ekskurzijo v Francijo. Del lanskega programa dela so izvedli že v letošnjem januarju, sicer pa je program dela za letos podoben lanskemu. Še naprej bodo stremeli, da bi kmetje racionalno izrabljali kmetijsko mehanizacijo, pripravili več izobraževanj, demonstracij in strokovno ekskurzijo.
V vodstvu strojnega krožka je prišlo tudi do spremembe. Kot je povedal predsednik upravnega odbora krožka Alojz Rojnik, so na zadnji seji namesto Simona Gajš-ka, ki je vodil krožek polnih 11 let, za novega vodjo izbrati 22-letnega študenta kmetijstva Francija Lorgerja iz Pari-želj.
TT
Od leve dosedanji vodja krožka Simon Gajšek, predsednik UO krožka Alojz Rojnik in novi vodja krožka Franci Lorger
REPORTAŽA
WKKmta^Bím^IS .«,«&»" .

ma Ljubljana En španski komad. Ustvaril je široko paleto čustvenih stanj, ki jih je gradil z izvrstnimi odmerki telesne in obrazne mimike, z izredno prefinjenjenim podajanjem junakovega značaja. Aleš Valič, sicer profesor na igralski akademiji v Ljubljani, je bil polaskan, saj komedij v svoji karieri ni igral veliko, vendar ima to zvrst rad. »Študentom nenehno dopovedujem, da je komedija resen posel,« je dejal.
Ivo Krajne je na podelitev nagrade za najboljšo žensko vlogo pripeljal skozi snežni metež iz Ljubljane soprog, igralec Aljoša Ternovšek. Mlada in simpatična Iva je nastopila v Beneških dvojčkih z MGL Ljubljana in kot služkinja Colombina ogrela srca občinstva. Dobila je nominacijo z večernim naslovom. Očitno je bila njena, sicer ne osrednja vloga všeč tudi žirantom. »Kljub temu se je Iva Krajne kot Colombina z lahkoto prebila v ospredje in oblikovala svojstven, tipološko jasen in igralsko dovršen in izviren način,« je menila žirija. Njena ma-džarsko-slovenska prleščina, ki si jo je izmislila Ptujčanka iz Ljubljane, je vžgala in pripomogla, da je bila Colombina še bolj ljubka.
Dokaz več, ki znova potrjuje, da male vloge ne obstajajo.
Zlato za žlahtnost za leto 2006 je oddano. Gledališča čakajo novi izzivi. In da se komedije vse pogosteje pojavljajo v repertoarjih gledališč, tudi nacionalnih, ima veliko zaslug prav celjski festival, so lahko ponosni v Slovenskem ljudskem gledališču Celje s selek-torico festivala mag. Tino Kosi.
MATEJA PODJED Foto: SHERPA
Zmagovita trojka, Aleš Valič, Iva Krajne in Tijana Zinajič, se bo večera v gledališču in s snegom zasutih cest zagotovo še dolgo spominjala. Debela snežna odeja na nespluženih cestah (zlasti na ljubljanski strani, so povedali) ni bila ovira, da ne hi prišli po nagrade za svoje umetniške dosežke. Aleš Valič bo o festivalu v belem Celju pripovedoval študentom na akademiji, Iva kolegom v MGL pri študiju Hamleta, kjer bo igrala Ofelijo, in Tijana svojim trem otročičkom v pravljici za lahko noč ... Kako romantično!
Zlato za žlahtnost
Bel in vesel zaključek festivala komedije v SLG Celje - Na obzorju se že svetlika naslednji
V uspeh te predstave je prepričan tudi režiser Vinko Môdern-dorfer, ki jo je postavil na oder. Sicer pa je letos, kot smo že poročali, prejel nagrado žlahtno komedijsko pero za komedijo Šah mat, prispelo na anonimni natečaj Dnevov komedije. To je že peta komedija, s katero je zmagal na natečaju. »Snovi za pisanje komedij pri nas zlepa ne bo zmanjkalo, saj za to sproti poskrbi predvsem naša politika,« je komentiral nagrado.
Žirija: najboljši so Ti nori tenorji
Nagrado žirije za najboljšo predstavo v celoti. Ti nori tenorji, je v imenu ekipe prevzel režiser Jaša Jamnik. »To je tiste vrste komedija, pri kateri leva roka odkrito koketira z enostavno situacijsko komiko, desna pa jo spretno skuša olepšati z resnob-nejšimi toni,« se je glasil komentar žirije. Jaša Jamnik ni skrival veselja in zadovoljstva nad skupnim uspehom.
Prijetno presenečenje je bila tudi razglasitev nagrade za žlahtno režijo mladi Tijani Zinajič za predstavo Mestnega gledališča Ptuj Poljubljanje z Mr. Beanom. Ustvarila je režijsko stilno dovršeno podobo z avtorsko prepričljivim pristopom. Tijani Zinajič je v zadnjem obdobju uspelo kar nekaj dobrih režij. Spomnimo se samo celjske Ronje, razbojniške hčere in Njegove temne tvari, obeh iz SLG Celje.
Ugibanja, kdo bo v imenu žirije prejel nagrado za moško vlogo, so nizala več imen, zadnje je rekla stroka: Aleš Valič za briljantno igro v predstavi SNG Dra-
Mali jubilej velike parade smeha in zabave v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, 15. festival Dnevi komedije 2006, je trajal od 10. februarja do 5. marca. Bil je vpet v čas Valentinovih puščic do pusta in še malo čez, do nedeljske slavnostne razglasitve žlahtnih presežkov slovenskih gledališč in gleda-liščnikov. S snegom zasuta Slovenija ni preprečila prihoda nagrajencev za žlahtnost, saj so se vsi prebili skozi trojanski tunel do Celja, kjer je komedija doma.
Udeležba vseh nagrajencev in nastopajočih na zaključni slovesnosti (plesalke Mojce Horvat so se pripeljale z vlakom, Boris Kobal in Sergej Verč, ki sta na poti imela težave s snegom in z avtomobilom, sta nekoliko zamudila s predstavo Zafrkon, a ju je občinstvo potrpežljivo čakalo) kaže na to, da ima festival v Celju vendar svoj pomen in težo. Zahvalo letošnjemu in dobrodošlico naslednjemu je na slovesnosti v svojem kratkem nagovoru, ker je napisan govor pozabil doma(?), v imenu Mestne občine Celje zaželel podžupan Stanislav Rozman.
Tekmovalni predstavi minulega petka in sobote sta prinesti festivalski preobrat in vrhunec. Celjska komedija Spustite me pod kovter, gospa Markham je z oceno 4,80 spodbila Scapinove zvijače iz SNG Drama Ljubljana, ki so dotlej veljale za favorita festivala. Za večernega komedijanta je bil okronan Bojan Umek, gospod Markham, ki se mu po tem dogodku svetlika še srebrni celjski grb. Naslednje presenečenje je v nedeljo razglasila strokovna žirija (igralka Ivanka Mežan in dramaturga Andrej Jaklič in Matjaž Briški), ko je za najboljšo ko-
Kar se je še pred razglasitvijo večerne nagrade šepetalo, se je tik zatem zgodilo: upravnik Borut Alujevič je vzhičeno razglasil celjsko komedijo za zmagovalno nad Scapinom in domačemu igralcu Bojanu Umeku podelil naslov komedijanta. Grli še pride!
medij o festivala razglasila predstavo Ti nori tenorji iz SNG Drama Maribor. Občinstvo jo je z oceno 4,57 postavilo na četrto mesto. Za junaka sobotnega večera je bil razglašen Vlado Novak, Tito Merelli, svetovno znan tenorist iz predstave.
Kaj pa, ko pade zastor?
Strokovna žirija je, čeprav se sliši oguljeno, kot je na koncu poudarila Ivanka Mežan, imela zares težko delo - razdeliti je morala štiri nagrade za žlahtnost med osem dobrih komedij. »Žirija je pogrešala malo več komedij, ki gledalce ne bi samo nasmejale, ampak jim dale misliti tudi potem, ko bi zastor padel. Vendar
moram kljub temu poudariti, da je žirija skrbno pretehtala sleherno odločitev in prepričani smo, da so nagrade za žlahtnost prišle v prave roke. Čestitamo vsem, še posebej nagrajencem in celjskemu občinstvu, ki se je odlično odzivalo in spremljalo vse tekmovalne predstave.« Organizacijo festivala in nadvse hvaležno občinstvo so po vrsti hvalili vsi nastopajoči. Nekateri njihovi dosežki so biti še posebej izstopajoči.
V imenu ljudstva je bila to že omenjena celjska predstava Spustite me pod kovter, gospa Markham, ki ji že na začetku poti napovedujejo sto in več ponovitev po slovenskih odrih. Ponaša se z odlično igralsko zasedbo, ki je iz predstave v predstavo bolj uigrana.
Najbolj ljubezniva žirantka vseh časov, upokojena igralka Ivanka Mežan, se je veselila srečnih obrazov nagrajencev, ki jim je, kot na fotografiji režiserju Jaši Jamniku, izročala nagrade in jim stiskale roke. Ve, kaj to pomenu igralcu, saj dobro pozna vonj gledališča, ki mu je bila toliko let zvesta. V levem kotu Tina Kosi, ki se je vse dni držala na smeh. Že ve, zakaj
Mil
11
Robert Vreže med ustvarjanjem podobe Marije z Jezusom ...
... in končni izdelek
Debla nesmrtnosti
Robert Vreže iz Rimskih Toplic oživlja lesena debla - Najraje se loti človeških
podob
vih dlaneh. »Idejo zanj sem dobil ob rojstvu hčerke Eme, ko sem jo prvič prijel v roke. Kip je iz enega kosa lesa in vedno me bo spominjal na tisti srečni trenutek pred dvema letoma in pol,« izvemo.
V umetnosti išče nesmrtnost
Robert je s svojimi edinstvenimi izdelki, ki so povsem ročno delo, navdušil že marsikaterega posameznika. Ne zgodi se redko, da k njemu pridejo duhovniki in ga prosijo za božje podobe, ki bodo krasile cerkve, kapele. Pa tudi drugi posamezniki in društva si zaželijo stvaritev izpod njegovih rok, ki so vedno lepo in cenjeno darilo.
Preden se loti izdelave, v literaturi pregleda zgodovinska dejstva, ki se tičejo podobe, nato ročno nariše načrt. Na osnovi skice naredi iz papirja obris v naravni velikosti, ki ga položi na deblo. Nato sledi oblikovanje lesa. »Včasih pred spanjem študiram ure in ure, kako bi se nečesa lotil, ali mi bo uspelo ... Preden grem v službo, vsaj pol ure preživim v delavnici. To je zame duhovna sprostitev,« pove. K njegovemu delu seveda sodi tudi izbira pravega lesa. Podobe pogosto išče v najdenih rogovilah, izvotle-nih, od zoba časa in narave zgaranih deblih. Dogovorjen je z Vrtnarstvom Celje, kjer dobi tudi bolj eksotične vrste lesa, kot sta cigarovec in tuli-panovec. Vrsto lesa izbere glede na to, kaj ima na voljo, glede na videz izdelka, sporočilnost, površinsko obdelavo, najbolj
pomemben pa je namen uporabe kipa. Kadar je ta izpostavljen vremenskim vplivom, uporablja trši les, ki je obstojnější. Material, ki ga uporablja pri svojem delu, pozna, kot bi živel v sožitju z njim. Pozna njegovo logiko in lastnosti, kar predstavlja bistvo ki-parjenja kot umetnosti in veščine.
Toda Robert je kljub mojstrovinam, ki jih ustvarja, skromen. Prepričan je, da za kaj takega ni treba biti umetnik. Imeti je treba le prostorsko zaznavo, pravi. Kljub temu prizna, da v umetnosti išče nesmrtnost. »V delo vedno vložim del sebe, del svoje osebnosti, zato se na svoje izdelke zelo navežem. Potrebujem njihovo prisotnost, sporočilnost, predvsem me navdihujejo in spodbujajo. Sam o svojih delih nerad govorim. Zame je likovnoestetska, filozofska in umetnostnozgo-dovinska interpretacija bolj delo poznavalcev. Nikogar ne smemo prepričevati, kaj naj vidi. Sam se nad delom navdušim, kadar je dovolj vsebinsko bogato, izvirno in kadar spregovori. Pri izdelavi moraš včasih, preden najdeš pravo rešitev, preseči veliko dvomov, na primer, kakšen bo odziv pri ljudeh, ki niso ustvarjalci ...« razmišlja Robert Vreže, ki ima za seboj že nekaj skupinskih razstav v Mi-heličevi galeriji na Ptuju in v trgovskih centrih ter samostojno na Aškerčevim. Svoje izdelke predstavlja tudi na spletni strani www.robertvre-
Ko so v Rimskih Toplicah iskali primernega mojstra, ki bi mu v izdelavo lahko zaupali Aškerčevi čaši, s katerima bi obdarili na razpisu izbrana najboljša literata, so hitro spoznali, da bo delo najbolje opravil domačin Robert Vreže.
In res. Dela se je lotil vestno in z vsem spoštovanjem do obeh nagrajenk. Pod njegovimi prsti sta se začela rojevati lesena kipca v obliki silhuete človeškega telesa s kro-
glo, ki ponazarja človeško dušo in s tem nesmrtnost. Na podelitvi Aškerčeve čaše je dobil novo ponudbo: naj ustvari še čašo nesmrtnosti, ki jo bosta Občina Laško in književna revija Poetikon pesniku najboljših sto verzov podelili 23. marca letos.
Robert Vreže se podobam v lesu posveča zadnja štiri leta. Mizar po poklicu je zaposlen v očetovi delavnici, a ker mu samo mizarstvo ni bilo dovolj, ga je misel gnala k bolj
drznim projektom. H kiparstvu in k podobarstvu. Začel je z manjšimi reliefi, njegovo prvo umetniško delo je okvir za sliko, nadaljeval je s podobicami, danes je vešč še tako zahtevnih obdelav lesa. Najraje se loteva človeških podob, predvsem križanega Jezusa in Marije.
V predsobi, vsem na očeh, je 130 centimetrov visoka mojstrovina iz vrbe, ki je ne more prezreti nobeno oko - nebogljeno dete v varnih očeto-
modna revija
Pomladna prebujanja
Četrtek, 9.3. ob 18:30
z glasbeno gostjo Moniko Pučelj in voditeljico Katarino Čas. Gostja večera:
Nataša Pinoza, Miss Universe Slovenije 2006. 3.3.2006 - 9.3.2006, avla Planeta TUŠ
Unive
*
•
Med lastnimi izdelki je Robertu ragotovo najbolj pri srcu hip otroha v dlaneh.
TOC
Matador iz La Manche, ne več don Kihot
Zaključni vbod celjskemu razjarjenemu biku lahkotno in natančno zadal najdražji morilec
Povratna tekma četrtfinala lige prvakov
Tudi tribuna za posebne goste je valovala pred začetkom tekme.
Celje Pivovarna Laško -Ciudad Real 28:33 (13:17)
CELJE - Dvorana-Zlatorog, gledalcev 6500, sodnika Bernd in Rainer Methe (Nemčija), delegat Adriano Ruocco (Italija).
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Škof 15 obramb, Lorger; Gajič 3, Kozomara 2, Mlakar, Hribar 2, Razgor, Harbok 3, Kozlina 3, Ivanković 1, Gorenšek, Natek 3, Kokšarov 7 (1), Zorman 4. Trener Miro Požun.
CIUDAD REAL: Šterbik 13 obramb, Hombrados; Fis, Kall-man, Pajovič 1, Stefansson 4 (1), Davis 2, Džomba 7 (3), Urios 10, Metličič 1, Jakobsen 1, Rutenka 4, Entrerrios 3, Dinart. Trener Talant Dušebajev.
Sedemmetrovke: Celje 1 (1), Ciudad Real 7 (4). Izključitve: Celje 12, Ciudad Real 4 minute.
Bistveni potek rezultata: 1:0, 2:1, 2:5, 4:5, 6:6, 7:7, 8:8, 8:11,■ 9:12, 10:13, 12:13, 12:16, 13:17; 13:18, 14:18, 14:22, 19:22, 19:24, 21:26, 22:29, 25:29, 26:31, 27:33, 28:33.
V polfinalu lige prvakov so še Portland, Fotex in Flens-burg, tako da je ob izločitvi Barcelone pot Ciudad Realu do naslova evropskega prvaka na videz povsem odprta. Najdražje moštvo mora »do konca«, sicer bodo dokončno porušeni vsi finančni kriteriji, potem ko jih je leta 2004 pošteno zamajal prav celjski klub s senzacionalnima zmagama v polfinalu LP tako v Ciudad Realu kot v Celju.
Tokrat se ne bi izšlo tudi ob boljši igri, kar sta kar preveč očitno - in brez prave potrebe - dala vedeti francoska in nemška sodnika.
Padec Zlatoroga: bolje sedaj
Občinstvo je bilo razočarano, a ni bilo čutiti globokega žalovanja ali na drugi strani ogorčenja. Moč in na drugi tekmi tudi igra varovancev trenerja Talanta Dušebajeva sta bila pač preveč očitni in sta podredili tekmeca prav pred njegovimi navijači. Protiorož-ja ni bilo, za nameček moštvo Mira Požuna ni bilo optimalno pripravljeno. Doživelo je najvišji poraz doma; s petimi goli je v Golovcu zmagala tudi Barcelona pred skoraj desetletjem. Niti približno pa doslej celjski klub ni bil tako nemočen v skupnem seštevku dvoboja (-12). Pravilno pa je bilo, da je tvegal pri lovu na visok zaostanek, tudi za ceno prvega padca Zlatoroga, ki je bil premierno odprt 21. decembra 2003.
Talanta Dušebajeva smo povprašali, če je morda še kdo od članov CPL zanimiv za njegov klub, pa se je pri odgovoru malce spozabil, da so prav na njegovi želji pripeljali Rutenko in Zormana: »Trener sem šele sedem mesecev in prav nič nimam s tem. Ne vem, kaj se bo zgodilo z mano, kajti trener visi od tekme do tekme. Bomo videli.« Njegova gladiatorska zasedba, zbrana z vseh vetrov, je tre-
»Serdžo, postani eden redkih, ki še ni izgubil uradne tekme v Zlatorogu,« je morda svojega varovanca motiviral Talant Dušebajev.
nutno neprekosljiva - kos ji ni bil tudi Maxímus Edi v lastnem amfiteatru - in bo v španskem prvenstvu pričakala tako Barcelono kot Portland in ju skušala prehileti na lestvici. »Želim si Flensburg. Mislim, da smo veliko boljši od nemškega moštva,« je bil glede žreba polfinala LP neposreden izjemni vratar Arpad Šterbik. Gorazd Škof je zaustavil še dva strela več, a je imel pred seboj manj razpoloženo obrambo. »Tudi če bi bilo sojenje bolj pošteno, menim, da se ne bi zmogli izogniti porazu,« pa je dodal Mila-din Kozlina, ki je ob Zorma-novi pomoči dobro začel tekmo, potem pa je slabše nadaljeval.
Celjsko moštvo se sedaj mora pripraviti na dokaj zahtevni tekmi domačega prvenstva, jutri doma s Trimom, v soboto pa v gosteh pri Kopru, potem sledita lažja obračuna z novomeško Krko v pokalu in prvenstvu, nakar se bo Zlatorog spet začel polniti, saj bo njegov gost velenjsko Gorenje.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC
Sergej Harbok si zaradi srčnosti po še ne povsem zaceljeni poškodbi vsekakor zasluži pohvalo, a njegov met je odlično blokiral rojak Sergej Rutenk
Pri celjskem strategu Miru Požunu smo vajeni, da vselej izjemno objektivno gleda na dogodke za seboj. In tudi tokrat je bilo tako pri oceni celotnega dvoboja.
»Možnosti za naš uspeh je bilo malo. Potem pa so še nekatere okoliščine vplivale na rezultat. Moji igralci sedaj niso bili poškodovani, so pa bili prej in pravih priprav nismo imeli. Po evropskem prvenstvu tudi nismo imeli nobene prave preizkušnje oziroma težke tekme. Prvo tekmo smo odigrali bolje, a nas je izpraznila. Kar nekaj dni je moštvo potrebovalo, da j e prišlo k sebi. V soboto smo bili premalo sproščeni, želja je bila velika in storili smo še več tehničnih napak, odločnost in ostrina pa sta bila na nižjem nivoju. Takšen je moj občutek.«
Žreb je bil za vas neusmiljen, težav preveč. Pa vendar je bil dosežen napredek, namreč celjsko občinstvo je doumelo, da je tekmec pač boljši in da je razočaranje odvečno. Ste tudi vi imeli takšen občutek?
Res sem občutil spremembo v čustvovanju naših zvestih gledalcev. Že dolgo časa sem se spraševal, kaj se bo zgodilo, ko bomo prvič izgubili doma. Opazovalci so reagirali ra-
zumevajoče. Niso nam zame rili, kot bi Še pred nekaj leti
Uroš Zorman, katereg. kvalitete niso vprašljive, ji bil prvič izključen, ker po pi sku ni spustil žoge na tla temveč jo je malce odmak nil, drugič pa zaradi ugovar janja. Mnogi so se spraše vali, če si je zaslužil vaši vrnitev na parket?
Na prvi tekmi je igral zel« dobro, tako kot Gajič, Kokša rov in Škof. Računal sem, d. bodo omenjeni imeli enak uči nek in da se jim bo še kdo pr
Žalosten konec tedna
lila nas je skma!«
Toreadorji ljubijo rumeno, a le v svoji zastavi.
0	Požun
-	družil. To se ni zgodilo. Urošu ni steklo, kot je pričakoval in
1	postajal je živčen. Ne bi ga že-ï lel opravičevati, vendar je bil
kriterij nemškega para čuden , in je botroval nezadovoljstvu.
-	Žoge po mojem mnenju ni vr-
-	gel, temveč le spustil na tla, pri
-	čemer se je malce odmaknila. ) Če ne bi že prej prigovarjal, ga
ne bi izključila. Kasneje je mo-) ral povsem upravičeno na klop ■ za dve minuti. Zaveda se, da je i ekipo oškodoval za štiri minute. Vsaka izključitev je bila za
-	nas zelo boleča. Ko bi morali
pritisniti na plin, smo drugi polčas začeli z igralcem manj, dobili nekaj golov in kmalu je prišla še druga kazen. Tedaj nas je Ciudad Real dotolkel.
Večina vas je nemudoma poudarjala povratek k domači konkurenci ...
Doma igramo težje, motiv je nižji, ambient na evropskih tekmah je pač nekaj posebnega. Smo veliki favoriti in vsak naš kiks nam štejejo kot zlo.
Kakšno bo moštvo v prihodnji sezoni?
Preveč govorimo o tej temi, ko pa je pred nami še veliko dela do konca tekoče sezone. Naš cilj v prihodnje bo četrt-finale LP. Igralcev svetovnega razreda z redkimi izjemami ne bomo več videli v celjskem moštvu. Davčni sistem v naši državi pobere veliko sredstev in manj ostane za neto izplačila igralcem. Obenem pa klub noče nikomur ostati dolžan. Novinci bodo Renato Su-lič, Dušan Podpečan, David Špiler in morda tudi Rok Ivan-čič. Zapletlo se je pri Coranu Kozomari, ki še ni podpisal nove pogodbe. Z vodstvom kluba se ne najdejo glede njegove cene. Želim si, da bi se vse skupaj dobro končalo. Klub bo sicer našel drugo rešitev.
DEAN ŠUSTER
Tretjič pokalne prvakinje
Košarkarski konec tedna ni bil za moštva s Celjskega v najmočnejših ligah nič kaj uspešen.
Ena sama zmaga (Elektre) je izkupiček, na katerega v klubih ne morejo biti ravno ponosni. Brez možnosti
Laščani so v Zagrebu pri Ci-boni doživeli visok poraz, vendar bolj boli velika nemoč ekipe Boška Djokića. Cibona, ki je v velikem naletu, je namreč stvari rešila že do polčasa, ko je imela +20, in v nadaljevanju kljub temu, da sta bila prva moža Sconnie Penn in Bennet Davison na klopi, razliko le še stopnjevala. Dres Laščanov je oblekel tudi novinec Igor Lovrič (190 cm, 25 let), ki ni stopil na parket. Organizator igre Lovrič je menjal številne klube, pri čemer je bil nazadnje v Avstriji. V Domu Dražena Petroviča si edini v ekipi Laškega zasluži pohvalo center Jeff McMillan (12 točk, 14 skokov), vsi ostali so bili daleč za njim. Očitno bo Djokič moral še pošteno zavihati rokave, da bo uigral zdaj skoraj povsem drugo ekipo (štirje novi igralci). Se sreča, da je do odločilnega dela sezone mesec dni časa. V 22. krogu bodo Laščani gostili Bosno. Ta bo prav gotovo prišla v Tri lilije po prepotrebno zmago za zaključni turnir, ki bo prav v Sarajevu.
Odsotnost dveh ključnih igralcev
Šentjurčani so doživeli drugi zaporedni poraz, tokrat v Škofji Loki, kjer je v zadnjem delu igre ekipa Damjana No-vakoviča popustila in doživela visok poraz. Po treh četrtinah je bilo samo +3 za Loko kavo in na koncu ob slabem metu Šentjurčanov velikih 23
21 točk. Gledalce je na noge dvignila NBA-akcija Nika Iva-noviča, ki je v »alley up« podaji omogočil Gregorju Ma-liju atraktivno zabijanje.
Trojke so jih uničile
Rogla je v Sežani ves čas lovila prednost domačinov, bila blizu preobrata v zadnjih minutah, a vseeno ostala praznih rok. Uničile so jo trojke domačinov, ki so zadevali kot za stavo (13:23), tako da ni pomagala niti vrhunska igra Petra Jovanoviča (26, 66%, 14 skokov) in Jureta Broliha (24). Ta poraz je Roglo ponovno vrnil na predzadnje mesto, zdaj pa jo čaka novo gostovanje v derbiju dna, tokrat pri Postojni. Elektra bo že v sredo gostovala v Domžalah pri Heliosu, Kemoplast bo doma v soboto čakal Krko, medtem ko bodo Laščani v sredo gostili Koper.
Hopsom ni uspelo
V velikem derbiju 1. B-lige so Hopsi na Polzeli izgubili proti Triglavu in bistveno zmanjšali svoje možnosti za vrnitev v A-ligo. Triglav je tako Polzelane ujel na lestvici in ima 2:0 v medsebojnih dvobojih, tako da je v občutni prednosti. Očitno so Polzela-ni pregoreli v želji po uspehu, saj so pred polno dvorano prikazali slabo igro in bili ves čas v podrejenem položaju. Do konca prvenstva v B-ligi je še pet krogov, ob Hop-sih in Triglavu ima možnosti za napredovanje še Nova Gorica, ki zaostaja za eno zmago. Hopsi do konca ne smejo več izgubiti, pri čemer bodo čakali na morebiten spodrsljaj Triglava.
JANEZ TERBOVC Foto: TONE TAVČAR
Krožni napadalec gostov Rolando Orios Fonseca je bil neustavljiv tudi zato, ker je rušil vse pred seboj.
Košarkarice celjskega Merkurja so obranile lanski naslov. Brez velikega naprezanja so v Kranjski Gori dobile finale slovenskega pokala proti Iliriji z 42 točkami razlike.
Bolj negotov je bil polfinale z Ježico, a je bila na koncu prednost vseeno visoka, +14. Na zaključnem turnirju »bogu za hrbtom« so bile tudi Konjičanke, ki so proti Iliriji klonile za 22 točk. 16-letna Nastja Kvas je bila najboljša strelka in Maja Erkič najboljša igralka (MVP) turnirja. Slednja ima podpisano pogodbo s celjskim klubom še za dve sezoni: »Teh lovorik smo že kar vajene, do zadnje smo prišle brez večjih težav. V slovenski košarki je kvaliteta zelo padla, saj smo trenutno brez prave konkurence. Čeprav smo zelo slabo odigrale polfinale, smo ga visoko dobile. Ježica je bila razpoložena, na krilih navijačev in sodnikov. Nekaj gledalcev se je obnašalo zelo primitivno, a smo jih kmalu >izklopile<. Nastja Kvas je storila odlično potezo, ko je prestopila v Merkur. Tu pač odlično treniramo, pri čemer ima vse pogoje, da postane zelo dobra igralka.«
Celjanke bodo v naslednjih dveh mesecih igrale za svoj peti naslov dr-žávnih prvakinj.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Maja Erkič
razlike. Poškodbi Maria Novaka (meniskus) in Jimmija Hunta (zlom prsta) sta preveč oslabili ekipo Kemopla-sta, ki je zdaj izgubljena. Še sreča, da so si napredovanje v ligo za prvaka zagotovili že prej. Sandi Čebular (21) in Andrej Maček (15) sta sicer poskušala, a se ob slabem metu iz igre, komaj 39-odstotnem (trojke celo 4:26), visokemu porazu ni dalo izogniti. Treba pa je poudariti, da so pri Šentjurčanih veliko minut dobili mladinci s klopi, kot tudi, da so v samem finišu, ko so zaostajali za osem točk.
skušali z osebnimi napakami in s trojkami doseči preobrat, kar jih je stalo visokega poraza.
Elektra je upravičila vlogo favorita, z rekordno zmago sezone proti Postojni je povsem zadovoljila gledalce. Igra je bila od sredine prve četrtine in do konca zares na visoki ravni, čeprav Šoštanjčani niso popuščali niti pri 30 točkah razlike. Ponovno je blestet Salih Nuhanovič, ki je brez zgrešenega meta dosegel 22 točk v 25 minutah in imel še 9 skokov, medtem ko je Sr-boljub Nedeljković dosegel
Najbolj učinkovit pri Hopsihje bil z 18 točkami kapetan Vladimir Rizman.
PANORAMA
KOŠARKA
Jadranska liga - moški
21. krog: Cibona-Pivovarna Laško 93:64 (23:14, 47:27, 76:42); Davison 15, Kus 13; Obradović 15, Vrečko 13, McMillan 12, Mandič, Koštomaj 7, Ugrekhelidze 4, Strnad, Finžgar 3. Vrstni red: Partizan 37, Železník, Hemofarm 36, Crvena zvezda 35, Cibona 34, Bosna 33, Zadar, Vojvodina, Slovan
32,	Široki 31, Olimpija 29, Helios 26, Zagreb, Pivovarna Laško 24.
1. A SL
18. krog: Loka kava - Alpos Kemoplast 91:68 (28:22,38:42, 58:55); Ivanovič 31, Mihalič, Troppan 15; Če-bular 21, Maček 15, Palčnik 10, Ri-bežl 7, Ručigaj 5, Lapornik, Krušič 4, Sebič2, Kraški zidar-Rogla 100:96 (33:24, 58:41, 74:69); Lazarevski 22, Mučič 21; Jovanovič 26, Brolih 24, Hohler 17, Meško 12, Čovič 11, Ani-ć 4, Elektra - Postojnska jama 109:69 (28:24, 55:36, 83:50); Nuhanovič 22, Nedeljkovič 21, Mali, Ivanovič 12, Bojić 11, Rošer, Vidovič, Čmer 7, Bruči 4, Dobovičnik, Bujan, Host-nikar 2; Zagorac 24, Lenassi 16. Vrstni red: Slovan 36, Helios 32, Pivovarna Laško, Elektra 31, Alpos Kemoplast 29, Kraški zidar 25, Loka kava, Zagorje, Koper, Postojnska jama 24, Rogla 23, Krka 21.
1.BSL
20. krog: Olimpija mladi - Celjski KK 60:65; Pietras 17, Marolt 14; Ploj 14, Petrovič 10, Sotošek 9, Ambrož 7, Zdovc, Senica, Šarlah 6, Perak 5, Temnik 2, Banex - Portorož 78:73; Keblič 26, Cačnik 10, Djakovič 9, Ribič, Goleš 8, Vipotnik 7, Šmid, Kočar 4, Remus 2; Golob 20, Filič 15; Hopsi Polzela - Triglav 73:87; Riz-man 18, Podvršnik 11, Gržina, Tajnik 10, Goršek 9, Pungartnik 7, God-Ier 6, Vaši 2; Jakara 23, Julevič 22.
Vrstni red: Triglav, Hopsi 39, Nova Gorica 38, Rudar 36, Hrastnik
33,	Litija 31, Bežigrad 30, Olimpija mladi, Cerknica 29, Radenska, Banex 28, Črnomelj 27, Celjski KK 26, Portorož 25.
Pokal Slovenije -
ženske
1.	tekma polfinala: Konjice - Ilirija 60:82 (20:19, 32:37, 48:61); Jelovšek 13, Gaberšek, Šrot 11, Fendre 9, I. Klančnik 8, Baloh 7, Javorník 1; Gačner 20, Lisjak 16,
2.	tekma polfinala: Lek Ježica -Merkur Celje 67:81 (16:19, 29:40, 44:69); Vraničar 19, Piršič, Čuk 12; Laskova, Libicova 17, Erkič, N. Kvas 14, Jereb 10, Čonkova 7, Ra-dulovič 2.
Finale: Merkur Celje - Ilirija 95:53 (26:12, 46:20, 71:36); N. Kvas 20, Komplet, Erkič 16, Radulovič 15, Libicova 8, U. Kvas 6, Pliberšek 4, Jereb 2; Ljubenovič 12, Vene 10. Kozjanska košarkarska liga - Liga Kokla
2. tekma za 3. mesto: ŠD Šedina - MK Dobrna 71:61. Tretja je ŠD Šedina.
1. tekma za 1. mesto: ŠKK Šentjur - Laško 84:90.
ROKOMET
1. SL - moški
18. krog: Gorenje - Ribnica 33:23 (15:11); Zrnič 8, OŠtir, Sirk 5, Ka-vaš, Ilič 4, L. Dobelšek, J. Dobel-šek 3, Rutar, Bedekovič 2, Tamše 1; M. Hojč 10, G. Ilc, Tomšič 4. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 32, Gorenje 28, Gold club 23, Trimo 22, Prevent 19, Koper 18, Ribnica, Rudar, Ormož 16, Slovan 9, Krka 9, Termo 7.
WM
1. SL - ženske
19. krog: Celje Celjske mesnine - Brežice 27:19 (13:11), Skutnik 9, Son 5, Filipovič, Petrinja, Jankovič 3, Zorko 2, Bojovič, Krajne 1; Videnič 5, Ačkar 4, Krim - Celeia Žalec 31:23 (19:14); Hr-njič 8, Vergeljuk 7; Korun 8, Čur-ko 4, Toplak 3, Skočir, Jeriček, Potočnik 2, Grčar, Čerenjak 1. Vrstni red: Krim 38, Celje Celjske mesnine, Inna Dolgun 28, Olimpija 25, Celeia Žalec 22, Ptuj 20, Loka kava Kočevje 19, Brežice 12, Izola 8, Maks 5, Burja 2.
KOŠARKA
1. A SL, 19. krog. Pivovarna Laško - Koper (19), Domžale: Helios -Elektra.
ROKOMET
1. SL - moški, 18. krog: Celje Pivovarna Laško - Trimo (18.30).
Pokal Slovenije - ženske, četrt-finale, povratna tekma: Celeia Žalec - Olimpija (18).
NAKRATKO
Pet medalj ostalo doma
Celje: Na kegljišču Golovec je bila tekma slepih in slabovidnih v kegljanju. Za nastop na DP se je pomerilo 33 kegljačev iz sedmih medobčinskih društev. Jakob Vodušek s 713 podrtimi keglji in Marija Fras s 699 sta bila prva, Marija Štemberger (686) druga in Barbara Mlakar (678) ter Matej Žnuderl (396) tretja.
Pokalni naslov Živexu Loki
Ajdovščina: Na zaključnem turnirju slovenskega pokala v malem nogometu celjsko območje ni imelo svojega predstavnika v članski konkurenci, zato je zmaga na Celjsko potovala v konkurenci U-16 po zaslugi moštva Živex Loka. Člani omenjenega kluba bodo v petek odigrali morda že odločilno tekmo glede preboja v 1. SLMN, ko bodo gostili mariborski Napoli.
Štajerski derbi jutri
Celje: Zaradi močnih snežnih padavin je komisar 1. slovenske nogometne lige v nedeljo odpovedal srečanje 19. kroga med CMC Pub-likumom in Mariborom Pivovarno Laško. Tekma bo jutri ob 17. uri.
Anin napredek
Hafjell: V veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark na Norveškem se je Ana Drev iz Šmartnega ob Paki uvrstila na 16. mesto, po prvi vožnji pa je bila četrta. Njen napredek v letošnji sezoni je zelo velik, kar je dokazala tudi z uvrstitvijo v finale pokala, ki bo v Aareju.
Spodrsljaj v Rusiji
Sankt Peterburg: Svetovni de-skarski podprvak v discipli air Matevž Petek je na peti tekmi svetovnega pokala osvojil osmo mesto. Prevladovali so Finci, ki so zasedli prva štiri mesta. V skupnem seštevku je zmagal tokrat odsotni Avstrijec Stefan Gimpl, kar bi Petek lahko izkoristil celo za naskok na sam vrh, tako pa je tretji.
Navdušeni košarkarji v Podčetrtku
Podčetrtek v drugo ligo
Prvenstvo v 3. SKL - vzhod je prineslo največji uspeh v 36-letni zgodovini košarke v Podčetrtku. Z zmago proti Dravogradu s 101:84 se je ekipa Term Olimia Podčetrtek prvič uvrstila v drugo državno ligo.
Odločilno srečanje je na noge dvignilo staro in mlado tega kraja. Navdušeni gledalci so zapolnili vse kotičke ob igrišču telovadnice osnovne šole. Po zmagi se je začelo veliko veselje. Zupan Občine Podčetrtek Peter Mišja je pritekel na igrišče z veliko steklenico penine, domači pivovar pa je klubu podaril 150 litrov piva, ki je teklo v grla igralcev in navijačev.
JANEZ TERBOVC
Tekle so solze
Nogometaši velenjskega Rudarja so v 19. krogu 1. SNL gostovali pri Dravi. Čeprav so igrali zelo dobro, so izgubili z 2:1. Ptuj so zapuščali sklonjenih glav in tudi solznih oči; poraza si zagotovo niso zaslužili, a sreča tudi tokrat ni bila na njihovi strani.
Podobno je bilo namreč že v 1. jesenskem krogu, ko so bih vseh 90 minut boljši nasprotnik, pa so ob koncu vseeno slavili domačini.
»Tradicija je, da z Dravo igramo dobro, ob koncu pa ostanemo brez točk. Tudi tokrat nam je zmanjkalo le malce sreče. Igralci so bili po tekmi povsem na tleh, škoda, da ni prišel kdo v garderobo in videl njihovih obrazov. Bili so močno razočarani, saj so vedeli, da zmorejo več in da so si zaslužili vsaj točko, če ne že tri. Tekle so tudi solze ...« je o razočaranju igralcev povedal njihov trener Roman Frangeš. Velenjčani so si že v 1. polčasu priigrali številne priložnosti, najbližje zadetku je bil dvakrat Denis Halilovič. Domači so bili bledi, a je v 42. in 44. minuti Viktor Trenevski dosegel dva gola. V nadaljevanju so Velenjčani znova vladah na igrišču, a prej kot v 90. minuti preko Denisa Grbiča jim ni uspelo zadeti. V soboto proti Beh krajini zaradi rumenih kartonov ne bodo smeli igrati Grbič, Rusmin Dedič in Zoran Pavlovič.
JASMINA ŽOHAR
V smrt zaradi ljubezni?
Zakaj je umrla 22-letna Maja? - Simon ni prenesel izgube svoje ljubljene
Simonova mama Marica (levo) in sestrična Zvezdana se bosta od sina in bratranca še zadnjič poslovili danes na pokopališču v Celju.
Policisti še vedno niso zaključili primera, ki je minuli teden šokiral celjsko javnost. Gasilci, ki so vdrli v stanovanje v sedmem nadstropju stanovanjskega bloka v Pohorski ulici 4 v Celju, so na tleh našli mrtvo komaj 22-letno Majo Možina in obešenega njenega partnerja 37-letnega Simona Sivko. Smrt dveh zaljubljencev še vedno ni pojasnjena, vse pa kaže, da sta se med znanci priljubljena Simon in Maja odločila za samomor.
Poklicni gasilci so okrog 18. ure v stanovanje na željo svojcev vstopili na silo, saj se niti Maja niti Simon nista oglašala na njihove številne telefonske klice. »Moški je storil samomor z obešanjem, medtem ko vzrok smrti 22-letnega dekleta še ni znan. Na njenem truplu ni bilo vidnih sledov nasilja, zato je bila odrejena sodna obdukcija, ki bo pokazala vzrok smrti. Še vedno zbiramo obvestila, pri čemer bomo po končani obdukciji o ugotovitvah seznanili Okrožno dr-
žavno tožilstvo v Celju,« so zapisali v izjavi za javnost na celjski policijski upravi, kjer drugače o samomorih ne dajejo daljših izjav, a so očitno v tem primeru presodili drugače.
Toda tudi rezultati sodne obdukcije niso dali konkretnih odgovorov na vprašanje, kaj je razlog, da je Maja umrla.
Patolog je potrdil, da je bila 22-letnica mrtva že več dni, Simon pa le nekaj ur. O vzroku dekletove smrti bo mogoče govoriti, ko bodo na Inštitutu za sodno medicino v Lj ubijani opravili toksikološko analizo, pri čemer bo treba na rezultate le-te počakati več dni. Glede na zahtevo po tovrstni
analizi je laično mogoče sklepati, da se je Maja odločila storiti samomor z zastrupitvijo z določeno (še) neznano snovjo.
V bloku so pretreseni, še posebej zato, ker so Simona poznali že od malih nog, saj je v bloku najprej živel s svojo mamo, ki se je kasneje preselila
v Štore. Simon naj bi se z mamo zelo dobro razumel in bil nanjo zelo navezan. »Ne morem verjeti, da se je to zgodilo. Zakaj sta se odločila za takšno smrt, sta vedela le onadva,« razlaga Dragiša Lukič, ki živi v tem bloku že več kot 20 let in zadnjih nekaj mesecev opravlja delo hišnika. »Velikokrat sva se pogovarjala o nogometu. Simon ga je imel rad, igral je v Šentjurju in v Naklem,« nam je v pogovoru dejal Lukič, ki je omenil, da naj bi Simon v zadnjem času pomagal tudi pri raznih delih pri Publikumu. Vsi, s katerimi smo se pogovarjali, imajo o Simonu dobro mnenje, zato toliko težje razumejo, zakaj se je odločil za samomor. »Tako vljuden in prijazen je bil. Največkrat sem ju srečala zjutraj, ko sta se skupaj odpravljala v službo,« nam je razlagala Jožica Jager, tudi predsednica hišnega sveta na Pohorski 4. »Da je umrl Simon, mi je najprej povedala soseda. Kasneje sem videla, da so iz bloka odpeljali eno krsto in nato še eno. Kaj
se je pravzaprav zgodilo, so mi razložili ostali sosedje zvečer.«
Maje, ki je bila Simonova partnerka nekaj mesecev, tam-kajšnji stanovalci niso prav dobro poznali. Vedo, da je bila s Polzele, delala naj bi v nakupovalnem centru v Žalcu. Na vprašanje, ali je v minulih dneh, saj naj bi bila Maja mrtva več dni, kdo opazil Simona, nam nihče ni odgovoril pritrdilno. Nekateri pravijo, da naj bi Simon vedel že več dni, da je Maja umrla, in se je v dneh, preden se je tudi sam odločil za samomor, na nek način poslavljal od svojih bližnjih. Nekaj sosedov nam je omenjalo, da naj bi Simon od nekod prišel in videl mrtvo Majo, pri čemer ni prenesel izgube svoje ljubezni, zato si je ob truplu svoje ljubljene vzel življenje. O izsledkih toksikološke analize, ki bodo pokazali natančne vzroke za Majino smrt, bomo poročali v naslednjih številkah Novega tednika.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: MOJCA MAROT
,113
©vadili stara znanca
Minuli teden so celjski policisti stopili na prste 25- in 23-letoemu Celjanu, ki naj bi 11. februarja sredi belega dne vlomila v neko stanovanjsko hišo v Celju in odnesla zlatnino, denar in več drugih predmetov ter s tem povzročila več kot 200 tisoč tolarjev škode. Med drugim naj bi dvojica našla in vzela tudi bančno kartico in z njo na bankomatu opravila več dvigov gotovine in nakupov v trgovinah. Nesrečnemu lastniku kartice sta s tem napravila še za dodatnih sto tisočakov škode. Preiskava njunih nečednih dejanj je pokazala, da naj bi omenjena na območju Celja storila še več vlomov in drznih tatvin, osumljena pa sta tudi večjega Števila tatvin denarnic v bolnišnici v Celju. 23-letnik naj bi imel na vesti tudi roparsko tatvino v Celju. Oba, zoper katera so v preteklosti že podali več kazenskih ovadb, so najprej pridržali in že privedli k preiskovalnemu sodniku, ta pa je zanju odredil pripor. Policisti ob tem še opozarjajo lastnike na še večjo previdnost pri varovanju svojega premoženja in osebnih stvari. Še posebej poudarjajo, da občani svojih pin kod, ki jih uporabljajo pri dvigovanju denarja z bančnimi karticami, ne hranijo napisanih na mestu, kjer imajo bančne kartice.
Hesiar ukradl©!, denarnico vrnil
V	soboto ponoči je neznani predrznež v Stantetovi ulici v Velenju pristopil do 64-letnega moškega, se začel z njim pogovarjati, nato pa ga nekajkrat udaril v glavo in telo. 64-letnik je pri tem padel po tleh, nakar mu je neznanec iz žepa vzel mobilni telefon in denarnico. Ko je moški vstal, mu je neznanec denarnico vrnil, še prej pa iz nje vzel deset tisočakov in plačilno kartico. Policisti za njim še poizvedujejo.
Prijeli so ga na delu
Velenjski policisti so v soboto v Šaleku v Velenju na parkirišču blizu stanovanjskega bloka pri vlomu v osebni avtomobil prijeli 42-letnega Velenjčana. Stari znanec policije je najprej razbil steklo na zadnjih vratih, vstopil v avto in demontiral avtoradio, nakar so ga presenetili policisti. Škoda, ki jo je povzročil, znaša približno 25 tisoč tolarjev. Pri pregledu ostalih parkiranih avtomobilov so policisti ugotovili, da je bilo vlomljeno še v eno vozilo, kjer je bil prav tako demontiran avtoradio, čigar vrednost znaša kar 240 . tisoč tolarjev. Zoper storilca so policisti zaradi nadaljnjega zbiranja obvestil odredili pridržanje.
Razgreta peterica
V	nedeljo zjutraj so celjski policisti zaradi kršenja javnega reda in miru posredovali v enem izmed gostinskih lokalov v Celju. Ker se pet kršiteljev kljub prihodu policistov ni umirilo, napadli naj bi tudi policiste, bodo zoper njih podali kazensko ovadbo zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in obdolžilni predlog zaradi kršenja javnega reda in miru.
SŠ
Ko Je kalašnikovka nemočna
Sodoben varnostno-nadzorni center Prosignala
Z letošnjim letom se je začel uporabljati novi Zakon o zasebnem varovanju, ki je dvignil standarde dela in tako stopnjo varovanja še izboljšal. V celjskem podjetju Prosignal so decembra tako že dokončati sodoben varnostno-nadzorni center, ki je izredno pomemben za njihovo dejavnost in je edini tovrsten na Celjskem. Naložba je bila vredna več kot 20 milijonov tolarjev.
Že konec minulega leta smo pisali, da center v primeru, ki zahteva posredovanje varnostnikov, pošlje dodatao pomoč na teren in daje varnostnikom podporo ter vodi evidenco o vseh dogodkih, ki so vezani na objekte, ki jih varujejo Prosig-nal ali družbe, ki so na sodelovanje s celjskim varnostno-nad-zornim centrom pogodbeno vezane. Skratka, center ima popoln nadzor nad varovanimi objekti, pri čemer obveščajo tudi uporabnike storitev in lastni-
Prej veljavni licenci, za tehnično in fizično varovanje, sta se z novim zakonom o za-
varovanju se razširili. Tehnična na vgradnjo, vzdrževanje sistema tehničnega varovanja in nadzorni center, fizična po specialnosti na licence za prevoz gotovine, varovanje javnih zbiranj, statično varovanje, re-ceptorsko delo in varovanje
Št. 19-7.
Do varnostnika, ki ima popoln nadzor nad varovanimi objekti, je brez dovoljenja in zaradi visoko varnostnih pogojev nemogoče priti.
ke objektov o varnostnih dogodkih.
Preprosto povedano gre za »neprebojno lupino«, njeni zidovi pa so ojačani z jekleno pločevino. Dvojna vrata, ki vodijo v center, tehtajo skupno kar šeststo kilogramov, kar že samo po sebi pove, da so neprebojna. Da je varnost večja, se na primer druga vrata odprejo samo takrat, ko so prva že zaprta. Neprebojno je tudi steklo na okencu ob vhodu v center, ki ustavi še tako močan strel kalašnikovke. V prostorih centra so poskrbeli tudi za lastno prezračevanje, v primeru, če bi kdo poskušal varnostnika onesposobiti s plinom ali če bi prišlo do požara. Sicer pa iz centra, če bi odpovedala elektronika (kar je nemogoče pričakovati, glede na to, da so za to poskrbeli s tehnično dovršeno opre-marec 2006 -
mo in vzporedno povezavo z drugim takšnim centrom v Ljubljani), vodi tudi zasilni izhod, prav tako z neprebojnimi vrati.
V centru 24 ur delata dva varnostnika, ki sta strokovno in psihično ustrezno usposobljena. Uidi zanju veljajo strogi predpisi. Tako je prepovedana uporaba mobilnih telefonov, tudi glede malice veljajo na primer točno določeni predpisi, ki jih je treba upoštevati. Oba imata tudi popoln video nadzor nad prostori v okolici var-nostno-nadzornega centra.
»V prihodnje bomo investirali tudi v ureditev videosigna-la v centru, s čimer bomo še izboljšali delo varnostnikov, ki sta v centru,« navaja direktor Prosignala Darko Kolar. To pomeni, da bosta varnostnika na velikem zaslonu na steni, kjer
bo zemljevid območja, ki ga varuje njihova družba, lahko videla, kje točno se je sprožil alarm. Posodobili bodo tudi nekatere zadevev poslovanju s svojimi strankami, saj pravijo, da je zaupanje občanov v njihovo delo izredno pomembno. Za mehansko zaščito v 20 milijonov vrednem centru je poskrbelo podjetje iz naše regije, kar nakazuje na to, da Slovenija sodi v vrh kvalitete na tem področju tudi v Evropi, meni Kolar.
Uidi na področju drugih varnostnih storitev so novosti. Za prevoze denarja in drugih vrednostnih pošiljk so zahtevana prirejena in neprebojna oklepna vozila. V večini so se zvišale premije za zavarovanje prevozov, varnostniki pa se morajo še dodatno in nenehno izpopolnjevati.
»Resnično lažje zaspim, saj vem, da se ne more zgoditi nič, glede na to, da se upoštevajo vsa predpisana pravila,« je zadovoljen Kolar, ki dodaja, da je novi zakon prinesel številne prednosti delu varnostnikov. »Zakon je dvignil raven našega dela. Ljudje bodo sčasoma še bolj cenili delo varnostnikov. Varnostnik zdaj namreč ne more biti vsak. Zahtevana je določena izobrazba, nato pa se ob zaposlitvi izobraževanje in usposabljanje nenehno nadaljujeta.«
SIMONA ŠOLINIČ
16
*» KULTURA
*OVi TEOHir
Vladimir Vlaškalić
Kako tipično! Med vsemi poklici in nagnjenji, ki si jih je v mladosti izbiral, od kmetijskega tehnika do filozofa ali nogometaša, bi se danes znova odločil za igralski poklic. Vladimir Vlaškalić, rojen v Murski Soboti, živi med domačim krajem, Ljubljano in Celjem. Zase pravi, da je razseljena oseba, a ga to ne moti. Tak je danes pač način življenja. Po končanem študiju na igralski akademiji v Ljubljani je sprejel povabilo v Celje. In mu je všeč. Snubila so ga tudi druga gledališča. Kamorkoli gre, pa pogreša - horizont. Zato se rad vrača v Prek-murje, v Puconce, kjer danes živijo njegovi starši.
Vladimir, v Prekmurju ste bih Vladek?
V Prekmuiju sem bil seveda Vladek, če pa smo bili pri starih starših v Vojvodini, sem bil Vladica. Ime sem dobil po očetu. Morda bom nekoč, če bom tudi sam imel sina, še njemu dal ime Vladimir... ha, ha, ha ...
Starši živijo v Puconcih, v vasi blizu Murske Sobote... Ali: Piiconci ... kakor izgovarjate Prekmurci. Kako ste »shajali« s temi u-ji in nasploh, z naglasi in narečjem, na Filozofski fakulteti, kamor vas je najprej zaneslo, in nato na igralski akademiji?
Uh, najprej sem imel res precej težav, da sem se naučil govoriti knjižno slovenščino. Preden sem se v jeziku počutil sproščeno, je trajalo kar nekaj časa. A ker nimam problemov z jeziki, je šlo dokaj hitro.
Sicer pa smo Slovenci lahko ponosni na narečja
i prekmuršči-
... je meni »fejst fajn«. Včasih me kolegi nagovorijo in začnem kaj »gučati« ... Ne razumejo me vsi in se seveda smejimo.
Se Prekmurec in Primorec v pogovoru sploh razumeta?
V glavnem se. Imam prijatelje v Ajdovščini in nimamo problemov s komuniciranjem. Predvsem se razumemo kot ljudje. Mi, z ravnic, ki moramo videti horizont, sicer zbolimo, tako kot oni brez črte morja v daljavi. Ista stvar.
T\idi prekmurska glasba je povezana s temi ravnicami. Ce se spomnimo samo vašega soimenjaka Vlada Kreslina ...
... poslušal sem ga, ko sem bil mlajši. Zdaj imam rad drugo zvrst glasbe, vendar pa je res, spet so to avtorji z neke vrste melanholijo. Všeč mi je tudi kak bosanski ali pa portugalski melos.
Kakšni ste bili kot otrok?
Majhno, prestrašeno bitje, ki je bilo navadno tiho. Tako kot moj oče sem rad igral nogomet, rad sem se vozil s kolesom in včasih tudi grdo padel. Enkrat sem se poskušal učiti kitaro. Kar sam. Ker mi ni šlo in ker nimam potrpljenja za take reči, sem ta »samoštudij« ukinil.
Ali kdaj pojete?
V	kopalnici ali v avtu, ob kakšnem dobrem komadu, ja, tudi pojem. Kot srednješolec sem pel v mladinskem pevskem zboru v Murski Soboti.
Potem pa ste šli v Ljubljano?
Študirat Čisto filozofijo. Zato verjetno tudi toliko govorim. Končal sem prvi letnik, drugega se mi že ni več dalo, šprical sem predavanja, žuriral v študentskem domu, dokler nisem šel k vojakom.
Kdaj ste potem prvič pomislili na gledališče?
Pri 21-ih sem se nekako našel in ugotovil, da mi je igranje všeč. Misel na akademijo pa v
_ meni še ni dozorela. Bil
sem premalo samozavesten, imel premalo j... za ta korak. Šele kolegi so me nagovorili, naj poskusim. In sem šel. Prvič nisem bil sprejet. In sem šel delat izpite drugič. In sem bil sprejet. A ker sem končal srednjo kmetijsko šolo, sem moral prej opraviti še diferencialne izpite. Je šlo. Star sem bil 24 let. Junija letos jih bom 32.
Pri 33, pri Kristusovih, boste že izkušen igralec. Za vami je že nekaj iz jemno uspelih, pri ob činstvu in kritiki opaznih vlog. Jih naštejete?
Dušan Jovanovič me je povabil k sodelovanju v Celje, kjer je delal Let nad kukavičjim gnezdom. Z umetniško voditeljico Tino Kosi sva se dogovorila za službo in tako sem se zavrtel v krog dela celjskega teatra: Blázinec, Terorizem, Let nad kukavičjim gnezdom, Me-deja, Njegova temna tvar. Zdaj smo tik pred novo premiéro, Kafkov tič. To je to. Vse sem zelo rad delal.
V	ansamblu vas je kar nekaj mladih. Se kaj družite, žurate?
O ja, kar dobro nam gre. Prava prijateljska banda smo poštah. Po predstavah gremo skupaj na pijačo, v kino, na bowling, spomladi odbojko na mivki, pa v savno. Dobro se imamo. Imamo tudi skupno stanovanje ob gledališču, ker smo v večini razpihani po vsej Sloveniji. Da se ne vozimo naokrog in da smo v bližini službe, da ne zamujamo ... ha, ha.
MATEIA PODJED
ZA ! ZAVESO
Glasujem za najljubšo igralko:
AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE
Ime in priimek:
Od Vrečerja do Attemsov
Prejšnji teden smo vas vprašali, po kom se imenuje Vrečerjeva ulica v Žalcu. Pravilno ste odgovorih tisti, ki ste v kuponih zapisati, da je bil Rajko Vrečer nadučitelj, šolski upravitelj, kulturnik in kronist - zgodovinar, zlasti pa vnet popotnik.
Njegova družina izhaja iz zaselka Vreče pri Kompolah in jo urbar Stiškega samostana navaja že leta 1663. Rajko Vrečer se je rodil leta 1875 na Tehar-jah, kjer je bil njegov oče Gašper preko 30 let nadučitelj. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, meščansko šolo v Celju, učiteljišče pa v Mariboru, kjer se je med drugim navdušil tudi nad zemljepisom in zgodovino. Po končanem šolanju leta 1894 je nastopil prvo službo v Vojniku, Še isto leto je bil premeščen v Savinjsko dolino, kjer si je kasneje ustvaril družino in preživel preostanek življenja.
Prvo učiteljsko službo v Savinjski dolini je nastopil v Gri-žah, vendar so ga že po štirih letih dela premestili v Šempeter. Po štirih letih so ga premestili v Žalec, kjer je na osnovni šoli zasedel mesto učitelja. V Žalcu je nato ostal vse življenje, z izjemo treh vojnih let (1915-1918), ko je kot vojak služil pri avstrijskem poveljstvu na Špiljah in v Gradcu. Po vojni je hitro napredoval in že leta 1924 postal šolski upravitelj. Upokojil se je po 40 letih službovanja.
Po osvoboditvi maja 1945 se je moral takrat 70-letni Vrečer po dekretu okrožnega odbora
Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko med kuponi izžrebamo dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratna nagrajenka je Jožica Hrastnik, Cesta na Ostrožno 81, 3000 Celje.
Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
OFvCelju spet aktivirati in prevzeti vodenje žalske osnovne šole. Že po treh mesecih pa je lahko vodstvo žalske šole predal mlajšemu Maksu Pivcu.
Za Vrečeija je bilo značilno, daje bil pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama naj v-netejši popotnik med takratnim slovenskim učiteljstvom. Prepotoval je domala celo Avstrijo, Italijo, Francijo, Anglijo, Nemčijo, južnoslovanske dežele in evropski del Turčije in prav te poti so mu ob splošni razgledanosti dale tisto širino, ki jo je nato vse življenje s pridom izkoriščal.
V Grižah je osnoval tudi svoj kvartet. V šempetrskem obdobju je poleg vodenja knjižnice vodil tudi godalni orkester. Nekaj let je sodeloval v celjskem godalnem orkestru in pri Narodni godbi slavnega Frana Koruna Koželjskega. Pridobljene izkušnje so mu pomagale, ko je v Žalcu ustanovil pevski zbor Edinost. Med leti 1907-10 so mu zaupali tudi vodenje pevskega zbora učiteljskega društva celjskega in laškega okraja, v letih 1910-12 pa je glasbeni talent izkazoval pri znanem in priljubljenem salonskem orkestru.
Že pred letom 1914 je objavljal članke in podlistke na raz-
V poslovni zgradbi na Vrečerjevi ulici med drugim domuje tudi Hmezad Export-Import.
KUPON : tednik #
Knjií
w.œ.sik.si/domprojekti.htm
Ime in priimek............................
Naslov ......................................
Kraj in poštna številka
Ulica/stavba se imenuje po
ki je bil.......................................
Moj predlog...............................
SAVINJSKA DOLINA		
	m%	
	; v-.	
		...
Naslovnica knjige Savinjska dolina
lične teme v celjskem časniku Domovina, po letu 1918 pa v liberalni Novi dobi. Med pomembnejšimi deli so spominska črtica o Ipavcih, o Mlinar-jevem Janezu, o Prešernu na Polzeli, Ferdu Kočevarju Žav-čaninu, objavljal pa je tudi razne popotne spise, spise o narodnih društvih... Še posebej velja omeniti Vrečerjevo narodno igro s petjem Ulrik grof Celjski in Teharjani, na katero se je pri pisanju Veronike Dese-niške delno oprl tudi Oton Župančič.
Največje delo Rajka Vrečerja je zagotovo domoznansko-zgodovinska knjiga iz leta 1930, ki nosi naslov Savinjska dolina. Zanjo je gradivo zbiral več let tako v domačih kot tudi tujih arhivih.
Kot ljubiteljski zgodovinar se je samokritčno zavedal, da njegovo delo ne more biti popolno. V zahvali ob izidu - izdal jo je v samozaložbi - je namreč zapisal: Zbrana tvarina je napisana v dobri veri, da jo preveva resnica, nepristranost in poštenost. A ob tem istočasno dodal: Lajik sem, ne pa strokovnjak, ter prosim javnost, zlasti znanstvene kroge, da me sodijo iz tega vidika.
Rajko Vrečer, po katerem so poimenovali ulico v Žalcu, je umrl leta 1962 v Žalcu.
Danes vas na predlog naše bralke Mije Šega sprašujemo, po kom se imenuje Attemsov trg v Gornjem Gradu?
Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Nagrajenka tokratne nagradne igre Po kom se imenuje ... je Lucija Belo-ševič iz Pariželj 65. Za nagrado bo prejela majico Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje.
Foto: US
V_
NTJtC
Kratko zgodbo o življenju — Rajka Vrečerja je za objavo Odgovore pošljite do ponedeljka, 13. marca, iia naslov pripravil mag. Branko Goro-Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po pevšek.
kom se imenuje ...	-
KULTURA	17
Pleši, pleši...
Celjska izpostava JSKD pripravlja v petek ob 18. uri v Narodnem domu območno srečanje odraslih in otroških folklornih skupin.
Srečanje bo strokovno spremljala Nežka Lubej iz Maribora, ki bo izbrala skupine za nastop na medobmočnem srečanju, z vodji skupin pa bo opravila tudi strokovni pogovor. Po srečanju bo skupinam podala tudi pisno oceno nastopa. Predstavilo se bo deset folklornih skupin z 210 folkloristi, in sicer KD Celjska folklorna skupina, folklorna skupina Desanka Maksimovič Celje, folklorna skupina KUD Dobrna, Folklorno društvo Šentjur, folklorna skupina Oljka KD Šmartno ob Paki, Šaleško folklorno društvo Koleda Velenje, otroška folklorna skupina vrtca Anice Černejeve Celje, folklorna skupina vrtca Mavrica Vojnik in folklorni skupini IV. Osnovne šole Celje.	BA
Erotika na ogled
Mestna galerija Riemer v Slovenskih Konjicah bo od četrtka v znamenju erotike, saj Laszlo Nemes ob 18. uri tu odpira razstavo, ki nosi takšen naslov.
Laszlo Nemes je predstavnik srednje generacije madžarskih slikarjev, ki je zaposlen kot likovni pedagog. Redno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma na Madžarskem in v tujini. Vodi in organizira likovne delavnice, predvsem za otroke, hkrati pa je organizator številnih kulturnih prireditev pri madžarski skupnosti v Lendavi.	BA
Maske do konca marca
V galeriji Nikca v Gosposki ulici 7 v Celju je na ogled razstava likovnih del otrok, ki so nastala v društvu Talent Filter. Razstavljene so pustne maske in slike v papirni tehniki relief. Razstava bo na ogled do konca marca.
Čas Je za igro
Tako je naslov mednarodne večmedijske razstave, ki jo bodo v četrtek ob 19. uri odprli v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Poseben gost otvoritve bo Borut Pe-ternelj, ki bo izvedel interak-tiyno zvočno instalacijo in performans.
Na razstavi sodeluje vrsta znanih domačih in tujih imen s področja sodobne umetnosti: Martin Bricelj, Luka De-kleva. Nika Oblak, Primož Novak, Polonca Lovšin in Društvo za domače raziskave iz Slovenije, Ana Hušman s Hrvaške ter David Moises, Daniel
Hafner in Armin B. Wagner iz Avstrije. Osnovno vodilo mednarodne razstave Čas je za igro je prepričati obiskovalca, da sodobna umetnost ni zgolj resno polje družbeno političnega raziskovanja in angažma-ja, ampak tudi polje igre in zabave. Tako večina predstavljenih projektov v sebi združuje elemente humorja in igrivosti ter obiskovalca odkrito vabi k aktivni udeležbi.
Razstavo, ki bo na ogled do 26. marca, spremlja katalog s spremnim tekstom kustosinje razstave Irene Čerčnik.
Opus Ivana Napotnika
Narodna galerija iz Ljubljane in Galerija Velenje pripravljata v petek v Velenju in nato prihodnji torek, 14. marca, še v Ljubljani razstavo 133 izbranih del iz obsežnega opusa Ivana Napotnika, enega prvih akademsko šolanih slovenskih kiparjev.
Mojster se je rodil v Zavodnjah nad Šoštanjem v kmečki dražini in za tisti čas zelo tolerantnim staršem; oče ga je na priporočilo učitelja poslal v uk najprej v Celje, nato v Ljubljano, da je lahko razvijal svoj naravni talent - ljubezen do modeliranja, rezbaijenja in kipaijenja. Mladi Napotnik se je nato odpravil na Dunaj in leta 1908 je bil sprejet kot eden od sedmih izbrancev [med 84 prijavljenimi) v kiparski oddelek Akademije upodabljajočih umetnosti na Dunaju. Po uspešnem zaključku štiriletnega študija je vpisal še kiparsko specialko. Njegovi profesorji so bili kiparji, ki so vidneje prispevali k izgledu današnjega dunajskega Ringa.
Ivan Napotnik je bil sodobnik slovenskih impresionistov in modernistov. Razstavljal je doma in v tujini. V glavnem je obdeloval različne vrste lesa; izpod njegovega dleta so se rojevali ljubki otročiči, matere z otroki, plesalke, mitološki junaki, različne alegorične figure, ženski in moški akti ter portreti prijateljev, znancev in vidnih javnih osebnosti. Pri svojem delu se ni oziral na modne likovne tokove časa, temveč je vse življenje ostajal zvest svojemu notranjemu glasu in umetniškemu vzgibu.
Slovenski muzeji in galerije kiparskih del Ivana Napotnika v glavnem nimajo vključenih v svoje stalne razstave, ampak jih hranijo v depojih; velik del opusa je v lasti zasebnikov. Ker javnosti Napotnikova dela skoraj niso dostopna, je Narodna galerija leta 2003 na pobudo Galerije
Ženski akt z draperija, 1945 (Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki)
Velenje pristopila k pripravi obsežne razstave, ki bo po 56 letih predstavila Napotnikovo delo v obsegu, kakršnega še ni bil deležen. V Galeriji Velenje bo predstavljenih 70 del iz javnih zbirk (dela so posodili Občina Šoštanj, Narodna galerija iz Ljubljane, Galerija Velenje, Pokrajinski muzej Celje, Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki, Mestni muzej Ljubljana), v Narodni galeriji v Ljubljani pa 63 del, ki jih je posodilo 36 zasebnikov.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Utrinek z razstave. Na desni avtorica Zora Stančič
RADIO JE UHO, S KATERIM SUŠIMO SVETI
fa'* ; '"«i
ŠTAJERSKI VAL
Razstavlja Zora Stančič
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 21. marca odprta razstava likovnih del akademske slikarke Zore Stančič. Na otvoritvi je avtorico predstavila vodja kulture pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koce-li, njeno delo pa likovni kritik Boris Gorupič.
Avtorica razstave živi in ustvarja v Ljubljani. Diplomirala je 1984 leta na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu, podiplomski študij grafike pa zaključila v Ljubljani pred šestnajstimi leti. Študijsko se je izpolnjevala
v Parizu, na Dunaju, v Združenih državah Amerike in na Češkem. Za tokratno razstavo je avtorica pripravila svoja novejša dela, s katerimi nadaljuje likovni koncept, s katerim je postala prepoznavna v devetdesetih letih. Lastna likovna raziskovanja dopolnjuje s posameznimi hi-storicističnimi poudarki, ki jih najdemo tako na področju klasične grafike kot novejših slogov, recimo pop arta. Razstavo je odprl podžupan občine Žalec Marijan Turič-nik.
TT
Ponudbo avtomobilske asistence smo razširili z avtomobilsko asistenco - PLUS, ki za pet asistenčnih storitev zagotavlja višjo zavarovalno zaščito in je namenjena vsem, ki s svojimi vozili pogosto potujete v tujino. Odpravite se na pot z avtomobilsko asistenco Zavarovalnice Triglav. Kadarkoli boste potrebovali pomoč, pokličite 080 2864, iz tujine+386 2222 2864.
^ triglav
Častitljivih 80 let
Otroški časopis
Dragi otroci! Medtem ko smo na Radiu Celje že v začetku februarja za vas začeli z oddajo Otroški radio, ki je na sporedu vsak torek ob 16.20. uri, smo se odločili, da bomo tudi v Novem tedniku skušali predstaviti nekaj vašega dela. Začenjamo torej z rubriko, ki je namenjena izključno vam.
Vsak teden bomo objavili nekaj vaših prispevkov, ki jih boste poslali na naš naslov. Lahko so krajša poročila o dogajanju na vaši šoli, lahko so zgolj fotografije s podpisi iz kakšnega vrtca, lahko so tudi krajši eseji oziroma spisi
ali pesmi. Ne pozabite pa svojih del podpisati! In seveda ne smejo biti predolga. Ker bi radi objavili čim več vaših izdelkov v isti številki, naj bodo vaša dela dolga največ 30 vrstic. Drugače pa ni omejitev. Lahko se držite teme, ki jo obravnavamo tudi na radiu. Tako bi na primer danes pisah o dnevu žena, o čemer bomo govorili v današnji oddaji.
Prav tako kot na radiu, bomo tudi v Novem tedniku skušali poiskati ime tako za radijsko oddajo kot tudi za rubriko v Novem tedniku. Če vam je všeč kakšno posebno
ime oddaje oziroma rubrike, ki bi ga radi slišali na radiu ali prebrali v časopisu, nam pišite na naslov NT&RC, Prešernova 19, Celje. Tisti, ki bo dal zmagovalni predlog, bo tudi nagrajen.
Naj bo to za prvič vse. Imejte se lepo do prihodnjega tedna, predvsem pa veliko ustvarjajte!
Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi!
Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si.
VABLJENI K SODELOVANJU!
Visoki jubilej je 14. februarja, na dan zaljubljenih in vseh, ki se imajo radi, praznovala Hilda Steb-lovnik iz Podgore pri Šmartnem ob Paki. Za osebni praznik so jo obiskali njeni sosedje, člani KUD Polzela ter prijatelji iz vseh koncev Slovenije in ji zaželeli še mnogo let ter obilo zdravja. Praznovanje so z ubrano pesmijo popestrili še člani kvinteta Lastovka.
Hilda Steblovnik se je rodila v družini Hrastnikovih na Rojah pri Šempetru v Savinjski dolini. Dom je delila še s petimi sestrami in bratom, že v rosnih letih pa je morala poprijeti za delo. Mlado dekle je kasneje spoznalo fanta Toneta, s katerim sta se tri leta po vojni tudi poročila. Leta 1950 se jima je rodil sin Edi, dobri dve leti kasneje pa še hči Majda in ko sta si otroka ustvarila svoji družini, sta zakonca na kmetiji ostala sama. Kruta usoda pa je Hildi leta 1986 vzela še moža in ostala je sama. Da bi si lažje krajšala samotne dni, je začela pisati pesmi in se vključila v literarni krožek Šoštanj Likus Maribor. V samozaložbi je izdala kar tri samostojne zbirke, njene pesmi pa so bile objavljene še v treh drugih knjigah.
Hildin vsakdan najbolj popestrijo obiskovalci, ki so
zmeraj dobrodošli, v največ- pravnuki, ki ji radi prisko-
je veselje pa ji je njena dru- čijo na pomoč.
žina; sin, hči ter vnuki in	IDA RANČIGAJ
15.03.2006
> od 17. ure dalje
16.03.2006
>	ob 16. uri
>	ob 17. uri
Zaključek akcije "Najdite nas, Center Interspar
nagradi vas" z Anžejem Dežanom;.
Podelitev osebnega avtomobila Skoda Fabia zmagovalcu
natečaja za izbor imena novega centra
Teater Cizamo na obisku v džungli - otroška predstava Alfi Nipič in njegovi muzikantje
17.03.2006
>	ob 16. uri
>	ob 17. uri
18.03.2006
>	ob n. uri
>	ob 12. uri
Čarovnica Lili išče zaklad - otroška predstava in mini živalski vrt
Koncert priljubljene pevke Neishe z bendom
Hip Hura s pekom Matevžem
Nastop kitarskega orkestra Glasbene šole Risto Savin
city-center
Celje ,»,».,*,«,„..
* SASVETI
Pomladna kromoterapija
Med barvne odtenke, ki spomladi prijajo organizmu, sodi tudi modrina. Svetlo moda barva pomirja in sprošča, temno modra pa je barva dobrote, miru in naklonjenosti, zato pri človeku tudi spodbuja in zbuja omenjena čustva.
Fiziološke lastnosti in vpliv modrega kromatične-ga spektra na organizem so diametralno nasprotni tistim pri rdeči. Modra se namreč ponaša s prijaznim, umirjenim in tihim značajem. Ugodno deluje na posameznike s počasnim pulzom in nizkim krvnim pritiskom (ga zvišuje), zožuje kapilare in upočasnjuje dihanje - organizem spravi v nižjo prestavo. Modra svetloba dviguje pozornost in koncentracijo (ugodno zlasti v dneh, ko nas čakajo pomembne preizkušnje in zahtevna opravila) ter skrbi za ugodje in spokojnost. V organizmu modra spodbuja delovanje trebušne slinavke (izločanje adrenalina in inzulina v kri) in padec levkocitov (slabši imunski odziv organizma) . Temno modra barva kot pomembna komponenta pomladne kromotera-pije zagotavlja popoln mir
in sprostitev, saj pomirjujoče deluje na osrednje živčevje, znižuje krvni pritisk in umirja dihanje.
Nič čudnega, da je kot taka najbolj priljubljena med vsemi barvami (ob njej se pomirijo tudi vročekrvni poslovneži, zato je modra v poslovnih krogih med najbolj čislanimi deli barvnega spektra). Velja tudi kot simbol sposobnosti posameznika za uravnavanje in obvladovanje lastnih občutkov in čustev (samokontrola). Pri odraslih je modrina povezana s sposobnostjo kompleksnega mišljenja in sklepanja ter z
MoJ zdravnik 2006
Revija Viva je letos že desetič pripravila akcijo Moj zdravnik, ki bo trajala do sredine marca. V njej lahko sodelujejo tudi bralci Novega tednika, ki se z glasovnicami potegujejo tudi za lepe nagrade.
Vsak torek bomo objavili kupon, na katerem lahko glasujete za svojega najljubšega družinskega zdravnika ali zdravnico, ginekologinjo ali ginekologa ter pediatrinjo ali pediatra. Bralci lahko glasujete za enega, dva ali vse tri zdravnike, upošteva pa se samo en glas na posameznega zdravnika. Tisti, ki bo zbral absolutno največje številko glasov, dobi naziv Moj zdravnik 2006.
KUPON
Glasujem za:
^stednik
AdriaticSlovenica
racionalnim pogledom na svet in dogajanja v njem. Obenem nakazuje naklonjenost vzpostavljanju in ohranjanju medosebnih stikov in prijateljstev (idealno za vikende, počitnice in praznike). Modra, ki spominja na globino morja in nebesno širjavo, je pisana na kožo globokim in razmišljujo-čim, zanesljivim posameznikom.
Obenem temno modra barva simbolizira zvestobo in lojalnost, zaupanje ter kontinuiteto ciljev in interesov (barva uniform in poslovnih oblačil). Ljudje, ki
ljubijo temno modro barvo, so zanesljivi, vztrajni, močni, odločni in predani, lahko celo samozadostni. Pričujoča barva ponazarja tradicijo, trajne vrednote in spoštovanje preteklosti (pomembne vsebine srednjeevropskega strokovnega, poslovnega in kulturnega izročila). Hkrati pa navaja k emocionalnemu miru in sprostitvi, urejenosti, umirjenosti, harmoniji in zadovoljstvu (nič čudnega, da se nam prileže sredi prazničnega vrveža, ko je sila priljubljena zlasti v kombinaciji z zlato in srebrno), omogoča kombinacijo zadovoljitve in miru.
Daje občutek trajnosti, stabilnosti in moči v skladu s pričakovanji poslovnih (in političnih) krogov. Obenem spodbuja in utrjuje socialne kontakte in povezave ter krepi občutek pripadnosti skupini (prav tako pisano na kožo dobremu razpoloženju pri timskem delu). V urejenem in skladnem socialnem okolju, zaznamovanim z modrino, se upravičeno počutimo sproščeni in polni samozavesti oziroma samozau-panja.
NM
Med prispelimi kuponi naših bralcev bodo vsak teden izžrebali dobitnika polletne naročnine na revijo Viva, ob koncu akcije pa bodo med vsemi glasovalci izžrebali tri glavne (kuhinjski aparat Magic Bullet) in več kot 50 praktičnih nagrad (med njimi 20 odej Dormeo).
Tedensko nagrado (polletno naročnino na revijo Viva) prejme Marija Tojnko, Grobelce 44, 3264 Sv. Štefan. Glasovala je za družinsko zdravnico Hildo Prebil in ginekologa Gorana Cvita-na.
Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
OJPTIKA.
PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83

fi^A l^ip Industrijska prodajalna Polzela
VJlIVlINI Tel. 03 7037130,7037131
UGODNA PONUDBA V MESECU MARCU
NOVO ■ DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV D0 50% POPUST VELJA D0 RAZPRODAJE ZALOG
UGODNO; Hitri kredit do vrednosti 300.000,00 SIT oz. 1.251,88 EUR. Vse uredite takoj pri našem prodajalcu
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT,- POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
www.radiocelje.com
! IN CAJCKI
Nad živčne motnje (l.del)
Zdravljenje živcev in duševnih bolezni sodi v roke zdravnika, pri tem pa si lahko pomagamo tudi s pitjem čajev in drugih pripravkov iz zdravilnih rastlin ter z naravnim načinom življenja sploh. Nepravilen in nenaraven način življenja je vzrok marsikateri bolezni živcev. Dedna obremenjenost, hudo duševno ali telesno trpljenje, stalna vznemirjenja, razočaranja in brezciljnost marsikdaj pripeljejo do resnih duševnih motenj. Z naravnimi pomagali lahko pripomore-mo, da živčni sistem spet postane vitalen in da laže prenašamo stres.
Če se nas loti živčni nemir - to je stanje notranje napetosti in vznemirjenja, ki ga spremljata pospešen srčni utrip in zasoplost - se-zimo po poparku iz janeža (Pimpinella anisum), kamilice (Matricaria chamomil-la) in baldrijana (Valeriana officinalis). Mešanico teh zeli prelijemo z litrom vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 10 minut, nato precedimo. Pol litra popar-ka popijemo v 3 do 4 odmerkih čez dan.
Piše: PAVLA KLINER
potrebi. Tudi, če smo živčni.
Tesnoba je neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi občutka ogroženosti, zlasti brez jasnega zavedanja vzrokov. Spremljajo jo razbijanje srca, pretirano potenje in krči. Takrat je pravi odgovor bazilika (Ocimum ba-silicum). 2 grama njenih listov prelijemo z 2,5 decilitra vrele vode, pokrijemo in 10 minut namakamo. Popijemo skodelico takoj po glavnem obroku. Pomaga proti tesnobi, splošni utrujenostih stresu zaradi pretiranega intelektualnega dela. Blažilen učinke ima tudi poparek iz gloga (Crataegus oxyacantha) in majaro-na. Mešanico prelijemo z 2,5 decilitra kropa, pokrijemo in pustimo stati 15 minut. Precedimo. Pijemo po 2 skodelici dnevno, zjutraj na tešče in zvečer pol ure pred spanjem. Kot nalašč za tovrstne težave je tudi poparek iz melise (Melissa officinalis), ki prav tako zaleže pri depresiji in histeriji. 5 gramov zeli prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in 10 minut namakamo, nato dobro precedimo. Popijemo do 2 skodelici čaja čez dan.
Lipov poparek bo in stral
Bojazen je tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, pogosto pride v spremstvu mišičnih krčev, zasoplosti, tiščanja v prsih in želodcu ter pospešenega srčnega utripa. Če imamo možnost, si takrat pripravimo nadvse koristen majaronov poparek. Posušene liste in cvetove maja-rona (Origanum maiorana) prelijemo z litrom vrele vode, pokrijemo, pustimo 10 minut in precedimo. Pijemo po 3 skodelice na dan, zadnjo pred spanjem. Tudi lipov poparek, ki so ga močno čislale že naše babice, bo odgnal bojazni in strahove. Posušene lipove cvetove (Tillia platyphyllos eu-ropaea) prelijemo z litrom vrele vode in pokrijemo. Čez 10 minut precedimo. Popijemo 1 skodelico po
Poglejmo še živčni zlom, občasne napade, ki jih spremljajo krči, tresavica in kolcanje. Pomoč zoper to težavo nudi poparek iz melise, mete (Mentha piperita) in sivke (Lavandula spica). Mešanico teh zeli prelijemo z 2,5 decilitri vrele vode, pokrijemo, pustimo stati 5 minut in precedimo. Pijemo po 2 skodelici na dan, kadarkoli zunaj obrokov. Nadaljujmo prihodnjič.
o«	►> iMEnoiuiAri iE
20	INFORMACIJE
INGRAD gradbeno podjetje, d.d.,Celje V STEČAJU
objavlja
JAVNO DRAŽBO
ZA PRODAJO STANOVANJ, GARAŽ, SAMSKEGA DOMA, ARHIVSKEGA PROSTORA IN BRUNARICE
i. Predmet prodaje:
Stanovanja in garaže v stanovanjskem objektu Ratanska vas, Žibernik 35 (vhod 1 ), 37 (vhod 2) In 39 (vhod 3), Rogaška Slatina, ki stoji na parceli št. 9/3 vpisani v vložku št. 1323 k.o. Rogaška Slatina zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah.
Nepremičnina - pare. št. 1339/2 vpisana v vi. št. 827 k.o. Teharje zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Celju, ki v naravi predstavlja Samski dom v Štorah, Kovinarska 20,3220 Štore. Izklicna cena je 41,934.000,00 SIT.
3.
Nepremičnina - arhivski prostor površine 18,37 m2 v II. nadstropju poslovne stavbe Lava 7 v Celju, ki je vpisana v vložku št. 1153 k.o. Medlog Okrajnega sodišča v Celju. Izklicna cena je 1,500.000,00 SIT.
4.
Premičnine - osnovna sredstva iz seznama osnovnih sredstev na Rogli, ki v naravi predstavljajo brunarico na Rogli. Brunarica stoji na tujem zemljišču, ni vpisana v zemljiški knjigi in se ne prodaja kot nepremičnina. Izklicna cena je 1,315.810,00 SIT.
Stanovanja in garaže, Samski dom in arhivski prostor so podrobno ocenjeni v cenitvenih poročilih z dne 16. 9. 2005, 16. 10. 2005 in 7. 12. 2005, ki jih je izdelal izvedenec in cenilec Drago Žlajpah. Brunarica je ocenjena v cenitvenem poročilu z dne 5. 10. 2005 in v Dopolnilnem poročilu z dne 10. 1. 2006, ki ju je izdelal izvedenec in cenilec Željko Markan.
Premoženje bo prodano na javni dražbi, ki bo v sredo, 15. marca 2006 ob 14.30 uri v sobi št. 106/1 Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje.
II.	Pogoji javne dražbe:
Premoženje - stanovanja, garaže, Samski dom, arhivski prostor in brunarica se prodaja posamično po načelu »videno - kupljeno«. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ter tuje pravne in fizične osebe ob pogojih vzajemnosti, ki predložijo dokazilo o plačilu varščine. Kupci ne morejo biti osebe, določene v 153. členu ZPPSL.
Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10 % izklicne cene in jo nakazati na transakcijski račun stečajnega dolžnika št. 06000 - 0955275893 pri Banka Celje 2 navedbo »plačilo varščine za javno dražbo«. Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom ali položnico.
Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo vrnjena v roku treh delovnih dni po končani javni dražbi brez obresti. Potencialnemu kupcu, ki plača varščino pa ne draži, se varščina ne vrne, ampak zapade v korist stečajne mase. Dražitelj, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 30 dni po opravljeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po šklenIM pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase.
Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I.. II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali podati izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačano varščino pa bo stečajni dolžnik zadržal v korist stečajne mase. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin, zato se le-te zaračunajo dodatno. Druge dajatve, stroške sestave kupoprodajne pogodbe in druge
Kupljene stvari bodo kupcu izročene v last in posest po plačilu celotne kupnine.
Pregled cenitvenega poročila oziroma ogled premoženja, ki se prodaja, je možen po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Zvonimirjem Hudejem, tel. 03 / 541 75 05 ali GSM 041 / 705-697 v delovnem času.
III.	Pravila javne dražbe:
1.	Dražbo vodi stečajni upravitelj.
2.	Draži lahko tisti, ki je plačal varščino in to dokaže s pisnim dokazilom o plačilu.
3.	Zastopnik dražitelja mora predložiti pooblastilo.
4.	Oražitelji lahko dvigajo ceno za najmanjši znesek za stanovanja 500.000,00 SIT, za Samski dom 2,000.000,00 SIT in za garaže, arhivski prostor in brunarico 50.000,00 SIT.
5.	Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba.
6.	Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno.
7.	Dražba je končana 10 minut po zadnji najvišji ponudbi.
8.	Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti dokler ni zaključen zapisnik o poteku javne dražbe.
9.	Ugovore reši stečajni upravitelj takoj.
10.	Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata (čl. 154/1 ZPPSL).
■H IŠČEMO TOPEL DOM
Za pomladansko potepanje
Zgodba pod slikami pove vse - mi bomo tudi tokrat pripisali le njihov naslov in telefon, da boste srečen konec zgodbe hitreje »našli«. Njihovi telefonski številki sta 749-0-600 ali 749-0-602. Do Jarmovca, kjer je zavetišče Zonzani, pa boste najlažje prišli, če boste z avtoceste Celje-Maribor pri odseku za Dramlje zavili proti Šentjurju, nato pa sledili tablam zavetišča.
Še malo pa bo pomlad. V naravi se bo spet ponovno vse prebudilo, vzklilo, zaživelo. Dan se bo podaljšal, sonce bo z žarki ogrelo zemljo in prišel bo idealen čas za sprehode in potepanja po gozdu. Potrebuješ družbo? Nekoga, ki ne odgovarja, ki ne tarna, da nima časa, ki ti bo sledil v koraku z največjih veseljem, ki ga premore, nekoga, ki ti bo hvaležen za vsako besedo, ki mu jo nakloniš, kljub temu, da je ne razume popolnoma... Potrebuješ nekoga, za katerega si ti vse? Še enkrat poglej slikico in našel si ga. Tvoj sprehajalec!
Moja pot me je nedavno zanesla v azil, kjer so me vsa premraženega nahranili in veterinarsko oskrbeli. Vendar sem kosmati nadebudnež črnih oči in manjše rasti, ki si neizmerno prizadeva, da bi očaral človeka, ki bi mu nudil topel dom in vrt
»Vse, kar je prek sedanjosti, pa čeprav le za minuto, pomeni za nas prihodnost,« je že davno izrekel pisatelj in filozof Martin Kojc. Misel, ki nedvomno velja zame. V zavetišču veljam za živahnega, poskočnega in igrivega štirinožca, ki se zna ob pravi besedi in ob pravilnem ravnanju umiriti in biti poslušen. Zato si želim prihodnosti!
Dober človek ima rad živali, zato takšna fotografija ne potrebuje dodatnega komentarja.
Pasje misli je prispevala Aleksandra GRADIŠNIK, dijakinja 2. letnika Gimnazije Celje-Center
»Njega se pa prej sliši kot vidi,« so rekli tisti, ki so že me obiskali! Zaradi svoje pokončne drže, močnih tac in odločnosti sem primeren za lastnika, ki potrebuje za svojo okolico psa, ki bo zanj zvest čuvaj in družabnik, nezaželenim pa nepremagljiva ovira!
Ni še dolgo, ko je bil 14. februar, ki je v svetu poznan kot dan zaljubljencev oziroma dan vseh tistih, ki imajo možnost nekomu izkazati svojo vdanost. Meni je bila ponujena še ena priložnost, da vam dokažem, da sem psička mirne narave, skromna, predvsem pa zvesta dobremu skrbniku.
INF
CIJE
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.

SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
7a osebna vozila ' lažja tovorna vozila * traktorje • delovne stroje * motocikle * Športne izpuhe
PARCELO oli starejšo hišo, v Celju ali okolici, kupim zo gotovino. Telefon 04I 672-
PRODAM
SEATtoledo 1,8, reg. do 2007, lepo ohranjen, prodam. Telefon (03) 5731-033. L249 FORD escort 1,3 dx, letnik december 1992, model 1993, dobro ohranjen, prodam za 100.000SIT.Telefon041623-506. 976 CLIO II, 5 v, letnik 1998, metalno siv, radio, priklop, zimske in letne pnevmatike, prodam. Telefon 041 763-194. 987 BMW 740 i, letnik 1999,200.000 km, redno servisiran, brezhiben, maksimalna opremo, avtomatic-menjalnik, gps, pot. rač, tempomat, klima, 8 airbagov..., prodam za 3 mio SIT. Telefon 031 622-262. n RENAULT laguna 1,8 rt, letnik 1996, bele barve, ugodno prodam. Telefon 031
TRAKTOR Lindner geotrackt 65, letnik 2002,600 delovnih ur, kot nov, prodam. Telefon 041759-822. vk FIAT Štore 404, letnik 1980, reg., 1600 delovnih ur, za 1.280.000 SIT in štirivretenski pojekFar, 3,4 m, prodam za 170.000 SIT. Telefon 041 793-891.	Š198
ODDAM
V	CENTRU Šentjurja oddamo v nojem več
pisarniških prostorov. Informacije po telefonu 5743-186. KZ Šentjur z. o. o., Cesta Leona Dobrotinška 3, Šentjur, n
V	CENTRU Žalca oddom v najem opremljen
gostinski lokal, 44 m'. Telefon 041 399-484.	ž m
PRODAM
KUHASTE brane in sedež zo BCS prodom. Cena po dogovoru. Telefon 041 944-586.Š197 PAJEK Sip, 3,5 m, 4 vretena, prodam. Telefon (03) 5738-024. L264
ZLATEČE, Nova Cerkev. Na hribu prodam i.VhS
sestvo z zemljiščem meri 2,5 ho. Cena 13.000.000 SITali po dogovora. Telefon (03)5772-408.	868
CEUE, Ostrožno. Prodamo gradbeno parcelo, 1083 m', cena 15.600 SIT/m'. Telefon 041353A83.	94i PARCELO, velikost 9 arov, dostop ugoden, na lepem, sončnem kraju, prodam. Telefon 040 743-683. 991 1 ha zemlje, s kletjo, Zavrh nad Dobrno, primerno za vinogradnike, prodam. Telefon 5778-656. 996
KUPIM
MANJŠO hišo v Celju in okolici kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. n
HITRO NAROČITE
mmm
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev (€ 0,63), petkova pa 300 tolaijev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
^ -7|W«1 -fifc tudi letnik2006 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Prešernova 19
U 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:__
Kraj: _________
Ulica: _____________
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
RABLJENO masažno mizo (zložljiva, v kovčku) kupim. Telefon 031 762-375.L255
	TJW
■mL	MU
SUH les za ostreške, 12-10, dolžine 5 m in 10-10, dolžine 4 m, kupim. Telefon 051 384-034.	992
DVOSOBNO stanovanje, 60,98 m2, na Mestnem trgu 16 v Slovenskih Konjicah, prodam. Telefon 5754-927,051 367-
ENOINPOL ali dvosobno stanovanjevCelju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933.	n
IŠČEM
TRIČLANSKA družina, zdravnika, išče dvoinpol do trisobno stanovanje v bližini bolnišnice. Telefon 040 996427,040 952-150.	989
SEDEŽNO garnituro, usnjeno, prodamo. Telefon 041211-266.	919
PRODAM
EH0DNEVNE bele in piščance za dopitanje prodajamo na farmi Roje pri Šempetra. Jarkice vseh vrst bodo v prodaji od 20. marca. Telefon 700-1446. 878 TEUČKE simentalke prodam. Telefon (03) 5739-046.	L 250
ČRNO kobilo, staro 4 leta, vozno in ujahano, prodam. Telefon 041939-303. 972 PRAŠIČA, 100 kg, prodom. Telefon 5778-207.	970
PUJSKE, težke od 30 do 40 kg, domače reje, prodamo. Telefon 041 262-763. Ô195 TELIČKE simentalke, 150 kg, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031288-114. Š192 14 dni stara 3 teleta, 2 telički in bikca, telička je sivo rjavo, ostala sta simental-ca, prodom. Telefon (03) 5799-217.
Š193194
BIKCA, sivo rjavega, starega 14 dni, prodam. Telefon 5799-236. Š202
HBI
PRODAM
SENO prodam po ugodni ceni. Telefon 031 495-790.	Š196
SENO v kockah prodamo, cena po dogovora.
Telefon (03) 577-8509. looi NEBALIRAN0, ročno spravljeno krmo, prodamo. Telefon 5740-375. Š205
MENJAM
HLEVSKI gnoj menjam za seno in olovo. Telefon 579-4085.	990
PRODAM
LESENO uto s predprostorom, 4*3 m in predproslor, 2»3 m, prodam. Telefon 5472-232,041 783-074. 982 KOZOLEC Toplar, 4 okna, prodam. Telefon 031 734-017.	978
GUME, rabljene, ohranjene, od 12 do 19 col, letne in zimske, prodamo že od 2.500 SIT/kos naprej. Boh d. 0. o, Pokopoliška 39, Ljubljana. Telefon (01) 5404-677, 040234-969.	n
KUPIM
SNEŽNE verige, rabljene, za traktor Univerzál, 20 col, prednja kolesa, kupim. Telefon 5772-359.	1010
Sporočamo žalostno vest, da je sklenil svojo življenjsko pot naš dolgoletni sekretar in častni član
IVAN DIVJAK
Ohranili ga bomo v lepem spominu. Avto-moto društvo Šlander Celje
ni več vašega smehljaja,
le lep spomin in delo vaših pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
10. februarja 2006 je v 80. letu prenehalo biti srce naše--ga dragega
KARLA ČASARJA
iz Celja, Cigaletova ulica 2 (roj. 18.10.1926 v Neradnovcih v Prekmurju)
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pra-dedka in brata se zahvaljujemo vsem za izrečeno so-žalje, darovano cvetje in sveče ter drugo pomoč, ki ste
nafn jo nudili v naših najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se g. duhovniku Gezi Filu za opravljen pogrebni obred, govorniku Izletnika Celje in govornici KS Aljažev hrib, zvezi borcev, kompolskim pevcem za zapete žalostinke, Mateju za odigrano Tišino, kolektivom Izletnika Celje, Dimnikarstva Celje in Mure Murska Sobota ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem.
Ne solza, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
V SPOMIN
POLDIJU KOZOVINCU
(26.8.1956-6.3.2005) Minilo je leto dni, kar te več med nami ni. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
mmm
ZAPOSLIMO dekle za strežbo v dnevnem baru. Nudimo redno zaposlitev ali prek študentskega servisa. Telefon (03) 4921-420, Klavdija. Frigotransport, Peter Pišek s. p., Lopato 17,3000 Celje, n IŠČEM kakršno koli delo na mojem ali vašem domu. Telefon 040 718-329. 1003
ZAPOSLIMO natakarico v dnevnem baru. Informacije po telefonu (03) 4254-305. Branko Kolene s. p., Ipavčeva 12, Celje, n ZAPOSLIMO voznika v mednarodnem Iransportu-ES. Informacije po telefonu (03) 4254-305. Branko Kolene s. p., Ipavčeva 12, Celje.	n
BAR F16 nudi delo strežbe v lokalu. Informacije 041442-302, Nina. Nina Višnar s.p.,Pfeserjel8.	ins
>. Telefon (03) 428-2086, MIRNO starejšo kobilo prodam. Kupim zad-0., Kidričeva 13, Celje.
nje steklo zo seat toledo, letnik 1997. Telefon 041980-981. 1009
1W
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
- na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.si;
■	pri delodajakih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UPRAVNA ENOTA CELJE
Gradbeni delavec pomoč pri gradbenih delih, kopanje jarkov, priprava malt, pospravljanje gradbišča; do 16. 3. 2006; Pragmatik d.o.o. Vojnik, Globoče 10, 3212 Vojnik. Delavec brez poklica posluževanje strojev za sukanje in tennofiksiranje umetnih vlaken; do 7. 3. 2006; Aquaset d.d. Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore;
monter gradbenih elementov, delo na terenu; do 9.3.2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik;
varnostnik; 17.3.2006; Sintal Celje d.d., Družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje;
varnostnik; do 17.3.2006; Vazi d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Zidar za zidanje in ometava-
zidanje, ometavanje, opažanje, betoniranje; do 16.3.2006; Pragmatik d.o.o. Vojnik, Globoče 10, 3212 Vojnik. Nižja poklicna izobrazba (do
2	let)
pomoč pri strežbi hrane in pijač; do 10. 3. 2006; Manpower d.o.o. Podružnica Celje, Staneto-va ulica 4,3000 Celje.
skladiščnik blaga, bela tehnika, akustika, v prodajnem centra Drolc Celje; do 25. 3. 2006; Tri-pex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do
3	let)
voznik tovornjaka; do 18. 3. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o„ Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje;
delo v večjem živilskem skladišču, kjer boste odgovorni za ko-misioniranje blaga, razporejanje blaga po policah; do 10.3.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
skladiščnik, skladiščenje, ko-misioniranje, razporejanje blaga po regalih, delo v večjem živilskem skladišču v Celju; vloge na naslov: Manpower d.o.o., Stanetova 4, 3000 Celje; do 10.3.2006; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta S, J000 Ljubljana;
komisionar-skladiščnik, delo v večjem živilskem skladišču, zlaganje blaga, razporejanje blaga po policah in regalih, delo v Celju; vloge na naslov: Manpower d.o.o., Stanetova 4, 3000 Celje; do 10. 3.2006; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5,1000 Ljublja-
delovni inštruktor; do 14. 3. 2006; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik;
mizarska dela; do 14.3.2006; Manpower d.o.o., Podntžnica Ce-" lje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Strojni mehanik strojni ključavničar v vzdrževanju, konstrakcijsko ključavničarstvo, elektro in plamensko varjenje, kleparska dela in razrezova-nje različnih materialov, vzdrževalna dela na raznih strojih in napravah; do 14. 3. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Avtomehanik
avtomehanik; do 10. 3. 2006; Škorjanec Alojz s.p.. Avto Škorja-nec Podružnica Celje, Gaji 42, ^ 3000 Celje.
šivanje in ostala dela po potrebi; do 10.3.2006; Kovačevič Stanko s.p., Valéry, druga trgovina na drobno v prodajalni Valery-trgovina, Linhartova ulica 22,3000 Celje. Slikopleskar
slikopleskarska dela; do 25.3. 2006; Bornšek Anton s.p. Celje -Sobno slikarstvo in pleskarstvo, Novačanovaulica2,3202 Ljubeč-
Frizer
frizer v salonu Mitja, Planet Tuš Celje; do 10.3.2006; Mitja storitve in trgovina d.o.o., Tomšičeva ulica 8,6210 Sežana;
delo v frizerskem salonu Mitja, Planet Tuš Celje; do 10. 3. 2006; Mitja storitve in trgovina d.o.o., Tomšičeva ulica 8, 6210 Sežana. Zidar
zidanje, opažanje, betoniranje, ometavanje, izdelava fasad; do 16. 3.2006; Pragmatik d.o.o. Vojnik, Globoče 10,3212 Vojnik. Strojnik gradbene mehaniza-
C9strojnik TGM; do 18.3.2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka po Sloveniji; do 8.3.2006; Gratours d.o.o. Škofja vas, Škofja vas 30, 3211 Škofja vas;
prevozi blaga; do 10.3.2006; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16,3000 Celje. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 7.3.2006; Izletnik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20, 3000 Celje. Prodajalec
delo v trgovini Planet zdravja Celje; do 16.3.2006; AS AN d.o.o., Vodnikova cesta 8,1000 Ljublja-
svetovanje, prodaja na terenu, skladiščna dela (ličarskega materiala, orodja); do 1.4.2006; Avto Friz, d.o.o., Opekamiška cesta 12, 3000 Celje;
prodaja vijakov in orodja, vodovoda, ogrevanja, sanitarne keramike, kemije, vrtnega programa, delovne zaščite, elektromateriala, gradbenega materiala, bele tehnike, lesnega programa in okovja; do 5.4.2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekamiška cesta 2,3000 Celje;
blagajnik v tehnični trgovinico 5.4.2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekamiška cesta 2,3000 Celje;
prodajalec v prodajalni z barvami in laki na lokaciji: Celje, Kidričeva ulica 6; do 7.3.2006; Mavrica d.d., Slamnikarska cesta 1, 1230 Domžale;
Skladiščnik; do 10.3.2006; Metro d.d. Celje, Lava 8,3000 Celje;
prodajalec na bencinskem servisu; do 16. 3. 2006; Mol Slovenija d.o.o.. Glavna ulica 73,9220 Lendava-Lendva;
samostojni terenski prodajalec avtoservisne opreme in potresnega materiala, del. mesto v Celju; do 29.3.2006; Tetra-mark d.o.o.. Cesta v Gorice 10a, 1000 Ljubljana;
prodajalec pohištva; do 15.3. 2006; Tripex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7,3000 Celje. Kuhar natakar strežba pijač, priprava hrane; do 7.3.2006; Intégras d.o.o.. Podjetje za nizke gradnje in gradbeni inženiring, Proseniško 46,3230 Šentjur. Srednja poklicím izobrazba prernikač, spenjanje in odpenjanje premikalnega sestava, zavarovanje, signaliziranje in zaustavljanje vagonov, spremljanje loko-
motiv po postajnem območju; do 21. 3. 2006; Holding Slovenske železnice d.o.o. Sekcija za tovorni promet Celje - delovna enota, Kidričeva ulica 34,3000 Celje;
varovanje ljudi in premoženja; do 7.3.2006; Prosignal d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 19,3000 Celje.
Lesarski tehnik kontrolor kakovosti izdelkov; do 10. 3. 2006; Vaj d.o.o., Gregorčičeva ulica 7,3000 Celje. Strojni tehnik
komercialist v lesni panogi delo v poslovalnici in na terenu, svetovanje strankam, izrisi in meritve, priprava dela v proizvodnji; do 14. 3. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje;
kandidat za strojevodjo; vloge na naslov: Kurilniška 6,2000 Maribor; do 21.3.2006; Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sek. za vleko Maribor delovna enota Celje, Cinkamiška pot 4,3000 Celje.
Farmacevtski tehnik svetovanje in prodaja v zeliščni lekarni; do 7.3.2006; Biotopic d.o.o. Celje, Cvetlična ulica 9,3000 Celje. Gradbeni tehnik izmere, popisi, obračuni, predračuni, nadzor delavcev; do 16. 3.2006; Pragmatik d.o.o. Vojnik, Globoče 10,3212 Vojnik. Komercialni tehnik poslovodja bele tehnike, akustike in gospodinjskih aparatov, v prodajnem centru Celje; do 25.3. 2006; Tripex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7,3000 Celje. Ekónomski tehnik administrativna in komercialna dela; do 7. 3. 2006; Avto center Celeia d.o.o. Celje, Mariborska cesta 107, 3000 Celje;
trgovski poslovodja, odgovoren za organizacijo in razporejanje del in nalog v trgovskem centu, vodenje sodelavcev; do 14. 3. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje;
terenski komercialist, prodaja proizvodov lastne kozmetike frizerskim salonom; do 17.3.2006; Ramona d.o.o., Savinjsko nabrežje 5,3000 Celje;
tajnica; do 10. 3. 2006; Ster-mecki, d.o.o.. Mestni trg 3a, 3210 Slovenske Konjice. Ekonomsko komercialni tehnik nabavni referent, komuniciranje z dobavitelji, sklepanje pogodb, nabava materiala, spremljanje naročil, delo na terenu; do 14.3.2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Komercialist
komercialist za elektro program; do 5.4.2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekamiška cesta 2,3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja: do 29. 3.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
skrb za varnost gostov, delo na recepciji, postrežba gostov, vodenje blagajne; do 10. 3. 2006; Pa-nox d.o.o. Podružnica Celje, Gosposka ulica 2,3000 Celje;
finančni svetovalec, obiskovanje znanih strank na terenu; do 10.3. 2006; ZM providus d.o.o., Zagrebška cesta 20, 2000 Maribor. Inž. strojništva referent v logistiki; do 14. 3. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje;
referent v nabavi; do 14. 3. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Inž. gradbeništva vodja službe zagotavljanja kakovosti, vodenje in izvajanje aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, varovanjem okolja, vzdrževanje in razvoj sistema kakovosti, reševanje reklamacij, koordinacija službe varstva pri delu; do 14.3.2006; Ljubečna klin-
ker d.o.o. Ljubečna, Kocbekova cesta 30,3202 Ljubečna;
vodenje gradbenih objektov, gradbenik; do 14. 3. 2006; Mik d.o.o. Celje, Gaji 42,3000 Celje.
Ekonomist za komercialno dejavnost
vodenje pisarne, projektov in trženje; do 17.3.2006; Drago Mac-košek s.p.. Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Univ. dipl. inž. gozdarstva svetovalec II. za gojenje in načrtovanje gozdov, pripravnik; do 10.3.2006; Zavod za gozdove Slovenije Ljubljana, Območna enota Celje, Ljubljanska cesta 13,3000 Celje.
Univ. dipl. inž. strojništva tehnolog; do 14.3.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica4,3000 Celje;
projektni vodja za vpeljavo novih projektov; do 14. 3. 2006; Manpower d.o.o., Podmžnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje.
Univ. dipl. inž. računalništva in informatike
razvijalec spletnih aplikacij; do 14.3.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje.
Univ. dipl. gospodarski inženir gradbeniške smeri
projektni vodja; do 23.3.2006; Tehnopolis d.o.o., Celje, Kidričeva ulica 25,3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist vodja programa v marketingu, organiziranje in vodenje dela na projektu; vloge na naslov: Engro-tuš d.o.o.. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, za kadrovsko službo; do 10. 3. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje PE Kinematografi Planet Tuš Celje, Mariborska cesta 128,3000 Celje;
vodja računovodstva; do 14.3. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica4,3000 Celje;
samostojni komercialist za trženje izdelkov pravnim osebam, pridobivanje novih strank, servisiranje obstoječih; do 14.3.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje;
vodja zastopstev; do 10.3.2006; Vaj d.o.o., Gregorčičeva ulica 7, 3000 Celje;
vodja zunanje trgovine; do 10. 3.2006; Vaj d.o.o., Gregorčičeva ulica 7,3000 Celje;
vodja nabave; do 10. 3. 2006; Vaj d.o.o., Gregorčičeva ulica 7, 3000 Celje. Doktor medicine zdravnik po končanem sekun-dariju; do 14. 3. 2006; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Voj-
Doktor medicine specialist psihiatrije
zdravnik specialist psihiater (tdpp); do 14. 3. 2006; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Voj-
Doktor medicine specialist interne medicine
diagnosticiranje, preprečevanje bolezni, zdravljenje in rehabilitacija hospitaliziranih in ambulantno zdravljenih bolnikov, strok, med. spec, dejavnosti, izdajanje strokovnih mnenj, special ističnih izvidov; do 14.3.2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Univerzitetna izobrazba projektant požarne varnosti; do 9.3.2006; Kova d.o.o. Družba za izvajanje komplet, varstva pri delu, Teharska cesta 4,3000 Celje.
UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Delavec brez poklica strojnik gradbene mehanizacije; do 10. 3.2006; Hercog Ferdinand s.p. Storitve z gradbeno mehanizacijo, Tevče 8,3270 Laško.
delo na lesno obdelovalnih strojih, montaža pohištva, razpisova-njematerialne dokumentacije; do 10. 3. 2006; Paron d.o.o. Laško, Spodnja Rečica 100,3270 Laško. Keramik
polaganje keramike, pripravnik; do 1.4.2006; Pfeifer Franc -kera-mičarstvo in pečarstvo, I .eskovca 18, 3270 Laško.
Voznik avtomehanik
voznik tovornjaka; do 8. 3. 2006; Hliš Mihael s.p. Rimske Toplice - Prevoz stvari in oseb, Pa-neče 36,3272 Rimske Toplice. Strojni tehnik
kandidat za strojevodjo; vloge na naslov: Holding slovenske železnice d.o.o., Sekcija za vleko Ljubljana, Vilharjeva 2,1000 Ljubljana; do 21. 3. 2006; Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sek. za vleko Ljubljana delovna enota Zidani Most, Obrežje pri Zidanem Mostu 3,1432 Zidani Most. Računalniški tehnik oblikovalec spletnih strani; do 29. 3. 2006; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3,3270 Laško;
programer; do 14. 3. 2006; i -Rose d.o.o. Laško. Jagoče 3,3270 Laško. Prometni tehnik vlakovni odpravnik, neposredno urejanje prometa na srednje velikih postajah, urejanje in koordiniranje prem. dela, odprava tovora, zaključevanje blagajne; vloge na naslov: Holdin Slovenske železnice d.o.o., Sekcija za urejanje prometa. Partizanska c. 50,2000 Maribor; do 14. 3.2006; Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za vodenje prometa Maribor nadzorna postaja Celje, Krekov trg 1,3000 Celje.
Srednjastrokovna ali splošna izobrazba
potniško prtljažni blagajnik, prodaja voznih kart v mednarodnem in notranjem prometu, delovno mesto je v Zidanem Mostu; vloge na naslov: Holding SŽ d.o.o., Sekcija za pot. promet Ljubljana, Trg OF 6,1000 Ljubljana; do 21. 3. 2006; Holding Slovenske železnice d.o.o., Sekc. za potniški promet Lj. delovna enota Zidani Most, Zidani Most 9,1432 Zidani
Magister farmacije magister farmacije receptář; do 5.4.2006; Cizej Andreja, Lekarna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. Doktor dentalne medicine zobozdravnik; do 7. 3. 2006; Zdravstveni dom Radeče, Ulica OF 8,1433 Radeče.
UPRAVNA ENOTA _ MOZIRJE
Avtomehanik
avtomehanik (opravlja avto-mehanikarska dela, izvaja popravila vozil na terenu po bivši Jugoslaviji, izvaja kontrolo kakovosti opravljenega dela); do 14. 3. 2006; Pfeifer Franc s.p., Nizka 26, 3332 Rečica ob Sa-
Voznik avtomehanik
voznik - razvoz oz. dostava blaga po Sloveniji; do 10.3.2006; Zadražnik transport d.o.o., Lju-bija 87, 3330 Mozirje.
Natakar
natakarica; do 26. 3. 2006; Plesnik Dragica s.p., Logarska dolina 14, 3335 Solčava.
Srednja poklicna izobrazba
varovanje ljudi in premoženja; do 7.3.2006; Prosignal d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 19.3000 Celje.
UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE
Pomožni delavec
pomoč pri pleskarskih in fasa-derskih delih; do 15.3.2006; Pod-grajšek in drugi d.n.o., Vešenik 8, 3210 Slovenske Konjice.
Mizar
razrez lesa, lepljenje polizdelkov, izdelava pohištva; do 13.3. 2006; Tajnikar Danijel s.p.. Splošno mizarstvo, Preloge pri Konjicah 1,3210 Slovenske Konjice;
izdelava pohištva po meri; do 13.3.2006; Tajnikar Danijel s.p., Splošno mizarstvo, Preloge pri Konjicah 1, 3210 Slovenske Konji-
Oblikovalec kovin
oblikovanje kovin, zaključna ključavničarska dela, brušenje, varjenje; do 17.3.2006; Baumuller Dravinja d.o.o.. Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice.
Elektrikář energetik vezava elektro omar in drugih elektro komponent; do 10. 3. 2006; Wravor d.o.o.. Stranice 27, 3206 Stranice. Zidar
zidar; do 18. 3. 2006; Kohne Albin s.p.. Zaključna obrtna dela v gradbeništvu. Ulica Pohorskega bataljona 9,3214 Zreče;
zidanje, pomoč pri gradbenih delih; do 5.4.2006; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 3.5.2006; Curious d.o.o. Stranice, Križevec 44,3206 Stranice.
samostojna priprava hrane; do 14. 3.2006; Kuzman Jernej s.p. Gostilna, Na vasi 20, 3205 Vita-
peka pic in peka jedi na žaru; do 21.3.2006; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Natakar
natakar; do 21.3.2006; Leskovar Peter s.p., Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba orodjar; do 11.3.2006; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o.. Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice;
ekstrudiranje PVC profilov -moški; do 15. 3. 2006; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o.. Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. Kozmetični tehnik kozmetik, maser; do 10.3.2006; Kračun d.o.o., Proizvodno, trgovsko in storitveno podjetje, Slomškova ulica 6,3215 Loče. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 29. 3. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana.
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU
Osnovnošolska izobrazba pomoč pri gradbenih delih; do 10.3.2006; Belej Zlatko s.p.. Ke-ramičarstvo, Proseniško 8,3230 Šentjur;
prebiranje sadja; do 7.3.2006; Slom d.o.o. Ponikva, Uniše 11, 3232 Ponikva.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
skladiščnik-prodajalec, delo v večji trgovini, kjer boste zadolženi za polnjenje polic v trgovini, pomoč strankam, prevzem blaga, naročanje blaga in razporejanje blaga po skladišču; vloge na naslov: Manpower d.o.o., Stanetova 4,3000 Celje; do 10.3.2006; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana: Stmgar
vzdrževalna ključavničarska in strugarska dela, opravljanje remontov; do 10. 3. 2006: Alpos d.d. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. Monter ogrevalnih ruiprav monter ogrevalnih naprav; do 17.3.2006; FJbatrade d.o.o.. Ljubljanska cesta 26,3230 Šentjur. Elektroinstalatér elektroinštalaterska dela; do 17. 3. 2006; Elbatrade d.o.o., Ljubljanska cesta 26,3230 Šentjur.
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik TGM pomoč vgradbe-ništvu; do 1.4.2006; Vahen Anton s.p., Dela v gradbeništvu. Na razgled 8,3230 Šentjur.
Strojnik gradbene mehanizacije za vzdrž. in obn. cest
upravljalec stroja - valjarist; do 7. 3. 2006; Asfalt Kovač, d.o.o., Planina pri Sevnici 47,3225 Planina pri Sevnici. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 7. 3. 2006; Asfalt Kovač, d.o.o.. Planina pri Sevnici 47, 3225 Planina pri Sevnici.
- Št. 19 - 7. marec 2006
roc
DELA
23
Prodajalec
pradajalec elektrotehničnega materiala in gradbenega materiala; do 7. 3. 2006; Selič Anton s.p., Elektroinstalacije in trgovina, Ulica II. bataljona 16, 3230 Šentjur. Natakar
strežba hrane in pijač; do 15. 3.2006; Jug Jožica s.p.. Gostilna in trgovina Jug, Ulica skladateljev Ipavcev 18,3230 Šentjur. Srednjapoklicna izobrazba polagalec asfalta; do 7.3.2006; Asfalt Kovač, d.o.o.. Planina pri Sevnici 47,3225 Planina pri Sev-
delo v proizvodnji obnove av-toplaščev gamix; do 10.3.2006; Gaberšek Milan s.p.. Protect servis, Cesta Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur. Strojni tehnik
prodaja tehničnega blaga; do 7. 3. 2006; Selič Anton s.p., Elektroinstalacije in trgovina, Ulica II. bataljona 16, 3230 Šentjur. Elektrotehnik prodaja elektromateriala; do 7.3.2006; Selič Anton s.p., Elektroinstalacije in trgovina. Ulica II. bataljona 16, 3230 Šentjur.
Prometni tehnik
vlakovni odpravnik, neposredno urejanje prometa na manjših postajah, urejanje in koordiniranje prem dela, odprava tovora, izvajanje komerc. opravil; vloge na naslov: Holding Slovenske železnice. Sekcija za urejanje prometa. Partizanska cesta 50, 2000 Maribor; do 14.3.2006; Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za vodenje prometa Maribor nadzorna postaja Šentjur, Kolodvorska ulica 2,3230 Šentjur.
Upravni tehnik
sodni zapisnikar; do 14. 3. 2006; Okrožno sodišče v Celju, Okrajno sodišče Šentjur pri Celju, Ulica Dušana Kvedra 45, 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 29. 3. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH
Pomožni delavec pakiranje izdelkov zlaganje vreč na paleto - moški; do 7. 3. 2006; Destra d.o.o., trgovina, proizvodnja, storitve. Zgornje Negonje 11, 3250 Rogaška Sla-
Osnovnošolska izobrazba pomožna dela pri polaganju tlakov in stopnic; do 8. 3.2006; Droteka d.o.o. Rogaška Slatina, Steklarska ulica 11,3250 Rogaška Slatina. Živilski delavec v pekars-
peka kruha in peciva; do 15. 3. 2006; Sotla d.o.o. Podčetrtek, Imeno 75, 3254 Podčetrtek.
Zidar za zidanje in ome-tavanje
gradbinec, zidar; do 19. 3. 2006; Colnarič Janez s.p., Gradbeništvo J.C., Kidričeva ulica 78, 3250 Rogaška Slatina;
pomoč pri zidarskih delih; do 19. 3. 2006; Colnarič Janez s.p.. Gradbeništvo J.C., Kidričeva ulica 78. 3250 Rogaška Slatina;
gradbena dela; do 19. 3. 2006; Colnarič Janez s.p.. Gradbeništvo J.C., Kidričeva ulica 78, 3250 Rogaška Slatina.
Polagalec keramičnih oblog
polaganje naravnega in umetnega kamna ter keramike; do 8.3.2006; Droteka d.o.o. Rogaška Slatina, Steklarska ulica 11, 3250 Rogaška Slatina. Maser
masaže telesa po navodilih v Lotus centru; do 10. 3. 2006; Hotel Sava Rogaška d.o.o.. Zdraviliški trg 6, 3250 Rogaška Slatina.
Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela
strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela; do 14. 3. 2006; IPI d.o.o. izvajalski in projektantski inženiring. Zgornje Negonje 35, 3250 Rogaška
Reševalec iz vode
reševalec iz vode; do 7. 3. 2006; Terme SPA Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v domačem prometu; do 17. 3. 2006; Dečman Zdravko s.p., Avtopre-vozništvo. Spodnje Selce 9, 3231 Grobelno. Natakar
strežba pijač; do 10. 3. 2006; Turnar Franc s.p. Rogatec - Ko-vinarstvo in kafe bar. Trg 11, 3252 Rogatec. Farmacevtski tehnik tehnik v razvoju; do 10. 3. 2006; Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 54, 3250 Rogaška Slatina. Kozmetični tehnik kozmetična nega, ličenje, masaže obraza in telesa; do 10. 3. 2006; Hotel Sava Rogaška d.o.o.. Zdraviliški trg 6,3250 Rogaška Slatina. Prometni tehnik vlakovni odpravnik - neposredno urejanje prometa na srednje velikih in manjših postajah, koordinacija prem. dela, odprava tovora, izvajanje kom. opravil .(delovno mesto je v Rogatcu);do 21. 3. 2006; vloge na naslov: Holding Slov. železnic sek. za urejanje prometa, Partizanska c. 50, 2000 Maribor; Holding Slovenske železnice d.o.o. Sekcija za vodenje prometa Maribor-nadzorna postaja Rogatec, Lerchingerje-va ulica 4, 3252 Rogatec.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
zavarovalni svetovalec-za-stopnik za sklepanje zavarovanj - delo v Šmarju pri Jelšah; do 10. 3. 2006; Grawe d.d. Maribor poslovna enota Ljubljana, Komenskega 4, 1000 Ljub-
Univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva
agronom za sadjarstvo; do 17.3.2006; Hmezad hram Šmarje p.o., Obrtniška ulica 2, 3240 Šmarje pri Jelšah.
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Gradbeni delavec transportni delavec, delo se izvaja na področju Velenja in Šoštanja; do 25. 3. 2006; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor;
gradbeni delavec - pomožna gradbena dela; do 25. 3. 2006; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica manj zahtevna samostojna dela; do 10. 3.2006; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Ve-
natakar; do 14. 3. 2006; Os-trovršnik Jožefa - gostilna, Partizanska cesta 52, 3320 Velenje;
pomožni delavec; do 10. 3. 2006; Pergovnik Silvo s.p. Mizarstvo, Ravne 177, 3325 Šo-
voznik tovornega vozila; do 1.4.2006; Švikart Rudi s.p., Lo-kovica 23, 3325 Šoštanj. Osnovnošolska izobrazba izvajalec zaključnih del, izvajanje premazov, tlakov, kita-nje, delo z epoksidnimi materiali; do 10. 3. 2006; Tekavec d.o.o.. Podjetje za inženiring in consulting. Cesta I 5, 3320 Velenje;
mizar pomočnik; do 10. 3. 2006; Pergovnik Silvo s.p. Mizarstvo, Ravne 177, 3325 Šo-
Strojnik
prodaja in nabava rezervnih dèlov, sprejem strank v servis; do 25.3.2006; Avto Muršič servis in trgovina, d.o.o., Žarova cesta 7, 3320 Velenje. Elektromehanik elektromonter; do 14. 3. 2006; ATM SL d.o.o., Prešernova cesta 9 b, 3320 Velenje. Prodajalec
prodajalka; do 7.3.2006; Gro-belnik Vozelj Anica s.p.. Trgovina Košarica, Trgovina Košarica poslovalnica Gaberke, Ga-berke 101, 3325 Šoštanj;
prodaja darilnih in dekorativnih artiklov za opremo doma, zavijanje, dekoracija drobnih darila; do 10. 3. 2006; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22,3000 Celje;
prodajalec avtodelov in opreme; do 10. 3. 2006; Škorjanec Alojz s.p.. Avto Škorjanec podružnica Velenje, Partizanska cesta 10, 3320 Velenje
Srednja poklicna izobrazba
varovanje ljudi in premoženja; do 7.3.2006; Prosignal d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 19,3000 Celje. Strojni tehnik upravljalec laserskega stroja v Velenju - priprava stroja za laserski razrez, vnos parametrov v računalnik stroja na osnovi načrtov naročnika, programiranje stroja ter testni zagon, izvajanje meritev in po potrebi korekture programa in nastavitev, nadzor N; do 16. 3.2006; vloge na naslov Trenk-walder, d.o.o., Osojnikova 9, 2250 Ptuj, ali na prijava-@trenkwalder.si.; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105, 1000 Ljubljana. Prometni tehnik vlakovni odpravnik - neposredno urej. prometa na manjših postajah, urej. in koord. prem. dela, odprava tovora, iz-vaj. komerc. opravila; do 21. 3. 2006; Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za vodenje prometa Maribor-nadzorna postaja Velenje, Cesta talcev 36, 3320 Velenje;
Kretnik II. - pregl. in čiščenje kretnic, postavlj. kretnic, obvešč. ul. odp. o prihodu vlaka, občasno spenj. in odpenj. voz; do 21.3.2006; Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za vodenje prometa Maribor-nadzorna postaja Velenje, Cesta talcev 36, 3320 Velenje. Zdravstveni tehnik vodja pogrebno pokopališke službe; do 10. 3. 2006; Komunalno podjetje Velenje, Koroška cesta 37, 3320 Velenje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Velenja; do 29. 3. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana.
Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo
referent za knjigovodska dela; do 10. 3. 2006; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Ve-
Diplomirani ekonomist (vs)
komercialist - prodaja storitev; do 10. 3. 2006; Hernaus d.o.o., Kopališka cesta 2, 3320 Velenje.
Doktor medicine specialist interne medicine
zdravnik specialist interne medicine za delo na internem oddelku; do 14. 3. 2006; Bolnišnica Topolšica, Topolšica 61, 3326 Topolšica;
zdravnik specialist interne medicine za delo na pljučnem oddelku; do 14. 3. 2006; Bolnišnica Topolšica, Topolšica 61, 3326 Topolšica.
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Delavec brez poklica ročna dela, pomoč pri zunanji ureditvi; do 10. 3. 2006; Brodej Tone s.p. gradbena mehanizacija, Kvedrova ulica 20, 3310 Žalec;
brušenje polizdelkov; do 14. 3. 2006; Meško Ivan s.p. Prevozi, Arja vas 6a, 3301 Petrov-
pomožna dela v gradbeništvu; do 9. 3. 2006; Profi dom, d.o.o.. Ljubljanska cesta 26, 3320 Velenje;
tesar strešnih konstrukcij, krovec; do 9.3.2006; Profi dom, d.o.o.. Ljubljanska cesta 26, 3320 Velenje. Pomožni delavec upravljanje strojev težke gradbene mehanizacije na gradbišču; do 7.3.2006; Krajne Igor s.p. Visoke, nizke gradnje in transport Žalec, Cesta Žalskega tabora 21, 3310 Žalec. Čistilec objektov čiščenje poslovnih in obratnih prostorov; do 15. 3. 2006; Ava d.o.o. Celje, Vrunčeva ulica 37, 3000 Celje.
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let)
skladiščna dela; do 7.3.2006; Grobelnik Vozelj Anica s.p.. Trgovina Košarica, Pernovo 17, 3310 Žalec.
montaža hotelske opreme na objektih po Dalmaciji, Črni gori in Avstriji; do 1. 4. 2006; vloge na naslov ali e-mail:jernejrj-@gmail.com; Rogina Jernej, s.p. Euro mont, Efenkova ulica 2, 3310 Žalec. Elektrikář energetik elektroinštalacijska dela; do 17.3.2006; Veltrag d.o.o., Mat-ke 41, 3312 Prebold. Slikopleskar slikopleskarska dela; do 10. 3.2006; Herman Albin s.p.. Soseska 12, 3312 Prebold. Voznik avtomehanik prevoz kontejnerjev v mednarodnem prometu; do IS. 3. 2006; Vignjevič Ljubomir s.p., Avtoprevozništvo, Bevkova ulica 10, 3310 Žalec. Prodajalec
cvetličar - prodajalec; do 7. 3. 2006; Grobelnik Vozelj Anica s.p.. Trgovina Košarica, Pernovo 17, 3310 Žalec;
prodaja pohištva; do 15. 3. 2006; Lesnina d.d. Prodajni center Leveč, Leveč 18, 3301 Petrovče;
blagajničarka v trgovini z živili in mešanim blagom; do 10. 3. 2006; Natalija Peternel s.p., Prebold, Hmeljarska cesta 12, 3312 Prebold.
Srednja poklicna izobrazba
voznik tovornega vozila; do 9. 3. 2006; Profi dom, d.o.o..
VODNIK
10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - frizer Avgust Čatorič 17.00 Kulturni dom Šoštanj-preddverje Torkova peta ustvarjalnicazaotroke in starše 18.00 Mladinski center Velenje Magično gledališče film
19.00 Knjigama Antika
Predstavitev pesnika in pesniške zbirke
gost večera: Marcello Potocco
19.00 Dom sv. Jožef Celje Človek pred izzivi paranormalnih pojavov predavanje iz sklopa Nikodemovih večerov 19.00 Plesni forum Celje Mira Omerzel Mirt: Kozmične iniciacije predavanje
19.00 Narodni dom Celje
Koncert ob dnevu žena 19.30 Kulturni center Laško Cinco & Marinko
10.00 MNZC - Otroški muzej
Hermanov brlog_
Mlin na veter
17.00 Dom II. si
Miti in resnica o kulturi vodenja po žensko
okrogla m 19.19 Knjižnica Velenje-študijska čitalnica Dediščina v očeh : sti in Dediščina v očeh stroke predstavitev zbornikov
Ti nori tenorji (komedija)
gledališki abonma Torek
Zlata šestdeseta
koncert Nike Vipotnik
10.30 in 16.30 Muzej novejše _ zgodovine Celje
Demonstracija obrtnika - modistin ja Marta Žohar
17.00 Knjižnica j)ri Mišku
Knjižku_
Snežna kraljica gledališka predstava 18.00 Ploščad med nekdanjim KSC in Centrom Nova
__Velenje__
Razstavišče 360 odpnje novega razstavišča
Ljubljanska cesta 26, 3320 Velenje. Strojni tehnik vodja proizvodnje; do 21. 3. 2006; Zottel Branko, s.p. Izdelovanje kovinskih predmetov, Cesta Žalskega tabora 19, 3310 Žalec. Ekonomski tehnik komercialist za trženje pridobivanje novih strank in naročil, skrb za obstoječe stran-ke,svetovanje strankam, kontaktiranje z dobavitelji; do 14. 3.2006; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ulica XlV.divizije 6,3000 Celje.
Gimnazijski maturant
pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Žalca; do 29. 3.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inženir gradbeništva komercialist na terenu zastopnik za področje gradbeništva, kritin, hal; do 25. 3. 2006; vloge na naslov: Lindap d.o.o,
19.00 Savinova hiša Žalec Vidov ples Danijela Bedrača
predstavitev pesniške zbirke 19.00 Knjižnica Laško
Franci Horvat: Lepote Slovenije v štirih letnih
potopisno predavanje 19.00 Knjižnica Rogaška Slatina Babe ne tarnajo klepet o knjigi 21.00 Local
21.00 Mestni kino Metropol Kosta & The bluestones
končen
Trnava 5a, 3303 Gomilsko. Lindap d.o.o. Braslovče, Parižlje 12, 3314 Braslovče. Univerzitetni diplomirani eko-
vodja računovodstva; do 10.3. 2006; delovno mesto je v Preboldu; Saps d.o.o., Mestni trg 5, 3210 Slovenske Konjice.
S
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0.63), petkovega pa 300 tolaijev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000
0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere sc plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sariah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880.
(03) 49 00 881.
E-mail: radio@nl-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Francek Pungcrčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 2S 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Fotografije maturantov z vsemi podatki nam pošiljajte na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali po elektronski pošti na naslov tednik@nt~rc.si.
24	ZANIMIVOSTI
Zlato slavje Knešakovih
Kaj imata skupnega?
V kulturnem domu v Slovenskih Konjicah je bil nedavno izjemno odmeven pogovor z Vlasto Nussdorfer, višjo državno tožilko in avtorico knjige Naše deklice z vžigalicami.
Pogovor je vodila Ana Četkovič Vodovnik, profesorica pedagogike in psihologije. Tako sta bili na odru dve ženski, ki jima ni vseeno, dve avtorici razprodanih knjižnih uspešnic. Naše deklice z vžigalicami Vlaste Nussdorfer zbirajo denar za žrtve nasilja in zlorab. Dotiki besed Ane Četkovič Vodovnik bogatijo Unicefov sklad za pomoč otrokom. Pa še nekaj je obema izjemnima ženskama skupno - zgovornost. Za tiste, ki poznate Ano Četkovič Vodovnik, samo podatek: na pogovoru v Konjicah je komaj prišla do besede!	MBP
Ivan in Alojzija Knešak iz Debra pri Laškem sta II. februarja praznovala lep jubilej, obeležila sta namreč 50 let skupnega življenja.
Na lepo sončno soboto so se svatje odpeljali k Mariji pomagaj na Brezje k sveti maši, praznovanje pa so v krogu domačih nadaljevali doma. Knešakova sta se zlate poroke lahko veselila skupaj s tremi otroki, petimi vnuki ter dvema pravnučkoma.
V življenju zakoncema ni bilo lahko; Ivan je delal v rudniku Liboje, nazadnje tudi v kamnolomu, Alojzija pa v Keramični industriji Liboje. Pot na delo je bila dolga in ker nista imela prevoza, sta jo vsak dan prehodila peš - kar uro in pol sta porabila, da sta premagala pešpot preko hriba. Čeprav jima življenje ni prizanašalo, sta kljubovala vsem težavam, s katerimi sta se spopadala. Vsi njuni najbližji so veseli in ponosni, da sta Knešakova dočakala tako visok skupni jubilej, ob tem pa jima seveda želijo še veliko zdravih in srečnih let.
AB
Prva vrsta zgoraj (z leve): Rok Privošnik, Martin Trebše, Aleš Freitag, Klemen Plaznik; druga vrsta: Almedina Hankič, Klementina Firer, Maja Turnšek, Mateja Mastnak, Štefka Klenovšek, prof. Igor Lupše, prof. Valentina Pintar, Suzana Jelenko, Iris Majer, Andrej Felicijan, Urška Grum; tretja vrsta: Andrej Teržan, Sašo Klančnik, Andrej Grebene, Primož Pajnkihar, Janko Pere, Peter Pajnkihar.
Manjkajo: Matej Gerzina, Marko Janžek, Klemen Juraja, Danijel Kolar, Danijel Pařič, Samo Peer, Martina Ropaš, Gregor Rotar, Boris Sitar, Maja Šabec, Dejan Tržan, Roman Turnšek, Klavdija Gobec, Brigita Jelenko, Polonca Podkorit-nik. Jelena Rudonič in Maja Zagožek.
Prostore vrtca na Polzeli so februarja začasno spremenili v komendo, malčki pa so postali prebivalci škratovega gradu. Ob tem so povabili na ogled vse Polzelane, ljubitelje malteškega izročila, ki so se lahko preizkusili v spretnostih tistega daljnega časa, ko so v polzelski Komendi živeli pravi vitezi in morda tudi pravi škratje.
Skupaj so kiparili, kovali, slikali, šivali, izdelovali nakit, vezli, plesali, tiskali ter pripravljali zdravilne napitke in sladice. Obiskovalci so lahko spoznali, da je bilo življenje včasih res težavnejše, vsekakor pa bolj umirjeno in zadovoljno. Še posebej je bilo prijetno druženje z najmlajšimi, ki so jih vzgojiteljice spretno vodile in spodbujale pri izražanju domišljije. Organizatorji in izvajalci tega lepega kulturnega dogodka si vsekakor zaslužijo pohvalo, saj je ohranjanje malteške kulture na Polzeli zelo pomembno.
TT
Maturanti Srednje strokovne in poklicne šole Celje: 2.P4, smer prometni tehniki in 2.A3, smer konfekcijski modelarji
Starši in malčki pri šivanju
Vrtec spremenili v grad Komenda
Moja poroka na straneh Novega tednika
Če želite, da bi vaš najsrečnejši dan v življenju zabeležili tudi na straneh Novega tednika, nas pokličite na tel. št. 4225-190 ali pišite na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.