C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 19 novembrc 1926. Posamezna števitka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L. » pol let a 8 » » četrt leia 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. iYa naročila brez do: poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. MLMfTMLI št 68 V Gorki, v petek 19. novembra 1926 utoix. Nefrunkirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo; voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra; že«. — Tisk Katoliske tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzutta št. 18. Uprava in urcdništvo: ulicu Mameli stev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. Jiatolicizem in manjšine. Dolga desetletja so najznamenU tejši duševni voditelji katolicizma mi slovanskem jugu nosili v srcu željo, da se upelje v katoliški cer? kvi mcd južnimi Slovani staroduv; ni cerkveni jezik staroslovenski. Ta zelja velikega škofa Strossma; yerja, Vladimirju Solovjeva, Mäh? niča, Dobrile, se bo letos uresničila. Prihajajo zanesljive vesti, da se je Sveta Siolica na prosnjo jugoslo* vanskih škofov odločila, da upelje v jugoslovanske cerkve staroslo* venski jezik mesio latinščine. Ta poscbna pravica jugoslovanskih ka* toltčanov bo ugotovljena in zajarm čena v konkordaiu med Jugoslavijo in Sveto Stolico. Ko se bVza čas, da se bo po ka* foliških cerkvah Jugoslavije raze legal prelepi jezik svetega Cirila in Metoda, jezik slovanskih dedov, se naše srce veseli in pravi s prero? kom stare zaveze: Hvalite Gospo? da vsi narodi in vsu ljudstva zenn He. Staroslovenski cerkveni jezik ima zgodovinske pravice v kutoliški Cerkvi. Sveta Stolica je to histos rično pravico staroslovenščine že večkrat slovesno potrdila in se je sedaj odločila, razširiti te pravice na kraje, koder bivajo slovenski in hrvatski kaioličani v Jugoslaviji. Pozabiti pa ife smemo, da bivajo v Jago.sun'iji stotisoči nemških in mažarskih katoličanov. Kakor se prisrčno veselimo, da dobe sloven; ske, hrvaške in srbske katoliske župnije pravico, rabiti starosloven; ski obredni jezik — tako je našo katoliško vest globoko zadelo pos ročilo, da nameravajo usiliti iudi nemskim in mažarskim katoliškim župnijam v Jugoslaviji staroslovem ski jezik. V graškem dnevniku »Tages* post« je priobčil zastopnik banas* kih katoliških Nemcev, državni poslanec Grassl članek, v katerem trdi, da mislijo odločujoči krogi usiliti, dekretirati nemškim katoliš? kim duhovnijam v Jugoslaviji sta: roslovenski jezik. Nam je težko ugotoviti objektivno izvestnost teh trditev. Smairamo pa, da smo po svoji katoliški vesti dolžni, da vsako tako nasilno premembo cen kvenega življenja narodne manjši* ne obsodimo. ?Avo želimo, da hi naši katoliški rojaki v Jugoslaviji poknzali v tern prašanju široko; grudnost in plemenitost, ki le iz; ra/. pravega katoliškega univerza; iizma. Shvenska manjsina v Italiji se globoko zaveda, da manjšinski pro* blem ni prašanje ene dežele. Za; vedamo se, da smo samo del v veliki skupini manjšin, ki se bo: rijo za to, da vse narodne manjšfc ne pridejo do svojih narodnih in posebej jezikovnih pravic. Globos ko smo prepričani, da ideja naravz nega narodnega prava — ki je pas ganski svet ni poznal — temelji na katoliski ideji o človeški osebnosti. Ta ideja velja za vse case in naro> de. Ali je mogoče, da bi Cerkev to idejo teptala? Uverjeni smo, da lego, ,\n bo slot tin. Zaupno gle'dajo katoliske narodne manjšine v vods stvo katoliske Cerkve in naglašajo osnovno načelo katolištva, ki je polni in resnični univerzalizem. Te vrste smo napisali v upanju, da se bliža čas, ko bodo mogle kas toliske narodne manjšine razviti pred vodstvom katoliske Cerkve v celoti prašanje pravic, ki pripadajo manjšinam v cerkvenem življenju. Kaf se godi po svetu? Boji'v komunisticni stranki v Rusiji. Iz Moskve prihajajo poročila o 15. zboru ruskc komunističnc stran? ke. Pred nami lcži ruski dnevnik »Poslednija novosti«, ki prinaša izviren stenografiern zapisnik te^a zborovanja, ki je bilo sila napeto in viharno. Zakaj na tern kongresu so se spopadli desniearji in lcviearji in pokazalo se je, da je spor glo* bok in težko ozdravljiv. Najbolj značilna sta j4ovora dveh najbi* strejših «^lav boljšcviškc Rusije: Za sedanjo vlado je govoril Stalin, proti vladi je nastopil Kamenev. • V velikanski dvorani Rdeeega doma v Moskvi se je zbralo nad 800 zastopnikov komunistiene stranke iz vse Zveze soeialističnih sovjetskih rcpublik. Oder je ves ovit v rdeee sukno, nad ^ovorniš* ko tribu.no visi velik državni pra* por — srp in kladivo in solneni žarki na rdeeem polju. Visoko na stcni i^leda z o^romne slike Leni* nov temni obraz na zborovalce. Štiri dobe opozicije. Stalin je zaeel svoj ^ovor »o opo^ ziciji in notranjem položaju stran* ke« mcd silno napetostjo. »Opozicija v naroeju komunističs ne stranke jc eudno rastla in se je razvijala v štirih dobah. Aprila 1925. je nastopila starai, nam že poznana struja, ki jo vodi Trockij, skupno z novo opozicijo, -ki sledi Kamenevu. Predla^ali so, da se sprcmeni naert za sovjetsko ^ospodarstvo, ki ga je izdelal Ri^ kov (sedanji predsednik sveta ljud? skill komisarjev, t. j. ministrski predsednik). Bili so odbiti. Drugie so nastopili junija meseca; dobili so nove zaveznike v Zinovjevu in njegovih. Potem so šli voditelji opozicijonalnega bloka na jug in, nabravši si sil, so se vrnili v Mos* kvo in prešli v prem naskok na stranko. Govorili so: »Mi vam po? kažemo! Sli bomo na delavska zbo? rovanja, naj delavci povejo, kdo irna prav. Mi vam pokažemo!« Ta^ ko je kričala opozicija. Potcm pa... jc prosila odpušeanja in premirja. — Nastopila je četrta doba. Stran? ka je vodila z opozicijo pogajanja. Takoj v zaeetku je opozicija za- htevala, da se v zapisniku ugotovi, da oni popolnoma vztrajajo na svo? jih starih naeclih.« »Zdaj vidijo opozicijonalci, da so poraženi. Vse je proti rjim. Na kaj raeunajo? — Mislini, da racii; najo na to. da se bo položaj v dt> žavi in stranki poslabšal. Zato ea? kajo na »boljše case«, ko bodo mogli nakupičiti nove sile in spet naskočiti stranko. V tern ne more biti dvoma.« Stalin je za to trditev prinesel dokaze: prcbral je poro? ila špijona Andrejeva, ki ga je odstvo stranke poslalo v opozi* cijonelni stab, da je stranki sproti ipoioeal vse namere in načrte opo* licije. Opozicija je bila poražena, po*= leptana, udušena od burnih protest t.5v in ugovorov, ki so zašumeli po morajo vsi odpovedati takim na= dnom boja, ki bi jih mogli smatra* ti kot napad na vodstvo komunisj tične stranke. Mi tega nismo hoteli in nočemo. Zdaj vam je jasno, za? kaj mi pomagamo omejevati spore in zakaj na tern zborovanju nasto* pamo prav malo, le kolikor je nuj^ no potrebno. Po tern milem uvodu je Kamenev prešel v rezek napad na vse one, k;< očitajo opoziciji, da je poražena ir; da je zatajila svoja naeela. Vsak - i v»V. ki ga izi^ečc Kamenev, sprcmlja dvorana s šumom, sme* horn in kriki in le s trudom se go* vorniku posreči preiti na glavni del svojega govora, — o značaju ruske revolucije. Kje je komunizem v Rusiji? »Jaz sploh dvomim,« — pravi Kamenev — ali jc naša revolucija socialistična.« (Burni ugovori). LeUi 1918. je eden izmed boljševiških voditeljev zapisal znameniti sta^ vek: »V intercsu mednarodne re? volucije računamo na to, da bomo mogoče celo zgubili sovjetsko oblast, ki je nekaj čisto formalne* in postranskega.« Mož, ki je te bescde izgovoril, je bil Buharin, vaš pristaš. (Nemir v dvorani). Prav je govoril! Ker ni bistveno, ali je država sovjetska ali ne. Tudi v sovjetski državi lahko vlada kapi* talizem. Za nas je glavno in bist? veno, da je država socialistična, da je njeno gospodarstvo socialisticno in ne kiipitalistično. Tovariš Stalin je dejal, da bo socializcm v Rusiji zmagal, »ko bo končno izbruhnila svetovna socialna revolucija na eni strani, in na drugi strani ko bo moč ruskega proletarijata tako velika, da bo mogla obvarovati Zvezo so* cialistienih sovjetskih republik pred oboroženimi napadi zapadnih imperijalizmcv.« Ta proroški »ko bo nekoč« se mi zdi zelo, zelo po? mankljiv. Treba je postaviti še en pogoj: Sovjetska Rusija bo social listična, v njej bo zmagal komuni? zem šele tedaj, ko bo Zveza socia? lističnih sovjetskih republik prc* tvorila celotno svoje gospodarstvo — in ko bo podala dokaz, da njeno socialisticno gospodarstvo mnogo bolje zadovoljuje potrebe in zah? tcve mlijonskih mas kot pa kapita- listično gospodarstvo.« Kamenev tu preseneti zborovalce z besedami, ki jih jc govoril sain Lenin: »Mi nismo še dogradili niti temelja so? cialistične organizacije. In še to malo nam more jo uničiti sovražne kapitalistične sile.« (Sum in krik po vsej dvorani.) »Te besede je Lenin izgovoril v marcu 1922! Ce vpijete name, vpijete nanj!« pravi Kame? nev in stegne roko proti Leninovi podobi. Kdo je v pritličju. Kamenev na to preide na praša? nje, kateri stan naj ima državno oblast v svojih rokah. »Imeti mora? mo pred očmi dejstvo, da v pritlič? ju državne stavbe ni le fabriško in"? dustrijsko delavstvo, ampak da so pritlic je zasedli kmetje.« Po teh be? sedah Kamenev nekaj časa ne mo? re več govoriti. Kmečki delegati hrumijo, prcvračajo stole in vpijo nanj. Ko se dvorana umiri, nada? ljuje govornik: »Hotel sem reei, da mora Zveza socialističnih sovjet? skill republik biti proletarska drža? va. Lenin je dejal, da mora biti »proletarska država z uradništvom na vrhu«. To pomeni, da mora dr? žavni aparat stremeti za tern, da vedno bolj utesni sodelovanje de* lovnih množic pri državni upravi in da ta državni uradniški aparat sam vedno bolj krepko podvrže svojemu vodstvu delo množic.« ^ V tern delu svojega govora je Kamenev napadel vodstvo stranke, ker se udaja pritisku kmctov. De? lavci in kmetje bi morali brezpo? gojno in pokorno slušati navodila boljševiškega državnega uradništva in ne bi smcli iineti nobene besede pri vodstvu državnih poslov. Le ta? ko bo mogoče ustvariti pravi ko? munizem. Proti kulakom. Kamenev je nafo prinesel doka? ze, kako se tvori nova plast boga? tašev v državi. »V rokah kulakov (bogatih kmečkih posestnikov) se kupiči zemljiška posest na vaseh, v rokah nepmanov (boljševiških tr? govskih uradnikov) pa se kupičijo hiše in kapitali po mestih. To kupi? cenje kapitala se vrši s tako brzino, da je razvoj celega našega gospo* darstva zastal. Morali smo znižati izvoz žita in znižati uvoz.« Tu po?. čijo v dvorani kriki: »To jc teror! Ne boš nas strahoval!« Zaključek. Kongres je koncal s popolno ob? sodbo opozicije. Zastopniki so Sta? linu izrekli zaupnico, Kamenev, Troeki in Zinovjev pa so prejeli svarilo, naj nehajo s svojim neza? dovoljstvom. Stalin jim je zagrozil, da bo stranka vse nezadovoljneže, ki rušijo komunistično edinost, iz? ključila in zmlela. Toda vse kaže, da spor s tern ni završen. Komunistično vodstvo kri? či, ker ga je opozicija zadela v živo. Kongres je pokazal: 1. Da komunistienega gos]">odar? stva v Rusiji ni. 2. Da so kmetje začcli že uve? ljavljati svoje zahteve, ki se jim boljševiško vodstvo udaja. 3. Da so boljšcviki obupali nad svetovno revolucijo. 4. Da nastajata v Rusiji dva no? va bogata stanova: kulaki in nep? mani, nremozni kmetje in boljšc? viški trgovci. Za to je bil kongres važen in poueen. Pokazal je, da je kmečko ljudstvo prisililo boljševike, da gre? do prcko suhih, papirnatih gesel o komunizmu na nova pota. Stran 2. »GORŠKA STRAŽA« DNEVNE VESTI. POZ1V IN PROŠNJA. Prosimo vsakogar, ki bi kaj ve* del ali našel v valovju truplo v Idrijci vtopljene Ivane Lampe iz Sp. Idrije št. 8., da to čimpreje spo* roči na županstvo v Sp. Idrijo ali pa kr. orožnikom istotam. Poverjenikom Goriške Mohorjeve družbe! Prosimo čč. gg. poverjenikc, naj takoj pri oddaji knjig vpišejo ude za prihodnjc leto. Članarina 6 lir. — Kar naberejo denarja, naj nam pošljc.jo takoj, ostanek dopošljcjo pozncje. Obenem prosimo, naj nam čč. gg. poverjeniki na polah sporoče mnenja, želje in nasvete gledc knjig. — Tajništvo G. M. D. Čč. duhovnijskim uradom. Priodnja številka, ki bo te dni \z; šla, »Našega Čolniča« bo posveče* na spominski proslavi sv. Alojziju in sv. Sfanisluvu, dveh mladinskih vzomikov. Uprava prosi vse čč. duhovnijske urade, naj brž sporos če, koliko izvodov nameravajo na* ročiti, da bomo vedeU, v kolikšni nukludi naj »Čotnič« izidc. Nesreča pri procesiji. Od dobro poučene strani smo do* znali, da sta gospodični * kandida* tinji iz zavoda Notre Dame, ki sta se pred časom ponesrcčili pri pro* cesiji v Šlovrencu pri Moši, popol* noma okrevali in vršita vsa opra* vila kakor pred nesrečo. Udruženje državnih vpokojencev za Julijsko Krajino vabi vse svoje Clane na Goriškem k zborovanju, ki se bo vršilo v nedeljo 21. t. m. ob 10. uri predpoldne v Verdijevi dvorani, via Mazzini 4. Odstopivši predsednik g. Anton Roich bo po* dal obširno poročilo o društvenem delovanju. Telefonske pristojbine. Prometno ministrstvo je izdalo odlok, s katcrim se pristojbina za medmcstne telefonske razgovore na državnih črtah ob praznikih znižuje za polovico od normalne pristojbine. Kot' prazniki se sma* trajo vse nedelje, božič, novo leto in 20. September. Veliki »raport«. V pondeljek je novi vrhovni po* veljnik milice Mussolini sprejel poročila vseh 15 miličnih generalov, poveljnikov posameznih con. Vr* hovni poveljnik jim je razložil po* men predvojaških tečajev, ki jih vodi milica in pa novi načrt poli tične milične policije, ki je usta novljena pri vsakem legijskem po veljstvu (Uificio P.olitico di I.n vcstigazione). Ob koncu ie Musso lini tudi obljubil, da se bo razdelje vanje pušk redno izvršilo na ta na= čin, da bodo legijonarji dobivali p« 6000 pušk na mesec, dokler nc bo do vsi oboroženi. Posamezni gene rali so še ostali v Rimu, da poea= kajo še na posebna navodila. Ostanke sv. Alojzija prenesejo v Rim. Na drugi božični praznik 26. de«. t. 1. bodo prenesli iz Castiglione dello Stiviere v Rim ostanke sv. h- lojzija. Žrclezniški voz. v kateren bodo prepeljani, bo spremenjen v kapelico. Za to priliko se pricaku? jejo od vseh strani velike množics pobožnih romarjev. »Čiščenje« v Gorici . Vodstvo goriškega fašja je na svoji zadnji seji sklenilo, da pričns kot so višja obl&stvß. zaukazala tuci ono eistiti svoje vrste. V ta namei je izbran izven vodstva odsck treli mož. Vsak fasist se bo odslej rao ral izkazati tudi z dfilavsko knji* žico, da je res kje zaposlen. Senat na delu. V torek je senatska zbornica prišla skupaj. Načekiika vlade so ob vstopu burno pozdravljali. Pro? slavljali so tudi znanega senatorja Marconija, ki je nekaj novega, izumil. Danes, v petek, bo senat sprejel postavo o zaščiti države. Nemčija in Italija. Mussolini je pred par dnevi spre* jel urednika nemškega lista »Deut* sehe Allgemeine Zeitung« in mu je dejal, da ne vidi nobenega vzroka za razprtije rned obema narodoma. Vprašanjc nemške narodne manj* sine tu ne pride v poštev, ker on (Mussolini) sta'vi nasproti pravi* cam manjšine pravico večine. On je v tern oziru demokratieen. H koncu razgovora je povedal, da upa na skorajšnje popolno prija* teljstvo mcd obcma državama. Celjsko zborovanje SLS. Za nedeljo 14. t. m. je sklicala slovenska ljudska stranka zbor svojih zaupnikov v Celje, kjer se običajno vrše ti zbori. Glavno po* ročilo jc podal načclnik stranke in bivši minister dr. Anton Korošec. V glavnem je razpravljal o tern ali naj stranka vstopi v vlado ali ne. Med drugim je dr. Korošec izvajal, da ima stranka kot zastopnica Slo* vencev pravico do sodelovanja v vladi. Zato pa ona ne bo nikoli za? tajila svojega programa. Vsi hvali* jo socialna in gospodarska naecla slovenske ljudske stranke, odkla* njajo pa nekateri njen katoliški kul* turni program. Ta program pa, jc nadaljeval načelnik, pomeni, da te? melji stranka na nravni podlagi. Če bi tudi druge stranke imele tak program, bi to bilo zelo v prid dr? žavi. Mi od svojega programa ne bomo odstopili, toda v taktiki smo pa okretni. Te zadnje besede tol- maeijo politiki kot namigavanje na vstop v vlado. Po poročilih so prešli na volitve podpredsedništva. Za poslevodeče* ga podprcdsednika ic izvoljen dr. Marko Natlačen. Tagore v Jugoslaviji. Veliki indijski pesnik in mislec Rabindranath Tagore je prisel na svojem potovanju po Evropi v Za* greb. 'i'am je imel 15. t. m. preda* vanje v anglešeini. Nekatere svoje pesmi je prednašal v lzvirncm jezi* ku, v bengalščini. Iz Jugoslavije, kjer je veliki pesnik kot gost via* de, bo šel še v Romunijo in v Ru* sijo. Hindenburg bo odstopil? Nemški državni predsednik mar? šal Hindenburg bo kmalu obhajal osemdesctletnico rojstva. Kakor pravijo nekateri njegovi prijatelji, bo na svoj osemdeseti rojstni dan odložil cast državnega predsednika. Če bo to storil, bo Ncmeija zopet sredi zmed. Konec orjaske borbe. Veliki premogarski štrajk na An* gleškem gre h koncu. Javno mnenje se je obrnilo proti bogatim lastni* kom rudnikov, ki nočejo rudarski pari niti za las popustiti. Zdaj je menda tudi vlada sama nanje pri? tisnila in zato upajo, da bo stavke že prihodnji teden koncc. Ne bo pa krita ogromna škoda, ki jo je stavka prizadjala angleškemu go* spodarstvu. Ta škoda znasa 160 mi* ljonov angleških funtov (po drugih poročilih celo 400 miljonov). Toli- ko niso po izjavah angleških listov potrošili Angleži niti v burski voj- ni, ko so se vojskovali za južno Afriko. Slovenci v vladi. Vsled zunanje političnih dogod* kov je vprašanje o spremembi via* de v Belgradu stopilo malo v ozad* je. Odločilni listi pa pišejo, da sc bo ta sprememba kmalu izvršila in da bo slovenska ljudska stranka prišla v vlado. Pred to spremembo pa se mora spor v radikalnih vr* stah še poravnati. Ta nesoglasja, o katerih smo v naših političnih pre^= gledih že večkrat razpravljali, se* aajo nazaj do 1. 1922. Kakor sc ka* že bo Pašič s svojo skupino neko* likanj odjenjal napram Uzunovice* vi skupini. Slišijo se tudi glasovi, da bo Pašič odstopil, a par njego* vih najožjih somišljcnikov bo za* scdlo odločilna mesta. Nato šele namcravajo Slovenci vstopiti v vlado, pravijo zadnji glasovi. Nam se pa zdi še najverjetneja misel, da bo tarn ob novem letu imela Jugo* slavija trdno vlado, v kateri bodo zastopane sorazmerno vse tri stran* ke kot predstaviteljice Srbov, Hr* vatov in Slovencev. Novi fašistovski znaki. Prihodnje leto bodo vpeljali no* ve tašistovske znake. Ne bodo več jajčaste oblike, marveč štirioglati. Barve bodo šle počez, ne več vzdolž kot doslej. Obsojeni obrekovalec. Pred sodniki v Hamburgu se je te dni končala zanimiva obravna* va. Mlad časnikar, komaj 231ctni Huppertz, je po časnikih napadal monakovskcga kardinala Faulha* berja, eeš da je bil zaplcten v Hit* tlerjevo zaroto proti republikanski Ncmčiji. Prvič je bil Huppertz oproščen. Zdaj je pa bil pred se* natnim sodiščem obsojen na 6 me* secev ječc. Delavci za »mir«. Noblove nagrade za literaturo in znanost so že lahko razdelili. Težje pa je z »mirovno«. Vsako leto dobi namreč to nagrado mož, ki se je najbolj trudil za mir med narodi. Letos si Noblov odbor beli glavo, kdo bi to bil. Pa ga menda ne vi* dijo, ker ga med vsemi državniki najbrže ni. Za zdaj prihajajo v po* štev ncmški zunanji minister Stre* semann, Francoz Briand in znani nosilec panevropske zamisli grof Coudenhove * Calergi. Nemci na Južnem Tirolskem. Vlada je. razpustila na Južnem Tirolskem nemško narodno zvezo, nekak narodni svet (Deutscher Bund), nemško ljudsko stranko (Deutsche Volkspartei) in telovad* no udruzenje (Turnverein). Odborova seja društva »Skalnice« bo v nedeljo dne 21. t. m. ob 4. uri pop. v društvenih prostorih. Podpisano predsedništvo prosi, naj bi se vse cenj. odbornice prav go* i tovo udeležile. Predsedništvo. N. V. Gogol. PouBstotem, hoho se je sprl Ivon Ivanovič z Ivanom Nikiforovičem. Iz ruščine prevaja I. K. »Za koga me imate pri tern? Da bi jaz svinjo . . .« »Sedite, sedite«! Ne bom več . . . Naj vam bo vaše orožje, naj scg* nije in zrjavi stoječ v voglu v sobi — ne bom več govoril o njem.« Na to je sledilo molčanje. »Pravijo« je začcl Ivan Ivanovič: »da so trije kralji napovedali voj* sko našemu carju.« »Da, meni je pravil Peter Todo* rovič. Kakšna voj ska bo to in za? kaj?« »Resnično ni mogoče povedati, Ivan Nikiforovie, zakaj bo. Jaz me? nim, da hoeejo kralji, da bi mi spre* jeli turs'ko vero.« »Viš, neumneži, kaj hoeejo!« je pristavil Ivan Nikiforovič in pov* zdignil glavo. »No, vidite in zato jim je naš car napovedal voj sko. »Nc, pravi, sprejmite vero Kri* stusovo!« »Kaj pa? Naši jih bodo pobili, Ivan Ivanovič!« »Pobili. Tak nočete, Ivan Niki* forovič, zamenjati orožijca?« »Meni se čudno zdi, Ivan Ivano* vie: vi, se zdite kakor človck, ki je znan po ueenosti, a govoritc kakor kak nedornsel deček. Kaj, da sem jaz tak norcc ...« »Sedite, sedite, Bog ž njim! Naj v kotu zaležano ostane, ne bom vee govoril.« V tern so prinesli prigrizek. Ivan Ivanovič je popil kozareek in prigriznil pecivo s smetano. »Slu* šajte, Ivan Nikiforovič, jaz vam dam poleg svinje še dve vreči ov* sa; vidite ovsa vi niste sejali. Rav? no prav, to leto boste morali kupiti ovsa.« »Jej, moj Bog, Ivan Ivanovič, z vami bi mu bilo treba govoriti, kdor se je graha najedel.« (To še ni nie: Ivan Ivanovie tudi täkih iz* razov ne odpušča.) »Kcdaj se je še videlo, da bi kdo za dve vreei ovsa zamenjal orožje?« Ne bojte se, svojega koreta ne postavite v ceno. »No vi ste pozabili, Ivan Nikifo* rovič, da vam dam tudi svojo svi* njo.« »Kaj! Dve vreči ovsa in svinjo za orožje?« »Da, kaj se vam zdi to malo?« »Za orožje?« »Koncčno, za orožje.« »Dve vreči za orožje?« »Dve vreei a ne prazni, ampak z ovsom. A svinjo ste pozabili?« »Poljubite se s svojo svinjo, ko se s hudičcm ne boste, kali!« »O, vas priklene na verigo! Vidite; na tern svetu vam napikajo jezik z gorceimi šivankami za take bogo* J mrzne besede. Po razgovoru z va* mi si jc treba lica in roke umiti in še samega sebe okaditi.« »Prosim prav lepo, Ivan Ivano* vič: orožje je plemenita stvar, naj* zanimivejša zabava in celo kot okrasek v sobi je prijetno . . .« »Vi, Ivan Nikiforovie, vi ste se znesli s svojim orožjem kakor no* rec s pisano torbo« je dejal Ivan Ivanovie z nejevoljo: ker se je že res začel srditi. »A vi, Ivan Ivanovie, vi ste pra* vi gosjak.« Če bi Ivan Nikifoiovič ne bil iz? rekel te besede, bi se ona dva ne bila sprla med seboj in bi se bila razšla kot prijatelja kakor vsaki* krat. No. takrat se je zgodilo vse drugaee. Ivan Ivanovie je ves za* gorel. »Kaj takega se drznete ziniti, Ivan Nikiforovie?« je pristavil s povzdignjenim glasom. »Rekel sem, da ste vi, Ivan Iva* novič, podoben gosjaku!« »Kako ste drzni, gospod, ne ozi* raje se ne na lepe obieaje. ne na uvaževanje stanu, ne na družino, ste eloveka cb cast pripravili z za^ ničljivim priimkom?« »Kaj je pri tern zaničljivega? Za* kaj ste vi, Ivan Ivanovie pri tern tako razmahavali z ro'kami?« »Jaz ponavljam, kako ste me mogli proti vsem lepim običajem nazvati gosjaka?« »Nakihati vam na glavo, Ivan Ivanovie! Da ste se tako razkoko* dakali?« Ivan Ivanovie se ni mogel vee obvladati: ustnice so se mu tresle, usta so spremenila navadno obliko črkc i in so zavzela obliko črke o; z očmi je tako migal, da jc bilo strašno. To se je dogajalo pri Iva* nu Ivanoviču nenavadno redko; moral se je močno razsrditi. »Tako vam izjavljam,« je govoril Ivan Ivanovie, »da vas noeem vee po^ znati.« »Bog nc daj večje nesreče! Zara* di te ne bom zajokal!« je odgovoril Ivan Nikiforovie. Moj Bog, laze, ! laze, laze! Zanj jc bilo to silno rnuč? i no. »Moja noga ne stopi več v vašo i hišo.« Egc, ge!« je dejal Ivan Nikiforo** vie, ki ni vedel radi muenosti kaj storiti in se postavil proti svoji na* vadi na noge. »Ej, baba, hlapček!« »GORIŠKA STRAŽA« Stran 3. Hadar otPOGi pišejo____ V listu »La Voce di Gorizia« od 13. novembra razpravlja neki »Cab« o pouku slovenščine na go* riških italijanskih srcdnjih šolah. Pisavec jc pohvalil sklep šolskih oblastev, da so ukinile obvezni po* uk nemščinc na srednjih šolah tcr uvedle pouk slovenščinc. Pisavec trdi namreč, da je uradnikom, ki bivajo mcd Slovenci, potrebno zna* nje slovenščine, sicer ne vedo, kaj o njih ljudje govore in pišejo. Potem pa pravi »Cab«, da bi bilo bolj umestno, ko bi se mesto sloven* ščine poučcval srbsko hrvatski je* zik. Zakaj? Češ da slovenščina sploh ni samostojen jezik, ampak le dijalekt hrvatskega jezika. Av* strija, ki jc hotcla ljudi dcliti, jc v zadnjih 5Ü. letih ustvarila sloven* ski jezik, da bi tako Jugoslovane še bolj razklala. Vendarle vse to ni mnogo pomagalo; slovenščina je ostala dijalekt. V Jugoslaviji bo slovenščina v dogledni dobi zgini* la, to je čisto gotovo. Zato nastane vprašanje: čcmu bi se naši otroci učili slovenskcga dijalekta namesto pravega jezika, ki je hrvaški? To bi bilo pravtako, kakor če bi se v šolah poleg italijanščine poučeval furlansk". ali benečaiiski dijalekt. To piše »Cab«. Ko bi imeli upanje, da je »Cab« vsaj delcn poznavatelj stvari, o ka* teri piše, bi mi z njim polemizirali, da bi izpodbili njegovo zgrešcno stališče; ker pa kažejo njegove tr* ditve, da je v vprašanju popoln nevednež, zato se omejimo le na par ugotovitev. 1. Avstrija ni našega jezika v zadnjih 50. letih ustvarila. Sloven* ski jezik je jezik nasega naroda, ki biva na tej zemlji že najmanj 1300 let. Trubar nam je prevedel sveto pismo v dobi ko v Italiji še niso imeli svojega prevoda, ker so rabili sv. pismo samo v latinščini. 2. Avstrija našega jezika ne le da ni ustvarila, ampak ga jc v razvoju še ovirala. Le pod pritiskom razmer nam je dovoljevala koncesije, ka* kor nam jasno pričajo naše borbe za slovensko solo, za enakoprav* nost našega jezika v uradu. Do vseučilišča pod Avstrijo sploh ni* smo mogli priti. Oglejski patriarh nam ga je v srednjem vekti oblju* bil, a do izpolnitve ni prišlo zaradi vzrokov, ki niso bili v zvezi s pa* triarhovo voljo. Pač pa so Slo* vend prišli do svoje univerze, od* kar jc Avstrija propadla, torej v Jugoslaviji. 3. Naša literatura se — spričo na^ še številnc pičlosti — ne sramuje pred nobeno drugo literaturo. Toliko v ugotovitev pred otročji* mi trditvami gospoda »Caba«. Si* cer pa se v vprašanje pouka jezi* kov na goriških šolah absolutno ne vtikamo ter nrepuščamo reševanje in odločitev v tej zadevi oblastvom. Gospodarstvo. Kako vzpostatrimo občinske naprave? Ugleden posestnik nam piše z dežele: Vsled vednih nalivov in povod* nji so naše javne naprave, zlasti poti in ceste, deloma vničenc, de^ lorna razrite in razdejane. Kako naj si pomagamo v tem važncm vpra* šanju? Pregovor pravi: »Pomagaj si sam in Bog ti pomore!« Kako to* rej začeti? Najnujnejše dclo nas čaka pri poteh in cestah, kajti ako so te v nerabnem stanju, trpi vse naše narodno gospodarstvo. Bo* mo*li poti popravljali s plaeanimi delavci? Kdo jih bo plačal? Občr* na! Kjc bo dobila občina denar? Pri občinarjih! Torcj plačamo sami se* be. Nespametna kratkovidnost pri tem je samo dcjstvo, da nas bodo z našim deuarjem plačevali drugi in od nas zahtevali še mastne odstot* ke. Bili nc bilo dobro in iz gospo* darskih ozirov najbolj trezno in koristno, če bi v sporazumu z ob* činskimi načelniki poti popravljali sami po načelih tako zvane »ro* bote«. Vsak občinar naj bi soraz* merno z vrednostjo njegovega imetja izvršil določeno število dnin na lcto brezplačno. Seveda, »ro* bota« je pri nas obsovraženo ime. Spominja nas na tiste ease, ko so naši pradedje robotali raznim ne* nasitnirn in ošabnim nemškim gra* ščakom. Pa to je minilo. Ako bo* mo danes robotali. bomo robotali sami sebi. Vsak si bo rad pritrgal par dni v letu, da si bomo tako s skupnim delom uredili najpotreb* t nejše javne naprave, zlasti poti, ki | so tolike važnosti za vse naše go* ' spodarsko ziyljcnje. Ako kak ob* ! činski načelnik ne bi razumel ve* likega pom en a, ki ga ima uvedba občinskih robot, pojasnite mu, ka* ko se s tem stroški izdatno znižajo in kako odpadejo razna težka bre* mena, ki bi že itak preobložene občine udušila. Mnogo je že občin, ki so se zatckle k temu rešilnemu sredstvu ter uvedle roboto in pov* sod so z uspehi zadovoljni. Posne* majte jih fudi drugod, da si bomo tako z medsebojno pomočjo olaj* šali težke gospodarske prilike v do* brobit nas vseh! Kaj je novega na deželi? Solkan. V soboto, dne 13. t. m. je price! pri nas sv. misijon. Otvorjen je bil na tako svečan način kakor nikjer drugje — s plesom. Sramota! Kojsko. Odgovor na dopis »Pomagajte obeinarjem« priobeen v »Goriski Straži« dne 6. 10. 1926. Prijatelj me je opozoril na gor* nji dopis. Ker jaz sam nisem reden čitatelj čislanc »Goriške Straže«, zato odgovarjam šele danes. Sicer bi ne bilo vredno odgovarjati, ker članek smatram, — kakor tudi dru* gi pametni občinarji — za veliko hudobijo in nesramnost dotičnih občinarjev, ki so se ali ki se prito* žujejo pri uredništvu »Goriške Straže«. Nisem obvezan sestavljati nikakoršnih prošenj in tudi če bi bil obvezan, bi jih ne mogel, ker imam preveč drugih uradnih po* slov, katerih ni moč zmagovati. Prav bi bilo, če bi blagovolila Go* riška Straža poučiti dotičnc obči* narje, da naj imajo malo več do* stojnosti napram občinskemu ura* du, pa izgine moje čudno postoi* panje kakor tudi neosnovanc pri* tožbe. Če pa želijo občinarji, da bi jim občinski urad sestavljal proš* njc za penzije in druga privatna dela, katera po možnosti sicer tudi vršim, naj zahtevajo od gospoda župana povišanje uradniški moči od sedanjih dveh na najmanj pet moči. Onim občinarjem, katerim baje nisem hotel izdati zahtevanih do* kumentov, odgovarjam, da se tega ne spominjam, pa na stvari to nice* sar ne spremeni: če sem jim odre* kel ali ne, moje postopanje je bilo prav gotovo na mestu. Ugotovil sem iz uradnih spisov, da vlagajo občinarji po več prošenj za eno in isto zadevo, v pričujočem slučaju za vojno penzijo. Radi tega lahko, da sem odrekel dokumente z opaz* ko, da ima stranka že eno prošnjo vloženo na ministrstvo in naj čaka na rešitev iste, ker je dotična pros* nja že opremljena z dokumenti. Sicer bi imela stranka prosto pot pritožiti se pfi oblastvu za uvedba preiskave. Koneeno vseeno poziv* ljam baje prizadete občinarje, ka* terim sem odrekel zahtevane do* kumente, naj se zglasijo v obč. pi* sarni pri gosp. županu in zahtevajo disciplinarno postopanje proti meni. — Simčič Dami]an. Biljana. Dne 6. okt. jc prevzel v naši ob* čini v navzočnosti obč. zastopstva obč. načelnik g. baron Codelli obč. upravo. Kaj pa misli scdaj »ekssin* dako« Juša? Upali smo, da postane on podeštat, pa se naše upanje ni izpolnilo. G. Jušu moramo izreči le hvalo za delo, ki ga je vrsil kot župan. Saj je delal brczplačno in tako precej, prihranil občini. Le primerjajte našo občino z Medano in Dolcnjem, kjer so morali ob go* tovem času občutiti komisarsko službo. Pa ga kljub temu niso ho* teli imenovati za podeštata. Radi tega mu mora biti res hudo, toda mi ga radi mnogih stvari, čeprav je vršil službo brezplačno, ne more«; mo pomilovati. Gotovo je imel g. D' Otone koga drugega na vrsti za podeštata. A tudi on se je spekel. Pregovor pravi: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.« Sicer g. D'Otone ni sam vanjo padel, ampak tudi g. Jusji in nekdo drugi, ki je D' Otoneju bolj pri sreu nego Juša. In sedaj so vsi trije notri. Kdaj se ven izvlečejo, ne vemo. Menimo, da v tcm oziru nikoli, ker smo uverjeni, da ostane baron Codelli stalno pri nas. GracHšče nad Prvačino. Naša vasica kraljuje lepo nad Yipavsko dolino. Vendar se bolj poredkoma kaj čuje o nas. Oni dan lc nas je nekdo začudcno pobaral, zakaj se pri nas med službo božjo nič ne poje. Viz ga, smo si rekli, saj res že šest mesecev nimamo petja v cerkvi. Organist je, pevci so, pojc pa se ne. Ali so kaki skriti sporj ali kaj? G. vikar bo gotovo to stvar uredil, da bomo farani zo* pet imeli cerkveno petje kot je imajo drugod. Saj lepo petje v cer* kvi tako povzdigujc slavo božjo. Več občinarjev. Medvedje brdo. Vcliko novic bi rad napisal, toda za enkrat naj se omejim samo na par najvažnejših, katcre naj izve naša javnost. Pred vsem naj ome* nim, da hoče vse v Francijo. Vse drvi brcz pomisleka, kakor da bi se tarn ccdilo samo mlcko in med. Saj se dobi tudi doma kak zaslu* žek, čcravno bolj pičcl. Prerado se pripeti, da gre človek v tujino s polnimi upi v bodočnost in nazaj pride na stara leta ubog in pohab* ljen tcr ga mora nazadnje še ob* čina preživljati. Zatorej držite se domačc grude! Boljši doma črn kruh ko pečenka v tujini. Nedavno je Francu Erženu nekdo odnesel komate in nekaj verig. Cez teden dni pa je dobil hlapec, ko je šel zjutraj po mrvo za krave, v ko* zolcu na vozu kos papirja, na kate* rcm je bilo napisano, kje so komati s pripombo, da je kriva hišna go* spodinja. Komate in verige so do* bili kot je bilo označeno v vodnja? ku pod hišo. Spodnja Idrija. Nismo šc pozabili grozot prve povodnji, že moramo zopct poro* čati o nesreči, ki se je zgodila 9. t. m. dopoldne. Na brvi, ki je naprav* ljena čcz Pečniško grapo ob izlivu iste v Idrijco, nasproti prodajalni obenega konsumncga društva , je spodrsnilo Ivani Lampe, poročeni z Ignacijem Lampctom tako nesreč* no, da je padla v naraslo vodo, ka* tera jo jc kljub prizadevanju ljudi in karabincrjev odncsla. Parkrat se je potem še pokazala na površju Idrijcc, a rcsiti je ni bilo vec mo- goče radijiarasle vode. Ne bi bilo te strašne in žalostne nesreče, da ni ravno prejšnji dan ccstno vodstvo dalo podrcti boljšo zasilho brv, da* si so ljudje prosili, naj jo vendar puste. Brcz brvi pa ondotni prcbi* valci nikakor ne bi mogli izhajati. Vsaka prošnja jc bila zaman, čcš, da rabijo tramovc drugod. Ker je bila potem v kratkem času naprav* ijena zares le mala zasilna brv — samo dva tramova — nesreča ni bila izključena. G. Nacetu Lampe* tu in ostali družini pa naše naj* iskrenejše sožalje in sočutje! V teku letošnjih jesenskih povo* dnij je to že četrta smrtna žrtev v naši sari, katero je zahtevalo raz* besnelo vodovje. Otalež. Ker noče nobena bolj spretna ro* ka prijeti za pero, zato naj opiše moja okorna roka — kmcta trpina — nckoliko škodo, ki jo je povzro* čila tu pri nas zadnja velika povo* denj in silni vihar * orkan v noči od 29.—30. oktobra. Vslcd povodnji izgleda naše po* lje kot izorano, cez in čez vse ruja* vo, kakor da bi bili ravnokar polje posejali. Več ko kilometer dolgi u* sadi so drvili v doline in trgali nji* ve, bregove, travnike, gozdove, dre* vesa, poti in kozolce; v neyarnosti so bile celo hišc, cno je zrušilo, dru* go zasulo, zopet drugim stanc pre* maknilo. Kjer so bili prej lepi trav* niki, rodovitno polje, tarn si je iz* kopal hudournik svojo strugo. Nji* ve so polnc gramoza in kamenja; dračje in sadno drevje leži vse kri* žem na polju, vse je razmetano in pomesano, kakor da bi na tch tleh divjala pred kratkim najhujša voj* na vihra z granatami. Škoda je mi* lijonska! Nismo se še pomirili od zadnje povodnji, — ki se vec ali manj še vedno ponavlja, saj lije skoraj ne* prcnehoma — kar prihrumi v noči od petka do sobote (29.—30. okt.) strašanski vihar med bliskom in gromom, kakor bi nas hotel opozo* riti na sodni dan. Vsled grozne vi* harne sile so se hiše majale, mavec krušil, strehe se odkrivale, šipe žvenketale. Strešno opeko, vrata, deske je vihar nesel po vsej vasi; d re vesa je izrul s koreninami, po« lomil in pomandral je cele gozdove. Ljudstvo je vse preplašeno vstajalo in begalo sem in tja, ker se ni čutilo varno pod lastno streho. Vihar je tudi do tal podrl kozolce, kakor Val. Zajcu v Plužnjah, Mart. Raz* petu v Otaležu in drugim v Jasnah in v Lazcu. Mežn:\rju v Otaležu je vso streho odkrilo, novo, s cement* nimi ploščami pokrito, vrata in okna razbilo. Žalosten je pogled na šolsko poslopje, ki moli kvišku go* la rebra, ker je vihar odnesel stre* ho iz eternita in zraven še strešne tramove. Drugim posestnikom je orkan odnesel v kozolcih spravlje* nc poljske pridelke, kakor ajdo, se* no in drugo, da ni več sledu o njih. Skorai vsakdo je prizadet vsled teh strašnjh nesrcč. Masora je od nas ločena, odrezana po reki Idrijci, ker ni nobene prave brvi več. Za* silne brvi so smrtnonevarnc, kar so 7.0, raznc nesrece potrdile. Ljudsivo si najpotrebnejših /ivil n^ more preskrbeti in »cera« ob oblicah in krompirju, kjer ga jc še kaj v za* logi. Vse dovozne poti do Otaleia so razrite, porusene ali zasutc, tako da k nam noben voz ne more. — Županstvo, zgani se in preskrbi vsaj za varnost svojih ljudi! — Le* tina jc bila zelo pičla, draginja ne ponchuje, dohodkov nobenih, dav* kc je trebsl plačati,, zima in sneg pa pred vrati. Ali bi se človek ne raz* jokal. Dopnjte za sblad „Goriške Sfpaže,, to« Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Knjižeunost in utnetnost. Sveti Stanislav Kostka. V najvirmrncjši dobi, v 16. sto* lötju, ko se je luteranstvo z vso silo širilo po Evropi, jc dala Poljska tri izrcdne zagovornike katoliške vere, ki so vsak po svoje ndizmer* no koristili svoji dorhovini, pa tudi vesoljni Cerkvi: svctega škofa, po- znejc kardinala St. Hozija (1504— 1579), velikega orgattizatorja in učenjaka; o. Petra Skargo D. J. (1536—1612), slovečcga govofnika, ter Bcnjaniina mod svetniki Stani? slava Kostko. Stanislav, ki je umrl v cvetu let, v osemnajstcm letu svojega življenja, je bil tudi v po? božnosti sin svojej4n naroda: glo* bokočustven, postrežljiv, prijazen. Samo srce ga je bilo. Njegova otroško preprosta pobožnost do Marije in sv. Evharistije je že ta« krat imela čudcvito privlačnost do src sodobnikov, zlasti dijakov, in jo ima v nezmanjšani meri še da- nes. Videli smo že morda kje slvi= ko, kako Stanislava angel obhaja, aid kako mu — v bolezni — Mari j a da Dete božje v naročje; toda po* sebne razlagc v našem jeziku še nismo čitali. Zdaj imamo v tcj knjigi i slikc i temeljit življenjcpis, prvi v slovenskem jeziku, obenem pa spisan po najboljših; obširnej* še#a niti Poljaki sami nimajo. S to lepo knji^o tudi mi Slovenci res vredno in dostojno proslavljamo dvestolctnico kanonizacije tega slovanskega svetnika. Očetjc Druž? be Jczusove, pisatelj, tiskarna v Kranjn, vsi so se pošteno potrudili, da so nam podarili to lepo knjigo. Naj bi jo vsi vzgojitelji oskrbeli svojim učencern, starši svojim otrokom kot Miklavžcv, božieen ali novoleten dar. Spada pa tudi v knjižnico vsakega orlovskega od* seka, vsakega Kat. prosvetnega društva, vsake Marijine družbc. Knjiga se dobi pri: Upravi Glas« nika, Ljubljana, Zrinjskega 9 za nizko ccno: broširan izvod 20 Din (s pošto 21.50 D), v polplatno ve* zan 25 Din (s pošto 27 D), v cclo<* platno 30 D (s pošto 32 D). Knjiga ima tudi 6 lepih slik in prav lično zunanio obliko iz šole našega ve* likcga umetnika, g. prof. Plečnika. Sezite po knjigi in berite jo! Oj ta vojaški boben! Aleksandrija. Draga »Goriška Straža«, sprejmi tople pozdravc od slovenskih fan= tov * vojakov letnika šest, ki služi= mo pri tretji stotniji avtomobilske? ga polka. Močno nas razveseliš ko prideš med nas in nam prinašaš novic iz naših domačih krajev. Srčne pozdravc pošiljamo našim staršem, bratom, sestram, fantom in dekletom, ki so tako lahkomiscl* no pozabile na nas. Posebno se pri? poročamo letniku sedem, da bi nas kaj kmalu nadomestil. — Plesničar Milovan, Sedovec pri Grgarju; Kranjc Alojzij, Svino pri Kobaridu; Sivec Alojzij, Vrsno pri Kobaridu; Vidmar Jožef, Renče; Plešnar Viktor, Zadlog pri Črnem vrhu. Turin. Srčne pozdrave pošiljamo slov. fantje « vojaki, ki služimo pri 92. pešpolku prve stotnije v St. Fran* čišku pri Turinu svojim staršem, bratom, sestram in prijateljem, po* sebno pa ne smcmo pozabiti naših preljubih dcklct, eeravno so one /e davno pozabile na nas. Zelo bi nas razvcselilo, ako bi se kdaj tudi Ve spomnile na nas in nam poslale ka* ko kartico, ker bi jo zelo z veseljem prcbrali. Saj podnevi in ponoči mis slimo le na Vas, pa tudi v sanjah nam rogovilijo Vase rajske podobe po glavi. Srčne pozdrave pošiljamo tudi letniku 1907. Strašno težko Vas pričakujemo, da pridete tudi Vi okušat soldaški stan. Maksel Josip, Idrija; Nuncija Andre j, Bača; Simeič Leopold, Ko? zana; Kernel Ludvik, Koče pri Po* stojni; Čescn Andrej, Goče pri Vi* pavi; Černe Josip, Tomaj pri Seža^ ni; Raspor Ivan, Klane; Faletič Iv., Livck'pri Kobaridu; Kaluža Franc, Nerin; Čotar Teodor, Gradišče pri Prvačini; Volčič Anton, Št. Andrež pri Gorici; Uršič Anton, Štorje pri Sežani; Reja Josip, Kozana; Kos* mač Rudolf, Boršt pri Trstu; Mle* kuž Anton, Čezsoča pri Bovcu; Markič Leopold, Plave; Pintar Vin? cenc, Steverjan pri Gorici. Darovi. Za Alojzijevišče: Veleč. g. žup. Ivan Mozetič, Ravne, 28 L; Ukvani po veleč. g. žup. A. Oešornji 25 L. Vsem Bog stotero poplačaj! Za »Slovensko sirotišče«: Vele« čislana družina Povhova mesto cvetja na grob g.cc Poldine Terpis nove 15 L; o poroki sester Emilije in Francke Spačal v Kostanjevici na Krasu poslala, N. N. 20 L (Bilo srečno!); veleč. g. Ivan Mozetič, župnik v Ravnah pri Cerknem 14 L. — Srena hvala! Listnica uredništva. 6. top. polk, Modena: Ker smo, kakor ste gotovo videli, priobčili vaše pozdrave v predzadnji števil* ki, smo jih tokrat odložili. Valuta. Dne 16. novembra si dobil : za 100 franc, frankov 82- do 83.— Lir za 100 belg. frankov 62.- do 63.- Lir za 100 švic. frankov 465.- do 475.- Lir za 100 češ.-siov. kron 72.25 do 73.25 Lir za 100 dinarjev 43.50 do 4425 Lir za 1 Sterling 118 25 do 11D.25 Lir za 1 dolar 24 35 do 24 60 Lir Novci | po 20 frankov 90.- do 94.- Lir za 1(30 avst. kron 0.0330 do 0.0345 Lir Vojnoodškodninske obveznice: dne 16. novembra 65.50. Izjava.*) Podpisani obžalujem in povra* cam vso škodo, ki scm jo napravil »Ljudski posojilnici v Rihember* ku« v gmotnem in moralnem oziru ter se zahvaljujcm vodstvu iste, da je odstopilo od nadalnjega kazen* skcga posjtopanja. Rihembcrk, 15. now 1926. Vidmar Mirko. *) 3a člankc pod tcm naslovom odgovarja uredfiištvo samo v toliko, kolikor zaliteva zakon. Na prodaj je hiša z 8 prostori, trgovino z obrtnico za krčmo v Prvačini. Naslov pri upravi lista. Hiša s 6 prostori, vrtom in hie? vom, 10 minut od St. Petra pri Go* rici št. 255 »na Kosirišči« je na pro* daj za 20 tisoč lir. Več pove Fran? čiška Prinčič, istotam. Trgovina jestvin v goriški oko* lici se odda takoj v najem. Naslov pri upravi. ZOBOZDRAVNISKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema oo 9. do 12. in od 2, (>., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — ¦-¦ NASA VINA, dobra. po nizkih cenah, tudi v manjših količinah; marsalo, vermut, grenčice, žganje, vinski jesih itd. prodaja trgovina v ulici Ascoli St. 31 (na vogalu trga Korenj, de Amicis). Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 10. 12. 1926. »Conte Rosso« 19. 11. 1926. Iz Qenove v Njujoiik v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Conte Verde« 7. 1. 1927. »Principessa Maria« 17. 12. 1926. Iz Genove v Buenos Ayres v I31/2 dneh. v Avstralijo: »Re d'Italia« 10. 12 .1926. Informacije dajo in sprejema prcd naročila na vozne listke zastopnik F. Roskh, GorkG, Via Contavalle St. 4. G R9M0F0NI prenosni od 175-230, 330-540, 600-1000 lir. Nove gramafone s kovčeki z veliko iz- bero plošč (Valencia, Nanette, Seminola, Creola) v knjigarni WOKULAT Gorica, Corso V. E. 7 (vogal ul. Barzelini) Teles. 347. Röntgenologicni zavoö za zdravljenje in diagnostiko primarija Qr. i). DE FIORl I GORICI, CORSO VITT. EM. III. it. II SPRE3EÄ!» 00 9 - IZ IH Z - * Jakob Svilicfoj urar in zlaitar v GORICI, Gosposka ulica 19 Prodaja vse po najnižjih cenah: Ure budilke od 22'— lir naprej; stenske ure s tekom 8 dni 65 lir in še driige stvari po najnižjih cenah PI a čam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, krtov, veveric, jazbecev itd. itd. Prodajam PAST1 in POSEBNO MESO za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACfl i: GORICA - Via Carducci 6 - GORICA ~ " ^ Pozor rtQL izpremenjeni naslov! Posnemalniki znamke „Diabolo" (švedski izdelek) imajo sledeče prednosti: 1) Največja enostavnost in trpežnost stroja, 2) posnemajo temeljito in brezhibno, 3) desetletno jamstvo, 4) Konkurenčna cena in ugodnosti za plačilo. Zastopnik za Julijsko Krajino in Furlanijo: Just llšoj, agronom, Gorica Piazza della Vittoria (Travnik) št. 4. Teod« Hribar (nasio -> Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Cenfr. Posoj.) VelikB zslcga tz&w piatno Sz imu tosarnt Segsnchart I Rapan«, ssaho- ypstno b!?gc za porcčencB Mm :udi n\M izbira mo^gn in zcnsheys site Blago 8olidno! Cene imerne! P O 13 R U Z U I C Ä Ljubljonske hreditne bonhe v Gorici Corso Verdi „TrgiovsKI Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška Rlavnica rnnin~|~ f Illlir ifiNfl Reserve Dirt. 50,000.000 UtjUlFfllU LJUDLJHnH Din. 10,000.000 Podružnice : Brežice, Celje, Črnomeij, Kranj, Maribor, Metkovič Novj Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4% Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, cekow, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.