Ameriška Domovina
AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVCNIAN
MORNING NGWSPAP6R
NO. 133
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, JULY 9, 1952
LETO LIU — VOL. LIH
Tito utrjuje mejo proti Madžarski
DUNAJ. — Poročila iz Gradca naznanjajo, da utrjuje jugoslovanski režim mejo proti Madžarski. Pri Spielfeldu je, n. pr. is prostim očesom opaziti utrje-valna dela Jugoslovanov. Poročila iz Maribora vedo povedati, da se zakopi začenjajo pri Guš-tanju ter se raztezajo vse do Dravograda, Mute in Selnice, ki je blizu Maribora, in od tu proti-madžarski meji.
Parlament svobodne češkoslovaške države v New Yorku
Svobodni koncil bo govoril v imenu zasužnjenega ljudstva v domovini.
NEW YORK. — Tukaj je bil v sredo ustanovljen parlament svobodne češkoslovaške, ki bo govoril v imenu “zasužnjenega ljudstva v domovini.”
Ta parlament šteje 104 člane, med katerimi je 70 bivših članov češkoslov. parlamenta od leta 1918, ko je bila ustanovljena republika, pa do leta 1948, ko so jo-komunisti strmoglavili. Dalje so med njimi štirje bivši člani slovaške zakonodaje, deset bivših članov krajevnih zborov ter 20 bivših ambasadorjev ter drugih vodilnih osebnosti.
Če hočete dolgo živeti
PRETORIA, Južna Afrika. — Nek mož iz Pretorije, ki bo sedaj 96 let star, pravi, da če hočete dolgo živeti, živite normalno življenje. Mož je bil dolgo let tesar in ko mu je bilo 95 let, je; splezal na naj višje ogrodje neke stavbe, ki so jo gradili. Sorodniki pa so ustavili njegovo “ihto” za delo s tem, da so mu pobrali in skrili orodje za delo.
BARKLEY BO TUDI KANDIDAT
Stari pdpredsednik pravi, da bo nominiran in izvoljen za predsednika Zdr. držav.
WASHINGTON. — Podpreds. Alben W. Barkley je izjavil, da. bo kandidiral za demkoratskoi predsedniško nominacijo in da pričakuje, da bo nominiran ter izvoljen, čeprav je že 74 let star.
“Upam, da ne bo nihče izmec vas pozabil omeniti moje starosti”, je rekel Barkley časnikarjem. To je bila njegova prva konferenca s časnikarji, odkar je javil svojo kandidaturo, kar se je zgodilo v nedeljo.
Stari podpredsednik je sedel nad pol ure pod žarnicami foto grafov ter odgovarjal na vprašanja časnikarjev. Bil je tudi, on sam, ki je privlekel na površje svojo starost, po kateri ga časnikarji niso vprašali.
Rekordno število smrtnih nesreč preko narodnega praznika, 4 julija
V razdobju treh dni, v katerih, vključen Dan neodvisnosti, je bilo 643 smrtnih nesreč, kakor izkazuje zadnji pregled. -V teku razdobja praznikov Spominskega dne (Dneva kinčanjai grobov) je bilo 510 smrtnih nesreč.
Smrtnih slučajev, ki so jih zakrivile avtomobilske nesreče, je: bilo 366, 202 osebi sta utonili, — bengalični ogenj je povzročili smrt ene osebe, 73 nadaljnih pa je postalo žrtev te ali one smrtne nesreče.
Visok sneg v Avstraliji
SYDNEY, Avstralija. — v Avstraliji je v mnogih predelih zapadel visok sneg. Glavno mesto Canberra je dobilo zdaj v treh letih prvi sneg.
ROJSTVO ČETVORČKOV
PORTLAND, Me. Mrs. Elizabeth B. Pinkham, žena nekega tukajšnjega mizarja, je porodila četvorčke — tri deklice in dečka. Mati in vsi štirje otroci so zdravi.
“Blagor” slavcem pod komunizmom!
Po izjavah bivšega člana zveze madžarskih stavcev, ki je pred kratkim zbežal v Avstrijo, so stavci na Madžarskem izpostavljeni posebnemu sovraštvu komunistov, ki jih odkrito proglašajo za sovražnike ljudske demokracije.
Dobro organizirano tipografsko zvezo, ki so jo madžarski stavci, večinoma socialni-demo-krati, zgradili v zadnjih 30-40 letih, so uničili komunisti, ki so jo zasegli skupno s pokojnin-
Vremenski
prerok
pravi:
Danes podnevi in ponoči bo deloma oblačno in hladneje.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 9. julija 1839 je bil rojen John D. Rockefeller, Sr., ameriški kapitalist dn filantrop.
skim skladom, skladom za brezposelnost in drugimi dobrotami. Imoviao zveze so zasegli, male tiskarne zaprli, druge pa so podržavili.
Sedaj so stavci odgovorni za vsak lom ali okvaro strojev ter so v nevarnosti, da jih obtožijo sabotaže, kar vedi v zapor. Najmanjša pogreška se strogo kaznuje Namesto da dobi plačo, Se lahko zgodi, da mora na koncu tedna stavec plačati kazen 50 do 100 forintov zaradi pogrošnega stavka. V primeru tiskarskih pogrešk, posebno takih s političnim pomenom, se kaznuje stavec, ne korektor. Tako so na primer aretirali linotipista, ki je pogrešno stavil “Sztalinoe-kre” (Stalinov vol”) namesto “Sztalin oekle” (“S t a 1 i n o v a pest”), obsojen je od A. V. H. (tajne policije) na 10 tednov zapora Drugega linotipista so podali v koncentracijsko taborišče v Kistaresa, ker je stavil “El-szabadito Hadsereg” (uničevalna vojska), namesto “Felzabadi-to Hadsereg” (osvobodilna vojska). To pogteško so smatrali za žalitev sovjetske vojske in stavca so mučili na tajni policiji preden so ga poslali v taborišče.
“Poslej bomo boljši Amerikancir’
Theodore Andrica, znani časnikar in član uredništva clevelandskega dnevnika “The Press”, ki potuje vsako leto po Evropi, je vprav zdaj v Sloveniji, kjer se je sestal z mnogimi Clevelandčani in drugimi amer. rojaki, ki so tam na obisku. O teh pravi: “Ko se srečam s Clevelandčani slovenskega porekla, ki. so prišli v Slovenijo obiskat svoje sorodnike, mi vsi ti zagotavljajo, da bodo postali poslej boljši Amerikanci kot so bili doslej. . . ”
Te preproste besede preprostih ljudi, povedo več kot vse učene razlage in debate!
Tako sporoča Mr. Andrica. Mi pa dostavljamo; — Ko se ti ljudje vrnejo iz Jugoslavije nazaj v Cleveland, pa pravijo: “Ameriška Domovina še vse premalo piše o razmerah v Jugoslaviji in o trpljenju ljudi pod ondotno komunistično diktaturo!. .
Kongres Ukrajincev za svobodo izpod sovjetskega jarma
Na kongres je prišlo nad tisoč delegatov iz vseh držav Amerike, ki zastopajo poldrugi milijon amer. Ukrajincev.
NEW YORK. — V Statler hotelu v New Yorku se vrši tri dni trajajoči Kongres Amerikancev ukrajinskega porekla, ki zastopajo nad 1,500,000 svojih rojakov v tej deželi. Kongres bo naprosil Ameriko in ostali svobodni svet za pomoč Ukrajnicem v njih borbi za svobodo izpod sovjetskega jarma, in za ratifikacijo ali odobritev konvencije o' rodomoru.
Na kongres je prispelo nad tisoč delegatov iz vseh držav ameriške Unije, ki so poslušali branje poslanice predsednika Trumana, ki je izjavil, da je bila v sedanji kampanji resnice povedana resnična zgodba demokracije milijonom ljudi v “deželah, kjer je postalo maličenje resnice umetnost vlad.”
RAZHOD KONGRESA DO PRIHODNJEGA ZASEDANJA
V zadnjih urah zasedanja sta bili obe zbornici sko raj prazni; navzoča je bila samo peščica zakonodajalcev obeh strank.
WASHINGTON. Po izglasovanju skoraj nadaljnega bilijona dolarjev za ekspanzijo programa za atomsko orožje, se je 82. kongres 7. julija zvečer razšel, 13 minut zatem pa je dovršil svoja poletno zasedanje senat.
Obe zbornici, najprej senat, potme pa zbornica poslancev, sta naglo in zaporedno odobrili sledeče predloge:
DOVOLITEV $11,793,776,339 za financiranje atomske ekspanzije, pomoči inozemstvu in vojaških konstrukcij vse okoli sveta.
DOVOLITEV nad pol bilijona
S tem je kongres dovršil šestmesečno zasedanje, ki se je vršilo v znamenju trpkih debat, ne da bi določil datum prihodnjega svojega sestanka oz. zasedanja. To pomeni, da se more kongres letos še sestati samo na poziv predsednika.
Ko se je bližalo zasedanje o-beh zbornic svojemu koncu, je ostala v zborovalni dvorani samo peščica članov. V zbornici poslancev je bilo šestdeset demokratov in sedem republikancev, v senatu pa 11 demokratov in dva republikanca. Republikanci so odšli večinoma na konvencijo stranke v Chicago, toda
Razne drobne novice iz Clevelanda
dolarjev za rečne in pristaniške j-so večino predlogov potrdili br-projekte ter za kontrolo poplav, zojavno iz Chicaga.
General MacArlhur je govoril olvoritveni govor republikanske konvencije v Chicagu
Oplazil je sedanjo administracijo, ki da tira deželo v socialistično regimentacijo, od tam pa v komunistično tota litarstvo.
Guatemala prosi za Collazo-a
GUATEMALA CITY. — Kongres te republike je zaprosil 3. julija ameriški senat, naj deluje za pomilostitev Oscarja Collazo, ki čaka svojega usmrčenja na e-'ektričnem stolu, ker je sodeloval pri napadu, v katerem je bil ubit neki stražnik Bele hiše Guatemala prosi, da bi bil pomilo-ščen na dosmrtno ječo.
CHICAGO. — General Mac-Arthur je v ponedeljek zvečer z dramatičnim govorom otvoril zborovanje republikanske konvencije. MacArthUr je pozval republikansko stranko na novo križarsko vojno, ki naj reši narod “tragičnih zmot” sedanje administracije.
General je ožigosal sedanje voditelje kot “brezobzirne može, ki so podlegli internacionalni intrigi ter pripravili oder za dvig Sovjetije kot svetovne sile in našega relativnega pojemanja”.
Ob vstopu v dvorano je bil general pozdravljen z burnimi in navdušenimi ovacijami, ki se n-so polegle polnih šest minut. — Njegov govor, ki je trajal 57 minut, je bli 73krat prekinjen od silnega aplavza.
MacArthur, ki je hladen na-pram Eisenhowerjevi kandidaturi in podpira senatorja Tafta, je bil v svojem govoru nevtralen' napram obema kandidatoma, ni pa hranil z grajo administracije, ki jo je krcal zaradi njene notranje in zunanje politike. Rekel je, — da je imela demokratska stranka “plemenito dediščino”, pa je postala jetnica ’skemerjev’ in planar jev, kateri so infiltrirali njeno vodstvo, ki krmari deželo proti socialistični regimentaciji in totalitarni državi.”
NAJNOVEJŠEVESTI
Rekoč, da se je le redko zgodilo, da bi sp sedanja administracija pobrigala za ojačenje stremljenja po miru. . je MacArthur nadaljeval: “Nasprotno! S svojim neodločnim cincanjem je podaljšala korejsko vojno ter ustvarila sramoten vtis, da si ne u-pamo udariti po onih, ki tolčejo po nas.”
Ob koncu govora je MacArthur izjavil, da upa in prosi Boga, da pridejo meseca novembra zatrte svoboščine in oblasti spet v ljudske roke, kar se bo zgodilo z zmago republikanske stranke.
Amerika vežba japonsko policijo
TOKIO. — Vojaštvo Združenih držav je pričelo vežbati 500 častnikov japonske policijske rezerve v rabi tankov in topništva.
-----o----—
Šest premogarjev ubitih v Walesu
POINT OF AIR, Wales. — V nekem tukajšnjem rudniku se je smrtno ponesrečilo šest rudarjev, ko je voda poplavila rov.
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev!
Na kakšna vprašanja odgovarjajo dijaki v Jugoslaviji
Učiteljiščnikfrm, bodočim učiteljem in vzgojiteljem naroda, je predloženih šestnajst vprašanj.
GRADEC, Avstrija. — Dočim Titova vlada neprestano trdi, da je “vera popolnoma svobodna” v deželi, mbrajo dijaki, ki študirajo na učiteljiščih, kjer se pripravljajo za učitelje, odgovoriti na sledečih 16 vprašanj: Ali se zavedate dolžnosti, ki jo ima učitelj v socialni borbi? Ali ste idealist ali materialist? Ali hodite vedno v cerkev ali sa-CHICAGO. — Bivši predsednik j mo ob praznikih? Ali zahajate Herbert Hoover je v svojem v cerkev pod pritiskom svojih govoru na konvenciji repu-1 staršev ali drugih oseb? Ali zahajate v cerkev iz strahu pred smrtjo? Ali vfcstej kaj so delali duhovniki na političnem polju? Ali verujete v klerikalizem? Ah ste v dvomih v verskih ozi-
in te
Žalostna vest—
Iz domovine je dospela žalost-ina vest, da je umrla Marija: Trošt, doma iz Podgraj, Istra, živeča od svojega desetega leta) v Knežaku na Pivki, kjer ja vodila trgovino in gostilno pri: svojem stricu, pok. Josipu Cuče-ku. Stara je bila 72 let. Bolehala je več let. V Knežaku zapušča brata dr. Jos. Trošta in nečakinjo Nedo Trošt. V Ameriki pa brata Milana, profesorja v New Yorku, v Washingtonu brata Slave Trošta in nečakinjo Bo-žano ter svakinjo Ivano Trošt, rojeno Keš. Brat Rude Trošt ji je umrl pred nekaj meseci v N. Yorku. — Naj ji bo rahla domača zemlja, žalujočim preostalim izrekamo naše sožalje.
Pozdravi—
Mrs. Frances Leopold iz Ma-disona, Ohio, pošilja vsem svojim prijateljicam in znankam pozdrave iz Fontane, Calif., kjer se mudi na počitnicah.
Trideseti dan—
V petek 11. t. m. bo ob 7. url v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pok. Antona Kresal na 30. dan njegove smrti.
Na obisku—
Naš urad sta obiskala danes Vinko Frkulj iz Bhvabika, Minn. in Jože Paternost iz Gilberta, Minn., ki sta prišla v naše mesto,
iz
okolice
molitvi za umrlo Terezijo Urbančič.
30-dnevnica—
Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega! Frank Matjašič v spomin 30 dnevnice njegove smrti.
—-----o------
Novi grobovi
Mary Pečnik
Po dveh tednih mučne bolezni je preminula Mrs. Mary Pečnik rojena Turk, 10213 Prince Ave. v starosti 75 let. Ranjka je bila' doma iz Šmihela pri Žužemberku odkoder je prišla sem pred 55. leti. Bila je članica društva sv. Rešnega Telesa, Sv. Lovrenca fare. Tukaj zapušča žalujoče sinove Harry, Joseph in Edward, ter hčere Mrs. Mary Fortuna, Alice Goltz, Mabel Metlak ter vnuke in pravnuke, po pol brata John Turk, in Josipa. Sestre Mrs. Jennie Pekol, Anna Lekan, in Rose Turk. Pogreb blage pokojne se bo vršil v petek zjutraj iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda ob 8:30 in v cerkvi sv. Lovrenca ob 9. uri.
Marija Pikš
Po dolgi in teški bolezn je umrla včeraj ob pol devete ure dopoldan Marija Pikš,, rojena Oblak, zadnja leta stanujoča pri isinu Franku na 1028 E. 169. St.
Več let ja
(Rajna je stara 75 let.
. . , ,	.	,	.	.. j imela grocerijsko prodajalno na
obiskat svoje sorodnike xn prija-! -.,	.
telje. Dobrodošla!	CeStl‘
Bila je vdova po Frank Pikšu, ki je umrl pred 7. leti. Pripadala je društvu
K molitvi—
Člani Katoliških borštnarjev	„ . ..	• j
Vi	.	. J 0 i Slov. Sokohce, 442 SNPJ. in dru-
st. 1640 so vabljeni nocoj ob 8. L,	- - ..	„
- , , J .	•'	!stvu Srca Manje. Zapušča sina
uri v zeletov pogrebni zavod na,	.	, v , ,	- -	.
•n i m 04. i n., •	t (Franka in hčere: Mrs. Mane,
E. 152. St. k molitvi za umrlim _	-o n ^
Grobme in Mrs. Frances Beil, 4
blikanske stranke označil evropsko armado, ki ji je do nedavna poveljeval general Eisenhower, kot “fantomsko armado.”
WASHINGTON.—Skupno število zaposlenih ljudi v Ame-iki je znašalo meseca junija 63,572,000.
OSLO, Norveška. — Tygve Lie, gl. tajnik organizacije Zdr. narodov, je izjavil, da upa, da bo v Koreji doseženo premirje koncem julija ali v začetku avgusta.
PITTSBURGH. — Stavkujoči jeklarji so izjavili, da bodo pričeli v petek pogajanja s Sharon Steel korporacijo.
rh? Čemu bi se odpovedali veri? Ali se ne bi odpovedali veri celo tedaj, če bi bili prisiljeni zapustiti šolo? Kdaj in zakaj ste se odpovedali veri in Cerkvi? Ah smatrate, da je storila država prav, ko je prepovedala pouk veronauka v šolah?
Ridgway pojde v Anglijo
Pariz. — Gen. Ridgway, vrhovni poveljnik zavezniških čet v Evropi, odpotuje v Anglijo, kjer bo ostal v torek in sredo.
bratom Joseph Boldinom.
Po pismo naj pride—
V	našem uradu ima pismo Pavla Pestotnik. Pisala ji je Julka Franken iz Ljubljane, Moste, Krekova 15.
30-dnevnica—
Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Frank Matjašič v spomin 30-dnevnice njegove smrti. Žalostna vest—
Ivanka Rems je prejela iz domovine žalostno vest, da ji je V vasi Krtina pri Dobu umrla mati, Rozalija Rems, v častitljivi starosti 79 let. Naše sožalje. Popravek—
V	dopisu “Srebrna poroka,” smo poročali, da sta v Detroitu, Mich. praznovala srebrno poroko Mr. in Mrs. Mihael Majerle. Ime se pa glasi pravilno Mayhar, Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima riocoj ob 7:30 svojo sejo v navadnih prostorih.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Edard Grošel, 1171 E. 74. St. se je rodila v St. Ana /bolnišnici 7. julija deklica. Mr. in Mrs. Anthony Skettle, 1076 E. 68. St. sta postala s tem drugič; stari oče in stara mati, prav tako tudi Mr. in Mrs. A. Grošel, 15615 School Ave. Frank Cos, 1076 E. 68. St. je pa postal s tem drugič prastari oče! Čestitamo! Šesta obletnica—
V	petek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Mary Kali-ster v spomin 6. obletnice njene smrti.
Poroka—
V	cerkvi sv. Vida sta se 28. junija poročila Louise Kocjan, 1031 E. 70. St., in Stanley Ahlin, sin Mrs. Margaret Ahlin, 1101 E. 66. St. Mladi par je sedaj v Floridi. Bilo srečno!
K molitvi—
Oltarno društvo pri fari Marije Vnebovzete vabi nocoj ob 8. uri v Želetov pogrebni zavod k
vnuke in enega pravnuka. Doma je bila iz Preserja in v Ameriki se je nahajala od 1902. Pogreb se bo vršil v petek ob 9. uri v cerkev sv. Vida. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes; ob 5. uri v pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi na E. 62. cesti, pokopana bo v družinsko! grobnico na Calvariji.
Anton Perme
V torek je nagloma umrl na svojem domu, 923 Ida Ave., Anton Perme. Bil je star 48 let in rojen v Litiji, Slovenija, odkoder je prišel leta 1921. Zaposlen je bil pri Tapco Co. zadnjih deset let. Zapušča dva sinova in dve hčeri: Anthony, Jack, Shirlye in Clarisse, enega vnuka in sestro Pavlo v Argentini. Pogreb ben iz Grdinovega zavoda na 62. cesti v cerkev St. Phillip Neri v; soboto ob 9:30 in od tam na pokopališče Calvary.
Novorojenček umrl
Zakoncema Guido Trate na 7428 Taunton Ave. je umrlo novorojeno dete, ki bo pokopano v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. cesti na rusko- pokopališče. Mati deteta je bila rojena Jankovich.
George J. Mueller
Umrl Je George J. Mueller, stanujoč na 20230 Tracy Ave. Rojen je bil v Clevelandu in 57. let star. Zapušča ženo, sina, hčer, dva brata in dve sestri in 4 vnuke. Pogreb bo v sredo iz Grdinovega zavoda na Lakeshore Blvd. ob desetih v cerkev sv. Križa in od tam na pokopališče.
Povodenj v Pakistanu
DACCA, Pakistan. — Reki Co-milla in Gumti sta prestopih bregove ter povzročjli poplavo 3,000 domov, v katerih je bilo 10 tisoč stanovalcev.
Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, »te krivi svoje nesreče sami.
#ren Ameriška Domovina
i—fc H
«117 St. Clair Ave.
z/t b a »ir J. *.'^1»»f i,', i g
HEnderson 1-0623
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.	__
c^gfe>83	No. 133 Wed., July 9, 1952
Zaprta so vrata Amerike
V Ameriko bi rad, kako je treba začeti, da pridem tja? Po vsem svetu je na milijone ljudi, ki jim prihaja tako vprašanje na jezik. Največkrat ostane vprašanje neodgovorjeno, če pa skuša kdo odgovarjati, so njegove besede bolj podobne jecljanju kot govorjenju. Brez jecljanja sta pa nedavno odgovorila ameriški kongres in senat. In ta odgovor je kratek in krepak. Glasi se: Amerika ima vrata zaprta!
Pretekle mesece je šlo za to, da se ameriški splošni vse-litveni zakon spremeni. Tri leta so kovali za zaprtimi vrati la zakon. Naredili so razne osnutke, ki naj bi prišli v poštev pri razpravah v kongresu in senatu. Nekateri so hoteli naš vseli veni zakon omiliti, drugi so ga hoteli še poostriti.
Istočasno je šlo za to, da se poleg splošno veljavnega vselitvenega zakona napravi še kak poseben, začasen in zasilen zakon, ki bo za nekaj časa in za neko število odprl ameriška vrata takim in podobnim ljudem, kot so begunci, brezdomci in izgnanci. Neglede na veljavo splošnega zakona^o vselitvi (imigraciji) v Ameriko naj bi se tem ljudem dalo še za naprej nekaj takega, kot je bil znani “begunski zakon” iz let 1948 in 1950.
Splošni vselitveni zakon
Znano je, da je bila Amerika do prvih let po prvi svetovni vojni vseljevanju na široko odprta. Kako leto je bilo, ko je prišel v Ameriko brez vseh ovir in brez posebnih težav kar cel milijon tujcev. Polagoma se je začelo javno mnenje temu upirati in Amerika je skovala postave, ki so vse-Ijevanje zelo omejile. Prišlo je do takozvanih kvot, ki so določale, koliko ljudi more priti vsako leto iz ene ali druge države. Iz Jugoslavije na primer samo 845. Vseh skupaj pa malo čez 154,000.
Zadnja tri leta so, kakor rečeno, razni odbori pri vladi dosedanji zakon predelavah in pripravljali novega. Veliko je bilo prerekanja, pa nazadnje je zmagal zakonski osnutek, ki je pustil vso reč precej pri starem, v nekaterih pogledih pa jo celo poostril. “Kvote” so ostale, nekoliko so se pač spremenile, celotno število pripuščenih se je prav neznatno dvignilo.
Predsednik Truman je bil z dušo in telesom proti temu zakonskemu osnutku. Enako mnogi drugi visoko stoječi Amerikanci. Zlasti jim ni bilo všeč tole: Novi zakonski osnutek je določal na primer za Anglijo in Irsko zelo visoko kvoto. Tako visoko, da je ti dve deželi ne bosta izrabili, kakor je tudi v preteklosti nista. Pa so dejali mnogi pametni Amerikanci: Ostanek neizrabljene kvote naj se potem nakloni drugim narodnostim, ki imajo očividno premajhno kvoto. Tako bi potem morda iz Jugoslavije prišlo sem kakih 2000 ljudi na leto namesto 845. To je samo en primer v boju za novi zakon in zoper njega.
Toda pamet in srce nista zmagala. Novi zakon je bil sprejet v kongresu in senatu kakoršen je bil. Truman ga ni hotel podpisati in s tem je bil “vetiran.” Toda kongres in senat, ne bodita lena, sta se zopet sestala in dala novemu zakonu tako ogromno število glasov, da je Truman s svojim “vetom” propadel. Čujemo, da se bo novi zakon začel izvajati z novim letom, polno veljavo ima pa že sedaj, čeprav je sam Truman njegov največji nasprotnik.
Naj omenimo posledice novega zakona samo za Jugoslavijo. Nova kvota za Jugoslavijo je zdaj 933 na leto. Torej za spoznanje višja. Toda ker so polovico vsakoletne Jugoslaviji dovoljene kvote zasedli že begunci po znanem “begunskem zakonu” vse tja do leta 2001, bo moglo do imenovanega leta le po 466 in pol ljudi priti sem iz Jugoslavije! Zato se ni čuditi, da morajo priglašenci tako dolgo čakati, preden pride na vrsto njihova kvotna številka. Izjeme so redke in težko jih je ugotoviti. Sorodniške vezi v gotovih smereh kvoto ovržejo in človek pride sem dosti hitro. Na splošno pa velja: Amerika je poprečnemu Jugoslovanu, pa naj bo Slovenec ali karkoli, skoraj do kraja zaprta!
Poseben vselitveni zakon
Obenem s splošnim so skušali spet skuhati tudi tega. Takoj ko je prišel iz veljave begunski zakon iz let 1948 in 50, se je začelo gibanje za nekaj novega v tem smislu, ali pa kar za podaljšanje prejšnje zakonodaje. Spet je bil Truman tisti, ki je dal glasno pobudo, naj se nekaj takega napravi. Na podlagi njegove znane “poslanice kongresu” sredi letošnje zime je kongresnik Celler sestavil nov zakonski osnutek, ki so ga potem pretresali in imeli razna zasliševanja o njem. Mnogo odličnih Amerikancev je osnutek na vso moč podpiralo, pa tudi takih ni manjkalo, ki so nastopali bolj ali manj ostro zoper njega. Slabo poučeni in v Ameriko hrepeneči ljudje po raznih delih sveta so pa že mislili, da je nov zakon tu in da bodo zdaj “poklicani” na pot v Ameriko. Kakor da bi kak ameriški predsednik napravljal zakone, že samo s lem, da izrazi pred poslanci svojo željo!
Zdaj je kongres s senatom vred svoje delo za letos že zaključil. Razen če'ga predsednik'na jesen spet pokliče k zasedanju. In kako daleč je prišlo v zadevi Cellerjevega zakonskega osnutka, ki naj bi bil v prid preostalim beguncem — vsaj do neke mere?
Osnutek so sicer tik pred razhodom vzeli v kongresu na znanje, do kake resne debate in zlasti do glasovanja pa ni prišlo. Dejali so, naj se zadeva vrne odboru in naj se tam še in še pretresa. S tem je bila stvar pokopana. In so celo dejali, da je .. pokopana brez duhovnika . . .
Ali je pokopana za vselej? Ker gre samo za nekaj zasilnega, utegne kmalu po novem letu, ko se bosta kongres in senat zopet sešla k zasedanju, priti spet na dnevni red. S kolikim uspehom, tega ne more nihče predvidevati. Vsekako pa za sedaj in morda za leto dni in več ostane Amerika zaprta tudi takim, ki so pretekla štiri leta imeli priliko priti sem pod doslej obstoječim “emergency” zakonom, znanim pod imenom “begunski” ali “D. P. zakon.” — P. B. A.
BESEDA IZ NARODA
Zahvala dobrofnikom
Cleveland, O. — Podpisani sva zbirali prispevke za farno cerkev v Sv. Vidu pri Stični in nabrano poslali tamkajšnjemu župnemu upravitelju. Pred nekaj dnevi je prišel sledeč odgovor:
Spoštovani dobrotniki farne cerkve Sv. Vida pri Stični! Dragi rojaki!
Nad vse prijetno sem bil presenečen ko sem od naše faranke Jožefe Štepec iz Amerike dobil obvestilo, da ste sklenili podpreti našo farno cerkev z velikim darom. Po zamudi nekaj tednov, kar pa niste krivi ne vi ne jaz, sem sedaj vse, kar ste mi poslali, prejel. Rad bi se vsem in vsakemu posebej pismeno zahvalil, pa res ne morem, ko sem čisto sam na fari. Zato ob tej priliki prosim gospo Frances Novak in gospo Jožefo Štepec, ki ste skupno nabirale darove, da se v mojem in v imenu mojih faranov, za vse Vašo velikodušnost in dobrosrčnost, vsem dobrotnikom prisrčno zahvalita.
Čeprav ste nekateri že po več desetletij od stare domovine, pa vendar niste pozabili svoje rojstne fare in cerkve, v kateri ste bili krščeni. Naj bo ta Vaš velikodušni dar kot zahvala Bogu za dar sv. vere, v katero ste bili pri sv. krstu sprejeti. Ne morete si predstavljati, kako nam bo vse, kar ste nam poslali, prav prišlo. Z molitvijo za božji blagoslov pri Vašem delu se Vam hočemo vsaj malo izkazati hvaležne za Vašo dobroto. ič|e pri Bogu ne bo ostal niti kozarec vode nepo-plačan, kaj šele tako velik in dragocen dar! Za vse dobrotnike bom opravil dve sv. maši. Tudi vso faro in njene zadeve kakor tudi svoje skrbi Vam. priporočam v molitev!
Še enkrat vsakemu posebej in vsem skupaj uprisrčen: Bog povrni!
Janez Bergant, župni upravitelj. Št. Vid pri Stični,
8 junija, 1952.
Vsem dobrotnikom se naj iskrenejše zahvaljujeva in sporočava, da darove še vedno sprejemava, ker cerkev je pomoči še
hudo potrebna. Kdor bi želel kaj darovati naj prinese ali pošlje na najin naslov,
Frances Novak ali Jožefa Štepec, 793 E. 154. St., Cleveland 10, Ohio.
če ne veste, kaj Liga dela
Cleveland, O. — Dober človek mi je poslal prepis iz ljubljanskega komunističnega lista z dne 13. junija letos. Radi zanimivosti ga pošiljam v ponatis Domovini. Je med nami nekaj ljudi, ki se jim zdi, da ne vedo, kaj Liga dela. Poglejte, kako dobro poznajo njeno delo, pa seveda tudi njen postanek, komunisti v Ljubljani. Takole je glasom prepisa stalo tisti dan v ljubljanskem listu:
“Gre za veliko širokopoteznej-šo fehtarijo, kot bi človek mislil. Škof Rožman in dekan Škrbec sta v Ameriki organizirala Katoliško Ligo, ki ima svojo podružnico tudi v Rimu. Namen Katoliške Lige je bil dolgo zelo mračen, zakaj navadni begunci nabranih dolarjev niso deležni, čeprav so jih bolj potrebni od voditeljev. šele tržaški dnevnik ‘Corriere di Trieste’ je v nedeljo 16. maja nekoliko posvetil v skrivnostno meglo. Tam beremo, da je prišlo v Trst na naslov škofa Santina in ACLI precej vagonov jajc, mleka v prahu in obleke, škof Santin je svoj naslov zbrisal in vagone poslal naprej škofijam v Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in Pazinu. Zadaj je seveda tudi kardinal Spellman, najprebrisanejši politik kat. Cerkve in zato najbrž njen bodoči papež.”
Komur ta lučka v “skrivnostno meglo” okoli LIGE ne prinese stoprocentne jasnosti, mu ni pomoči. Nič se ne čudim, da dekan Škrbec tako pokonci nosi glavo po Clevelandu, ko se sam pri sebi zaveda ogromnih zaslug, ki jih ima s svojo Katoliško Ligo! In kaj šele visokih zvez! Ko bo Spellman papež, bo dekan Škrbec najmanj kardinal in Spellmanov državni tajnik! Čestitke, gospod Matija — Ligaš.
J. B.:
Pod povržino
Veliko slovenskih rojakov odhaja to leto na obisk v “stari kraj.” Še ptica vedno rada leti tja, kjer je bilo njeno gnezdo. Lastovke se leto za letom vračajo v svojo vas, v svoj skedenj, kjer so si že leta delale svoja gnezdeca in so se izvalile generacije To je prirodno in če je pri živalih, tem bolj je to pri ljudeh ki so višja bitja in le predobro čutijo, kaj je rodni kraj, kaj je domovina:
“Beseda sladka domovina ne prideš več mi iz spomina; kot iskra živa v srcu tliši ljubezen k sebi mi budiš.”
Kaj bodo imeli od tega? Da, lepoto slovenske zemlje bodo videli in spoznali, da je res ni dežele skoro na svetu, ki bi se mogla kosati s Slovenijo. Domovina jih vesela sprejema, vsaj na zunaj. . . . Saj so to bratje, ko so tako dolge morali okušati mrzlo tujino. Toda vendar da-! nes izgleda nekam drugače, obrnjeno!
Zavidajo te “Amerikance” za njihovo blagostnje? Ne, za njihovo svobodo jih zavidajo, ker morejo svobodno govoriti, 'svobodno se kretati, svobodno iti počivat—brez strahu, da bi v noči mogla potrkati na vrata UDBA. In ko “Amerikanci” odhajaj o; koliko bi si jih želelo iti z njirm tja preko morja, kjer ni partijskega zaupnika od hiše preko bloka pa do urada, čete itd, kjer more človek svobodno povedati svoje mnenje vsakomur, ali ga pozna ali ne pozna. Tam doma pa so ljudje postali nekam bolestno nezaupljivi. Kot da se drug drugega ogibajo, drug drugega bojijo, drug v drugem vidijo skritega sovražnika. To je moreče ozračje medsebojnega nezaupanja, ki ga je ustvarila komunistična denunciant-ska mreža. To je zastrupljeno ozračje in v tem ozračju ne more biti pravega veselja, ne pravega prijateljstva.
Opazujejo doma te “Amerikance,” kot moremo brati v pismu: “Po mestu srečujem po-
vsod Amerikance, naše rojake, ki so prišli na obisk v domovino. Z zanimanjem jih opazujem. Spoznam jih takoj, ker so po svoje in mnogo lepše oblečeni, posebno ženske, ki nosijo slamnike, ker jih pri nas ne nosimo. “Že na zunaj vidijo raz-hko. Potem pa ne le v obleki. Amerikanci hodijo obedovat k ’’Slonu” ali k “Šestici,” ki so jo tudi preuredili za “odličnejše tujce.” Amerikanci so premožni in si vse lahko privoščijo. Na Dolenjskem je tak amerikanski obiskovalec pogostil celo vas in so ljudje jedli, pili in plesali vse na njegov račun. Lepo je to in človek kar privošči, da se morejo naši rojaki doma enkrat razveseliti in pogostiti brezkončnih dneh morečih skrbi za vsakdanji kruh in še hujših skrbi, kje bo zopet udaril partijski zaupnik, komisar. Kljub navidezni brezskrbnosti vendar vlada doma ozračje strahu in nezaupanja, kot je zapisal Prešeren v “Krstu pri Savici”
“Bohinjsko jezero stoji pokojno, sledu ni več vunanjega viharja; al’ somov vojska pod vodo ne mine
in drugih roparjev v dnu globočine.”
Mislimo, da bo malokateri A-merikanec mogel pogledati poc to površino, malokateri vzbuditi zaupanje, da bi mu pokazali ves pekel, ki ga morajo preživljati ljudje pod režimom komunizma. Amerikanci ne bodo nič vedeli o odpustih iz službe, niti videli, kako premeteno zna komunizem preganjati vero in Cerkev, kako onemogočiti duhovnikom skoro sleherno delo med mladino, niti vedeli, kako se družina s skromnimi dohodki bori, da bi nekako mogla vsaj za hrano potegniti z dohodki do konca meseca, niti vedeli, kako Se žena trudi, da bi zbrala možu hrane za mesečni paket, itd. itd. Ljudje doma' se imajo vsakodnevno boriti s takimi težavami in bridkostmi. Imam v roki pismo, kjer dekle piše o takem odpustu: “V soboto 31. maja so mi odpovedali službo. Navadno dajejo odpovedi z utemeljitvijo “zaradi zmanjšanja kadra.” Meni pa niso nič napisali zakaj. Povedali pa'so mi ustno, da po nalogu partijske celice, ker sem politično nezanesljiva. S tako utemeljitvijo mi je nemogoče v tem času dobiti kje drugje kako službo. Rekli so mi, da je služba v pisarni priviligirano delo, k! ga bodo dajali v bodoče samo takim, ki jim popolnoma odgovarjajo. Drugi pa naj gremo delat kaj drugega. Tudi to je naredila ona ženska, o kateri isem že pisala in ki ima vse funkcije v našem podjetju. Drugi so mi svetovali,' naj se pritožim; nek gosped mi je rekel, da mi on plača pravni postopek, samo naj se pritožim. Vendar meni ni do tega. ... V pisarni sem edina imela predpisano iz obrazbo za službo, ki sem jo vršila; toda na to se nič ne gleda. Uradniške moči z osnovno šolo so zaželjene, samo da so organizirane. L. 1949 so zapirali vse tiste ženske, ki niso bile v službi; danes komaj čez tri leta je pa spet kot je bilo 1. 1947, ko v Ljubljani sploh ne moreš dobiti službe, če nisi zanesljiv. Na deželo bi lahko šla, toda takoj na to bi nam vzeli stanovanje.
. Mene je to sedaj prve dni precej prizadelo, kmalu pa se bom privadila. Samo če še sestre ne bi dali iz službe, potem bo že šlo.”
Teh in takih bridkosti Amerikanci ne bodo videli, pa je v teh časih že 4,0U0 takih slučajev odpustov in jih bo še veliko več med uradništvom, učiteljstvom, med drugimi, ki ne delajo samo z rokami. Nad mnogimi še visi nevarnost — zaradi njihovega verskega prepričanja. Zopet nam pove pismo o tej nevarnosti: “Kako hudo je tu našim očetom ir materam! Po bankah so prejšnji teden pobirali podpise
GORIŠKE VESTI
Proračun goriške občine
Še vedno je veliko razpravljanja in govorjenja o proračunu, ne le letošnjega, ampak tudi lanskega in predlanskega leta. Tudi na zadnji občinski seji se je še o tem govorilo. Baje pripravlja župan poročilo o proračunu, oziroma vzrokih deficita za leto 1950. Pravijo, da se ne misli sklicevati le na “krivične meje” pač pa bo navedel kot vzrok nič manj kot vojno na Koreji! Res so se takrat nekatere surovine podražile, toda kako to, da je krizo občutila ravno gori-ška občina, medtem ko se je gos-
z zavezo, da uradniki ne bodo dali svojih otrok h krstu in birmi. Ker visi nad njimi Damoklejev meč, da bodo izgubili službo, se vsi podpišejo.”
Takih uradnikov je tisoče in tisoče, a niti eden ne bo potožil Amerikancem svoje velike duševne stiske, da mora zaradi kruha zatajiti svojo osnovno versko pravico, odreči svojim otrokom krst in birmo! Amerikancem bodo komunisti pokazali, da so cerkve odprte, da je torej popolna verska svoboda! In verjetno je, da večina teh Amerikancev ne bo niti globlje pogledala in se bo vrnila z obiska in govorila tu o verski svobodi v Jugoslaviji in o propagandi proti komunizmu z lažmi o preganjanju vere in duhovnikov. V tem oz'ru je komunizem res satansko prebrisan. V šoli ni verouka, ker so ga z zakonom odpravili. V župnišču ne sme duhovnik poučevat, ker je to zopet proti zakonu. V cerkvi pa mora pohiteti s službo božjo in pridigo za vse' vernike, tako da je za verski pouk za male otroke gotovo premalo časa.
Vso težo verske svobode pa občutijo duhovniki, ker jih kar zasipajo s kaznimi. Župnik tam nkeje v hribih je moral plačati: 5,000 din, ker je prebral škofov list, 1,000 din, ker ni preprečil darovanja za cerkev in 2,000 din, ker ni šel kidat snega, ampak je šel v g’obokem snegu u-ro daleč previdet na smrt bolnega. Ker visokih kazni duhovnik ne zmore, mora seveda v zapor.
Slovenski duhovniki na Koroškem so po aretaciji pred izgonom dobili teden dni, da uredijo račune in matrice in predajo faro naslednku Ta teden niso smeli opravljati nobenih cerkvenih funkcij; maševanje jim je bilo dovoljeno v cerkvi za zaklenjenimi vrati. Tako je bilo pod Hitlerjem. Tako je tudi pod komunisti na Slovenskem. Več duhovnikov so že kaznovali na ta način, da smejo maševati samo v zaprti cerkvi. Je res ena diktatura na las podobna drugi in se le čudim, zakaj se smrtno sovražita. Gotovo je vzrok ta, da si obe lastita patent za svobodo ljudstva. Ena drugi nočeta priznati te velike iznajdbe, kako ljudstvo osvoboditi in o-srečiti.
Prav isto je s procesijami: motijo promet. Zaprosijo in ni dovoljenja. Ljudje zahtevajo, naj procesija kljub temu gre. Župnik se uda in župniku naloži oblast kazen, ker je procesija šla orez oblastnega dovoljenja.
Potem prijemajo duhovnika, da skrivaj krščuje in skrivaj poroča. Če je sc. maša lahko za zaklenjenimi vrati cerkve, zakaj pa župnik ne bi smel tudi krščevati in poročati skrivaj ali za zaklenjenimi vrati ali v za- I kristiji. Celjskega opata hudo j
podarsko stanje v državi v nekem oziru celo utrdilo? Tako je vsaj soditi po tečaju lire v zadnjih dveh letih. Težko je pač demokrščanskim prvakom priznati, da so zavozili in da se ne znajo rešiti iz zagate. Vse njihovo opravičevanje pa verjetno ne bo moglo prepričati volivcev. Nedvomno bodo znali komunisti, kakor tudi neofašisti izkoristiti položaj v svojo korist! — Kako čisto drugače bi bilo, ko bi odgovorni krogi, namesto da kričijo o krivični meji in jadikujejo o krizi ter slepijo prebivalstvo in širšo javnost s šovinističnimi manifestacijami, skušali stvarno doseči sporazum med obema na-rodnostima, izboljšati odnošaje s sosednjo Slovenijo in Jugoslavijo ter pospešiti trgovino z njo. Meja ni nikaka ovira za trgovske izmenjave.
Neurja
V preteklih dveh tednih je po goriški okolici večkrat divjalo neurje. Tudi toča nam ni prizanesla. Zelo huda je bilo v Brdih, kjer je uničenega skoraj polovico pridelka. Tudi v Gorici smo imeli nevihto s točo. V Zdravščini je strela udarila v zvonik. Ker pa so malo prej neznani zlikovci ukradli bakreno žico strelovoda, je strela razrušila del zvonika, nato pa preskočila na župnišče, kjer je povzročila precej škode. K sreči ni bilo človeških žrtev.
Beneška Slovenija. — Terska dolina
“Giovinezza” in “Battaglioni del duce” sta postali zopet moderni pesmi v nekaterih gostilnah v Njivici, Brdu, Teru in Zavrhu. Nekateri fašisti in vojni zločinci, ki so ušli pravici ter nekateri člani neofašistične stranke često pojo te pesmi, čudno pa je, da karabinerji poslušajo to prepevanje, a jim gre pri enem ušesu noter pri drugem pa ven, medtem ko ob vsaki priliki skušajo preprečit domačinom prepevanje slovenskih narodnih pesmi.
Trčmun
Po dolgem prizadevanju, številnih žrtvah in velikih stroških je v naši vasi le zasvetila električna luč. Naše veselje nad doseženim uspehom pa moti dejstvo, da je vodstvo Furlanske električne družbe ukazalo očistiti zemljišče ob vodu šele zdaj, namesto da bi se to delo opravilo pozimi, ko se pri tem ne dela
škoda na poljih in travnikih.
* * *
TRŽAŠKE VESTI
Obiski britanskega brodovja
Te dni je priplula v tržaško
'Oaiie na 3. strani.)
napadajo za skrivne poroke in krste tako, da bo verjetno kmalu sledila aretacija.
Po istem.načelu svobode vere, zajamčene z ustavo, seveda tudi škof ne sme priti birmovat v Novo mesto. Množica zveže dva stara duhovnika in jima zagrozi, da bosta vržena v reko ali ustreljena, če ne napišeta z mesta škofu, da ne sme priti birmovat.
Res, prav je imel Prešeren: “Al’somov vojska pod vodo ne mine in drugih roparjev v dnu globočine.”
Zato je naša iskrena želja, da bi mogli Amerikanci, ki obiščejo stari kraj, malo globlje pogledati v razmere, da bi mogli videti, kaj Se dogaja pod površino, zlasti pa, da bi si znali osvojiti toliko zaupanja ljudi, da bi jim zaupali po resnici, kako težko je življenje pod diktaturo komunizma.
Or. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
1.	Molitvenik “VEČNO ŽIVLJENJE.” Štirinajsta zelo razširjena izdaja prvotnega dr. Gregorij Pečjakovega molitvenika pod istim naslovom. Izdala in založila “Slovenska založba” na finem misalskem papir-j’i Strani 656. Cena $2, $2.50 in $3. z ozirom na kakovost vezave. Tisk Misijonske tiskarne St. Gabriel, Moedlig, Avstrija.
Molitvenik je knjiga, ki se med vsemi knjigami najprej obrabi in uniči. To dejstvo bi rad potrdil knjigovez g. Zupan, kateremu so prinašali v špitalskem taborišču cele kupe starih molitvenikov v prevezavo in popra\ilo, ker pač ni bilo dobiti novih. Vedno je treba misliti na nov molitvenik, kakor na nov kos obleke.
Poleg tega se tudi stalno pre-oblikuiejo molitve in jezik. Kdor misli, da ni tako, naj pogleda kak star molitvenik, pa ho videl, da je res.
Zato je potrebno, da si človek od časa do časa nabavi nov molitvenik. V domovini in pred leti je bilo to enostavno: šli ste v knjigarno in si lahko kupili vsak čas sebi primeren molitvenik.
Drugače je sedaj v' teh časih in v tujini. Ni vsak čas mogoče dobiti primeren molitvenik.
Zato se.mi zdi zelo posrečena misel z izdajo molitvenika “VEČNO ŽIVLJENJE.” Ta izdaja je znatno'povečana z novimi molitvami in mašami za vse praznike cerkvenega leta. Mislim, da bo ta izdaja izpolnila želje vsem, ki so si želeli novega molitvenika. — Ko pa sami nabavljamo molitvenik, ne pozabimo svojih domačih in prijate-
venske svetovalce pravico, da govorijo v svojem materinskem jeziku. Predlagala je, naj občinski svet imenuje tolmača in stenografa za slovenski jezik. Za njo je dobil besedo dr. Agnelet-to, ki je začel svoj govor v slovenščini,' a italijanski svetovalci večinske stranke so dvignili tak hrup, da je moral utihniti, nato pa je nadaljeval v italijanščini in protestiral proti takim nastopom. Za njim je spregovoril dr.
DVE NOVI KNJIGI
Dekleva, tudi v slovenščini, a tudi njega so prav tako prevpili dn ga s tem prisilili, da je nadaljeval v italijanščini. Nato se je razvila ostra debata o rabi uradnega jezika. Končno pa so prešli k izvolitvi novega župana. Z 39 glasovi je bil ponovno izvoljen demokristjan dr. Bartoli. V občinski odbor so bili izvoljeni skoro sami demokristjani.
liev v domovini. Tam molitvenikov ni mogoče dobiti. Dosedanje praksa pri pošiljanju je pokazala da je mogoče na posamezne naslove poslati po 1 izvod molitvenika brez zadržkov. — Lahko smo hvaležni vsem, ki so pri izdaji sodelovali in kakor, koli pripomogli k izdaji molitvenika.
2. SPOMINSKA KNJIGA ob priliki 30. letnice društva Srca Jezusovega št. 172 Kranjsko slovenske katoliške jednote. Knjigo je izdalo društvo, prispevala sta pa L. S. J., ki je napisal lep članek k prazniku Srca Jezusovega in J. G., ki je v članku “Ob 30. letnici” opisal ustanovitev društva in njegovo delovanje v dolgi dobi tridesetih let.
Ob tej priliki me navdajata dve misli: prva je ta, da vsaka dobra in poštena stvar, zamisel in podjetje uspe, četudi se v začetku pokažejo mnoge težkoče in ovire. Treba je le dobre zamisli, podrobnega načrta za izvedbo, primernih ljudi in božjega blagoslova pri delu.
Druga misel pa je tale: Leta 1954 bo celotna organizacija Kranjsko slovenske katoliške jednote praznovala 60-letnico obstoja. Ali bi ne bilo prav in lepo, ko bi odločujoči mislili že sedaj na primerno spominsko knjigo, kajti dela z njo bi bilo o-gromno. Ta knjiga bi ne bila samo spominska knjiga Jednote, ampak bi bila lep doprinos k zgodovini slovenskih izseljencev v Združenih državah. Kaj pravite? —
Društvu Srca Jezusovega in g. Jože Grdini pa k izdaji lepe spominske knjige morem le čestitati.	Srečko Selivec.
Gotovo je bila Jama . starejša kakor Kamen, ker nihče ni pozneje iskal zavetja v podzemeljski duplini, če je imel že u-dobno zidan grad. L. 1263. se Jamski grad še imenuje in je imel svojega kapelana. Pozneje so ga opustili. Kranjski zgodo-pisec Valvasor je okoli 1. 1650. še videl obzidano okno, skozi katero je bilo videti v duplino. Ljudje so takrat pripovedovali, da so si ta jrodzemljski grad škrati napravili. V resnici spada med najstarrejše in najzanimivejše naše gradove.
Na jugovzhodni strani orten-burških posestev je stalo Stražišče (Wartenberg). Po opisih v raznih listinali moramo staviti ta grad na hrib pred Šmarjetno goro pri Kranju, ki se sedaj i-menujo “Gradišče.” Po njem je dobila vas ob vznožju svoje ime. Prištevali so ga glavnim orten-buršknn gradovom, ker so posamezni člani tamkaj bivali in se po njem celo imenovali, na pr. grof Henrik (de Wartenberg). Stal je gotovo že v začetku 12. stoletja, ker je bil Henrik od leta 1145—1192 njegov gospodar.
Stražiški grad je mejil na sosednje Loško gospodstvo in velikokrat je prišlo med njegovimi gospodarji in frižinskimi škofi do krvavih prask. Stražiški gospodje so radi napravili vojne pohode po okolici, plenili in požigali. Zato je frižinski škof Ooton leta 1202. grad kupil za drag denar in ga podrl. Vendar so: ga Ortenburžani pozneje zopet postavili, ker čita-mo o novih bojih. Šele leta 1263. ga je Friderik Ortenbur-ški odstopil za 20 mark starih akvilejskih denarjev in tedaj za vedno izgine iz zgodovine. Ortenburžani so si mesto njega postavili na nasprotni strani Sa-' ve vrh strme skale v mestu Kra-nju nov grad, Kieselstein (1. 1262.). Skoraj ob istem času (1262) so dobili tudi na drugem bregu Save mnogo zemljišč: Naklo in vso zemljo tje do Kokre.
Ortenburški vladarji so skrbno upravljali svojo posest. Ustanovili so trg Radovljico, ustanavljali in podpirali župnije, zidali cerkve in napravili prve ru-dokope.
Radovljiška župnija je morda starejša kakor ortenburški rod, vendar so njene meje izprva segale skoraj tako daleč, kakor Lipniško gospodstvo, tja do izvirov Save v Bohinju in pri Kranjski gori, na severu do Karavank.
Seveda so bili ti kraji tedaj le redko naseljeni. Vsa Gornja dolina od Radovljice do Bele peči je bila še pokrita z neprodirni-mi gozdi. Ortenburžani so v začetku 14. stoletja tja gori poslali nove naseljence in jim sezidali cerkve v Kranjski gori in na Dovjem. Akvilejski patriarh Ludovfk jim je leta 1362. za te župnije podelil patronstvo. Slično so tudi v Bohinju postavili cerkve za svoje podložnike, tako svetega Martina v Srednji vasi, sv. Pavla v Stari fužini in sv. Janeza ob jezeru.
O naselitvi Gornje savske doline in zidanju tamošnjih cerkva priča sledeča listina patriarha Ludovika della Torre z dne 30 novembra 1362:
“Ludovik, po božji milosti patriarh svete akvilejske stolice, želi ljubljenemu sinu v Kristusu, Henriku, župniku v Radovljici, blagoslov v Gospodu. — Zvedeli smo, da so v nekaterih močvirjih in gozdovih v okrožju tvoje radovljiške župnije, ki so bili doslej neobljudeni in neobdelani, na novo nastale mnoge naselbine, in da so se močvirja izpromenila v rodovitne njive.
Ker so tamošnji prebivalci zdaj postavili dve cerkvi, eno v Kranjski gori, drugo na Dovjem (Lengenwald), oziraje se n,a po-
božnost ljudstva v imenovanih močvirjih in hoteč, da se v blagor njihovih duš jim dele sveti zakramenti in opravlja božja služba, podeljujem tebi in tvojim naslednikom, radovljiškim župnikom, s to listino pastirstvo omenjenih naseljencev z upravo cerkvenih stvari in ti v duhu pokorščine strogo ukazujemo, da skrbiš za njihove duše, jih vzgo-juješ v strahu božjem in jim deliš svete zakramente . . , V imenu svojem in svojih naslednikov podeljujemo tebi in tvojim naslednikom popolno o-blast, da nastaviš pri omenjenih cerkvah, kakor pri drugih podružnicah, ki so tebi, podložne, sposobne vikarje, ki naj so tebi, oziroma tvojim naslednikom podložni in naj materi cerkvi izkazujejo dostojno spoštovanje . . .”
Po ortenburških posestvih na Kranjskem je zlasti cvetelo fu-žinarstvo. Rudokopi pri sv. Križu nad Jesenicami, pri Stari fužini v Bohinju, v Kropi, Kam-nigoric’ in Lipnici so se obdelovali že v njihovih časih. Značilno je, da ljudstvo vse te srednjeveške rudokope imenuje “fužine sv. Heme”, menda zato, ker se spominja, da je bila gro-ca Hema posestnica velikih fužin okoli Brež na Koroškem.
Druga velika crtenburška posest je bila na Dolenjskem. I-menovati bi jo smeli po glavnem gradu ribniško gospodstvo. Segalo je od grada Čušperk pa do reke Kolpe in merilo več kakor pet nemških milj na dolgost. V 14. stoletju je bilo komaj polovico te zemlje obdelane in sicer le gorenji del okoli Dobrepolj in Ribnice, vse drugo so pokrivali gozdovi.
Središče teh posestev je bila Ribnica. So li grad in župnijo ustanovili Ortenburžani ali pa sta oba starejša od njih, se ne da dognati. Gotovo je, da so leta 1263. že bili v posesti gradu in tudi imeli patronstvo nad župnijo. Za ta del kranjske dežele je bila oblast Ortenbur-žanov posebno pomenljiva, ker so v ijeobdelane kraje svojega gospodstva poklicali nove nemške naseljence in tako ustanovili nemški mzikovni otok—Kočevje.
* * *
Začetek Kočevja in naselitev nemških kmetov so šele zgodovinske in jezikoslovne preiskave zadnjih desetletij deloma pojasnile.
Omenil sem že, da so obsežno ortenburško ozemlje južno od Ribnice pa do hrvaške meje ob Kolpi pokrivali veliki gozdovi. V teh gozdna Lih krajih so slovenski drvarji in naselniki že tu in tam ustanovili male naselbine, kar izpričujejo slovenska krajevna imena: Gotenica, Osilnica, Topli vrh itd. V 13. stoletju sta stala ob Kolpi tudi že ortenburška gradiča: Kostel in Poljane s slovenskimi o-ziroma hrvaškimi naselbinami. Za uspešno kolonizacijo svojega ozemlja pa so imeli Ortenburžani doma premalo podložnikov, ker je bilo prebivalstvo v deželi itak še precej redko. Zato so začeli najprej e iz svoje koroške grofije preseljevati kmete na ribniško gospodstvo. Prva truma takih naseljencev je došla tje okoli leta 1330. pod grofom Otonom Ortenburškim.
Da so Kočevci res deloma koroški priseljenci, dokazuje njihov jezik in mnogo krajevnih imen, ki se popolnoma skladajo s koroškimi. Na Koroškem nahajamo Schwarzenbach, Krap-feld, Kinkel, Ebenthal, Moos-wald, Reichenau, Rain, Feuers-berg, Friesach; iste kraje tudi na Kočevskem. Ta čudovita e-r.akost in sorodnost se kaže tudi pri osebnih imenih: Braun, Thaler. Lobisser, Bachmaier, Schober, Scherzer itd. Pokraji-
Iz Primorskega
(Nadaljevanje z 2. strani)
pristanišče britanska križarka “Glasgow” v spremstvu štirih rušilcev. V nedeljo je prispela še korveta “Surprise,” na kateri je vihrala zastava poveljnika britanskega sredozemskega brodov-ja admirala grofa Mountbattena. Eskadra je zapustila Trst 1. julija.
Tržaški velesejem Pred nekaj dnevi je italijanska agencija ANSA prinesla vest, ki so jo tržaški “italianissimi” listi z naslado ponatisnili, namreč, da bo letošnji tržaški mednarodni velesejem otvoril italijanski ministre Campili. Očitno je šlo le za “pobožno željo” iredentistov, kajti te dni je “Giornale di Trieste” na tretji strani sramežljivo stisnil v podnaslov popravo, da bo velesejem otvoril poveljnik cone general Winterton, minister Campili pa bo otvoritvi le prisostvoval kot predstavnik italijanske vlade.
no, kjer so se Korošči naselili, so imenovali “Mooswald”, gotovo zate, ker je bila močvirna in z gozdom obraščena. (Prim. koroški Moosburg-Blatograd). Ker je bila naselbina od župne cerkve sv. Štefana v Ribnici preveč oddaljena (štiri ure hoda), jim je grof Oton postavil malo kapelo sv. Jerneja, ki je postala pozneje mestna župna cerkev, in je leta 1339. dobil od patriarha pravico, da nastavi pri njej kaplana. Menda je kmalu izpre-videl, da jim z maloštevilnimi naseljenci ni dosti pomagano.
Če še upoštevamo, da je črna smrt” leta 1349. pobrala izredno veliko prebivalstva, lahko razumemo, zakaj so si Ortenburžani od drugod preskrbeli novih kolonov.
(Dalje prihodnjič)
Tržaško plovbo izigravajo Znano je, da so tržaški fond ERP, katerega bi morali uporabiti za obnovitev tržaške mornarice, posodili ladijskim družbam, ki imajo svoje sedeže v Italiji. Tako je Trst dal italijanskim družbam številne dolgoročne kredite na nizko obrestno mero, medtem ko sam nima ladij! Pred nedavnim pa so določili, ida bodo odhajale v Avstralijo Vsake štiri mesece po štiri ladje iz Genove, iz Trsta pa samo dve. Za tržaško progo so določili same stare in počasne ladje, med-!tem ko na progi iz Genove vozijo najmodernejše. Odhodi iz Genove so določeni za nekaj dni pozneje kakor iz Trsta, dospejo pa ladje iz Genove prej na cilj. Tako si bo vsak potnik raje izbral potovanje na moderni ladji iz Genove in pri tem prihranil še na času. Na ta način bo mogoče čez nekaj mesecev ugotoviti, da se proga Trst-Sidney ne izplača in jo bodo ukinili. Tako skrbijo v sosednji republiki za razvoj Trsta!
Odmevi tržaških volitev
Še zdaj prihajajo na dan podrobnosti, kako so si tržaški iredentisti pridobivali glasove pri volitvah. Na desettisoče volivcev je prišlo iz Italije. Ti so v preteklosti bivali več ali manj časa v Trstu, deloma pa so tudi bili rojeni v mestu, a so se pozneje izselili. V začetku so vsem takim ljudem na anagrafskem uradu izdajali potrebne dokumente za volitve. Pozneje pa so ugotovili, da niso vsi prišleci somišljeniki vodilnih krogov; zato so začeli biti bolj izbirčni. Tako so odrekli volilno pravico kakim 7,000 “naknadnim” volivcem. Tako pojmujejo demokristjani pravo demokracijo.
Prva občinska seja
Prva občinska seja. 25. pr. m. je bila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Takoj v začetku je komunistična svetovalka Bernetič zahtevala za slo-
JUGOSLOVANSKI ŠPORTNIKI ZAPUŠČAJO TITA Nedavno smo poročali, da sta gostovala v Rimu jugoslovanska teniška prvaka Mitič in Branovič. časnikarjem sta izjavila, da se ne marata vrniti več domov pod komunistično diktaturo in bosta raje ostala v svobodnem svetu tako dolgo, dokler bo doma na oblasti komunizem.
Tako sta napravila Mitič in
Branovič.
Na mednarodne tekme v drsanju na Dunaju sta pa bila povabljena znana slovenska prvaka v tem športu Palmetova in Lajovic. Po končanem tekmovanju se tudi ta dva nista marala vrniti domov in sta na lastne stroške odšla na trening v Monako-vo, kjer sta večkrat javno nastopila v okviru tamošnje revije za drsanje. Po približno triteden-sken nastopanju in bivanju v Monakovem sta Marko Lajovic in Silva Palmetova napisala šport, društvu Ljubljana pismo, v katerem sta kratko sporočila, da prepuščata svoje mesto v športu mlajšim močem, nadva pa'da odhajata med profesionalce.
O tem pismu je ŠD Ljubljana večkrat razpravljalo. Večina članov se je postavila na stališče, da sta Palmetova in Lajovic ravnala čisto pravilno, ker da doma zanju ni bilo nobenih izgledov za večjo spopolnitev in da proti njima ne morejo ničesar podvze-ti, ker nista navzoča. Lahko bi ju samo črtali iz seznama članstva, kar da sta pa že pravzaprav sama storila.
Radi takega stališča ŠD Ljubljana v zadevi nevrnitve Palme-tove in Lajovica je sedaj nastal doma pri komunistih vik in krik. Oficielna Zveza za drsanje in hokej na ledu LRS, ki je seveda na liniji pravoverne komunistične politike, je imela sejo ter je v ljubljanskih kom. dnevnikih da-
£L.
la objaviti naslednjo svojo odločitev:
1.	Najodločneje obsojamo zahrbtnost, neiskrenost in izdajstvo Lajovica in Palmetove, ki sta poteptala svojo nacionalno čast, oblatila ime športnikov naše socialistične domovine in podlo prodala svoje znanje, pridobljeno z vsestransko podporo naših delovnih ljudi.
2.	Obenem obsojamo ŠD Ljubljana, da za korak Lajovica in Palmetove ni našlo drugih besed in ukrepov, kot samo črtanje iz seznama članstva.
3.	Marko Lajovic in Silva Palmetova sta doživljenjsko diskvalificirana in izključena iz vrst športnikov nove Jugoslavije.
4.	Odvzeti so jima vsi naslovi, ki sta jih prejela v športnih vrstah.
Radi te “kazni” komunistične Zveze za drsanje in hokej na ledu se Palmetova in Lajovic pač nista niti malo razburjala, ker sta v svobodnem svetu.
Po poročilih sta Palmetova in Lajovic sklenila s podjetjem Karla Schaeferja v Monakovem enoletno pogodbo in bosta verjetno s tem podjetjem odpotovala v Južno Ameriko.
—o----------
Obisk našega državnega tajnika v Braziliji je imel namen utrditi stare vezi in poglobiti prijateljstvo z Rio de Janeirom, ki se je začelo letošnjo spomlad nekam hladiti. Če Acheson ni dosegel velikih uspehov drug,od na poti, bo verjetno vsaj s tem, kar je dosegel v Braziliji, zadovoljen.
------o
— Sovjeti j a je po površini skoraj trikrat večja od Združenih držav Amerike.
Molki dobilo delo Salesman
Full time, 2 week’s training, draw $65 per week applied against commission — leads furnished — car necessary. — Phone BR 1-6644 for appointment.
Calvary Cuyahoga Monument Go.
(134)
Ženske dobijo delo
ženska dobi delo
Luccioni’s Restaurant na 4213 Euclid Ave. išče žensko, ki bi bila pripravljena vršiti splošna1 dela v kuhinji in čistiti. V poštev pridejo samo one, ki nameravajo delo opravljati stalno. Šest dni na teden od 8. ure zjutraj do 4. popoldne. Nedelja prosta! Hrana in plača po dogovoru. Oglasite se osebno po 11. uri dopoldne.	(x)
Šivilja
Šiviija, ki hoče delati samo po nekaj ur, naj se oglasi pri
Grdina Shoppe
6111 St Ciair Ave.
-_________________035)
MALI OGLASI
Išče sobo
Samski moški išče sobo v Col-linwoodu. Kdor ima kaj naj sporoči, naši upravi: HE 1-0628 _______________________-(133)
Išče jo stanovanje
Mož in žena srednje starosti iščeta 4 do 5 sob. Naslov se pusti v uredništvu.	—(133)
Išče sobe
Priletna ženska, zaposlena — išče dve sobi— soba in kuhinja v St Clairski naselbini. Pokličite MU 1-4351.
Hiša naprodaj
Krasna, skoro nova hiša je naprodaj, 3 spalne sobe, 5 in pol sob, zidan “veneer bungalow”, lot 50x425, garaža, 14x20 lep vrt z sadnjirni drevesi in vrt za zelenjavo, blizu vsega. Ga morate videti. Nizka cena za hitrega kupca. Lastnik gre ven iz mesta. Cena $23,500.	761
Babbitt Rd., Euclid, O. (135)
"	-----!^i
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 SL Clair Avenue	HEnderson 1-0628
n
aa**A**~** w«i
‘‘MU.STAČARJ1.” — Trije bratje-vojaki so se srečali na Koreji in primerjajo svoje brke. Najdaljše ima Cpl. Frank Buxton (v sredi), nič krajše niso one Sgt. Dick Buxtona (na levi). Dave Buxton, ki je prišel na korejsko bojišče šele pred tremi meseci, si svoja bratca nevoščljivo ogleduje in premišljuje, kdaj ju bo “dohitel.” Vsi trije služijo pri kanadski lahki pehoti princese Patricije.
Skrzetuski se je smehljal pod brkami.
“Ne misli, gospod, da se bojim,” je šepetal Zagloba dalje, “a imam kratko sapo in nimam rad gneče, ker postaja vroče, a kakor hitro postane vroče, je
daj, da bi vas hudiči v peklu valili! In vse to na našo kožo. Bog daj, da bi jih garje razjedle!” . . .
“Ne kolm gospod! Danes je nedelja!”
“I res, danes je nedelja, bolje
že po meni. Bog daj, da bi se iz- bi bilo misliti na Boga. Pater no.
kušal le v dvoboju! Človek vsaj lahko zvijačo porabi, a zvijača nič ne pomaga. Ne glava le roke zmagujejo. Tu sem jaz glupec poleg gospoda Pod bipiete. Na trebuhu imam dvesto rumenih zlatnikov, ki mi jih je knez daroval, a veruj mi gospod, da bi imel trebuh rajši kje drugje. Tfu! Tfu! jaz nimam rad teh velikih bitk! Naj jih kuga pobere!”
“Nič se ti ne zgodi. Zberi svoj pogum!”
“Pogum? Saj baš tega se boji n, da bi mi hrabrost ne preše gla premisleka. Preveč sem nagle jeze. In imel sem tudi slab umen: ko smo sedeli pri ognju sta se utrnili dve zvezdi. Kdo ve? Morda je katera moja?” “Za dobre čine te Bog nagradi in ohrani zdravega.”
“Da bi mi le prezgodaj ne namenil te nagrade!”
“Čemu pa nisi ostal v taboru?”
“Ker sem mislil, da je v voj ski varnejše.”
“To tudi je. Videl boš, gospod, da ni to nič posebnega. Mi smo že navajeni, a consue-tudo altera natura. Glej, tu že Sluč in Višovati ribnik.’
In res, vode Višovatega rib nika, od Sluča oddaljene z dol go grobljo, so se zableščale daljavi. Vojske so se takoj stavile na vsej črti.
“Kaj je že tc?” je vprašal gospod Zagloba.
“Knez nas bo razporedil.” odgovoril gospod Skrzetuski.
“Gneče ne maram, ponavljam še enkrat, gneče ne maram.” “Huzarji na desno krilo!” se je razlegel glas pribočnika, ki je od kneza priletel do gospoda Jana.
Zdanilo se je popolnoma. Ognjeni žar je zbledel v blesku vzhajajočega solnca, zlati žarki so se odbijali na konicah huzarskih kopij in zdelo se je, da je nad vitezi zaplavalo na tisoče sveč. Ko se je vsa vojska razvrstila je zapela, ne skrivajoč se več, na en glas: “Witajcie po-dwoje zbawienia!” ‘Pozdravite znamenje rešitve!) Mogočna pesem se je razlegnila po rosah udarila v smrekov gozd in, odbi ta z odmevom, vzletela k nebesom.
Naposled se je breg na drugi strani groblje začrnil od množic kozaštva, kamor je oko seglo; polki so plavali za polki, konjiki zaporoški, oboroženi dolgimi sulicami, pehota s sa-mopah in valovi kmetov, oboroženih s kosami, cepci in vila mi. Za njimi je bilo videti, kakor v megli, ogromni tabor ali gibajoče se mesto, škripanje na
tisoče voz in rezgetanje konj je segalo celo kneževim vojskam do ušes. Kozaštvo je šlo brez navadnih krikov, brez vpitja in se je ustavilo na drugi strani groblje. Dve protivni sili sta se gledali nekaj časa molče.
Gospod Zagloba, ki se je vedno držal Skrzetuskega, je pogledal na to človeško morje in mrmral:
“Jezus Kristus! Čemu si ustvaril toliko tega razbojništva! To je najbrž sam Hmielnicki s črnijo in z vsemi vasmi. Ali ni to nesramnost, povej mi, gospod? S čapkami nas pokrijejo. In tako dobro je bilo prej na Ukrajini! Vale in vale! Bog
ster, qui es in coelis . Nobenega rešpekta se ni nadejati od teh razbojnikov . . Sanctifice-fur nomen tuum . Kaj se bo vse godilo na tej groblji . . . Adveniat regnum tuum ... Že mi je sapo zaprlo . . Fiat voluntas tua . . Bog daj, da bi pogagali ti vražji razbojniki! . . Gospod, poglej no! Kaj je to?”
Oddelek kakih sto ljudi 'se je odtrgalo od črne mase in je neredno drvil proti groblji.
“To so izzivači,” reče gospod Skrzetuski. “Takoj jim naši pojdejo naproti.”
“Torej se naposled že začne bitka?”
“Kakor je Bog v nebesih!”
“Naj vrag vse to vzame! (Slaba volja gospoda Zaglobe ni poznala več nobene mere.) A ti, gospod, gledaš kakor na kako šaloigro o pustu,” je kriknil nejevoljno do Skrzetuskega, “kakor bi ne šlo za tvojo kožo!”
“Mi smo že navajeni— sem dejal.”
“Pa se gotovo vržeš na izzi-vače.”
“Ne spodobi se posebno, da bi se vitezi izpod višjih znakov bili v dvoboju s takim sovražnikom; tega ne dela oni, ki ljubi resnobo. Ali v teh časih ne gleda nihče več na dostojnost.”
“Gredo tudi naši že, gredo,” je kriknil gospod Zagloba, videč krasno vrsto dragoncev Volodi-jovskega, ki so se v diru pomikali k groblji.
Za njimi je drlo po kakih desetero radovoljnikov izpod vsakega prapora. Med drugimi so šli: rdečelasi Vieršul, Kušel, Po-niatovski, oba Karviča, a izpod huzarskega polka pa gospod Longinus Podbipieta.
Razdalja med obema oddelkoma se je začela zelo krčiti.
“Krasnih reči boš svedok, gospod.” je rekel Skrzetuski gospodu Zaglobi. “Pazi posebno na Volodijovskega in Podbipie-to. To sta velika viteza. Ali ju vidiš?”
“Vidim.”
“Le glej!, niš.”
Sam se razlakom-
XV.
Ko so se vojaki približali drug drugemu, so zadržali konje in se začeli najprej medsebojno psovati.
“Le sem! le sem! Takoj nakrmimo pse z vašo mrhovino!” so kričali knežji vojaki.
“Vaša pa niti za pse ni.”
“Pognijete v tem ribniku, brezčastni razbojniki”
“Komur je usojeno, ta segni-je. Vas tu ribe prej oglodajo.”
“Z vilami na gnoj, ničemni-iki! To vam bolje pristoja nego sablja!
“Daši smo mi ničemniki, vendar naši sinovi bodo šlahčiči, ker se porode iz vaših gospodičen!”
Neki Kozak, na videz zadnje-perski, se je pririnil naprej, pritisnil dlani okolu ust in kričal z močnim glasom:
.“Vaš knez ima dve nečakinji. Povejte mu, naj ju pošlje Krzi-vonosu . . ”
Gospodu Volodijovskemu se. je kar od besnosti stemnilo pred očmi, ko je zaslišal to sramoče-nje, in je v tem trenutku spustil konja na Zaporošca.
Gospod Skrzetuski, stoječ na desnem krilu s huzarji, ga je spoznal oddaleč in kriknil Za-
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
AHGLEŠKO-
SL0VENSK0
BERILO
(DR. KERNA)
je zopet v zalogi.
Po pošti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
globi:
“Voiodijovski leti! Volodijov-ski! Glej! Tam! Tam!”
“Vidim” je vpil Zagloba. “Sta že skupaj! Se že bijeta! Eden, dva. Dalje po njem! Vidim izvrstno! Oho, že! To ti je nič! Naj ga . . ”
In res, po drugem zamahu je padel sramotilec na tla, kakor bi ga strela zadela — in z glavo proti svojim, njim na slabo znamenje.
A vtem je skočil drugi, oblečen v rdeč kontuš, strgan s kakega šlahčiča. Planil je na gospoda Volodijovskega nekoliko od strani, toda konj se mu je ustavil, ravno ko je hotel zamahniti. Gospod Voiodijovski se je takoj obrnil in tedaj je bilo
mogoče spoznati mojstra, zakaj zavrtil je samo z. dlanjo in mahnil tako na lahko in mehko, da se skoro ni videlo, a vendar je Zaporošču sablja trhnila kvišku, gospod Voiodijovski pa ga je zagrabil za vrat in ga s konjem vred potegnil k svojcem.
“Rodni bratje, rešite!” je vpil vjetnik.
Ali upiral se ni, vedoč, da bo, če se le najmanj e upira, na mestu predrt s sabljo — še konja je bil s petami, da bi pognal — in tako ga je vedel gospod Vo-lododijovski kakor volk kozo.
Na ta pogled se je od obeh strani usulo po nekoliko vojakov v boj, ker se jih več ni moglo postaviti na ozki groblji. V borbo so se torej zaganjali po

Pomlad je čas za čiščenje
Vašega stanovanja in hiše sploh. Gotovo ste že pometli ves prah iz najskrivnejših kotov, umili morda tudi stene in pohištvo obrisali zunaj in znotraj. Kaj pa Vi sami, ali ne mislite, da bi bilo treba tudi Vašega notranjega človeka v Vas pravtako temeljito očistiti od zimskih na-slag, ki se nabirajo stalno v človeku, tudi pri Vas, morda že več let nazaj ?
Pripoznano najboljše sredstvo zato je naša ZDRAVILNA KOPEL, o kateri so zdravniki in dosedanji kupci polni hvale. S to kopeljo izpotite bolezenske kali prehladov, revme, nečiste krvi (izpuščaji!) in podobnih bolezni, ki se nabirajo v Vas. Bodite uvidevni in ne odlašajte, dokler je še čas. Tudi ODVISNO TEŽO si boste zmanjšali s stalno rabo vsak teden. Ta na najlažji način pripravljena kopel je naravnost čudovito sredstvo, da dosežete ono ZDRAVO težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $25.00 v delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 vse vpošteto, poštnina, zavarovalnina, sales-tax. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
Cfierne Health Bath
6904 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
dva in dva. Mož se je poprijel z možem, konj s konjem, sablja s sabljo m čuden je bil p o g 1 e d na to vrsto dvobojev, na katero sta obe vojski gledali z največjo radovednostjo in si prerokovali iz njih nadaljnje uspehe. Jutranje solnce je svetilo na bojevnike, a zrak je bil tako prozoren, da so se lahko razločevala obličja
na obeh straneh. Marsikdo bi mislil, gledaje oddaleč, da je to kak turnir ali zabava. Sedaj je vendar iz vrveža zletel konj brez jezdeca; sedaj je padlo truplo z gladke groblje v jasno gladino vode, ki se je razpršila v zlate iskre, potem pa šla v okroglih valih od brega vedno dalje in dalje.
(Dalje prihodnjič.)
Naznanilo in Zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrla naša ljubljena, nepozabna sestra
Mary Pirc
ROJENA SMOLE
Zatisnila je svoje blage oči dne 22. junija 1952. Pogreb se je vršil 25. junija iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida ter od tam po opravljeni zadušnici in cerkvenih obredih na pokopališče Calvary, kjer smo jo položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blaga pokojna je bila rojena v vasi Kremenca št. 2, Ig pri Ljubljani po domače Kovačeva Micka. Ob smrti je bila stara 78 let.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja napram njej nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duše pokojnice.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo z spremstvo pri pogrebu. Srčna hvala onim, ki so se prišli poslovit od nje, ko je ležala na mrtvaškem odru in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto. Hvala Father Tomcu za opravljene cerkvene obrede, kakor tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za prvovrstno poslugo in lepo voden pogreb. Isto naj sprejmejo hvalo sosedje na E. 47 St., za darovane cvetlice in za maše.
Končana je tvoja zemeljska pot, draga sestra. Položili smo te v hladni temni grob, ki bo tvoj večni dom. Naša srca pa so polna bridkosti in oči polne grenkih solz, saj si bila dobra in skrbna ter smo te vsi ljubili. Ohranili te bomo v spominu s hvaležnostjo in ljubeznijo do konca naših dni. Spavaj mirno večno nezdramno spanje.	,	,
■:«I
Žalujoči ostali:
“PRI DELU.” — Težki topovi vojne ladje Iowa bruhajo ogenj in železo na severnokorejske postojanke v bližini Chongjina na zahodni obali polotoka.
FRANK SMOLE, brat;
URŠULA PONIKVAR, sestra;
JOE SMOLE, pol brat v Kanadi;
JERA, HELENA, PEPCA, v Jugoslaviji, pol sestre.
Cleveland, Ohio, 9. julija 1952'.
Za fine in najnovejše mode STERLING SUKNJE, SUIT-e, in garantirano najfinejše in trpežne FUR COAT-e (KOŽUHE) direktno iz tovarne, po nižjih cenah kakor na katerikoli razprodaji, se obrnite na:
BENNO B. LEUSTIG-a 1034 addison rd.
Ali pokličite EN 1-3426 za čas, da Vas peljem direktno v TOVARNO, kjer si boste lahko izbrali na WILL-CALL, kar želite po Vaši volji.
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE PRERANO UMRL NAŠ NADVSE LJUBLJENI SOPROG, OČE, SIN, BRAT in ZET
Anthony "Ante" Marolt
Svoje mile oči je zatisnil za vedno 8. julija 1951, zadet od srčne kapi
Spomini k Tebi vedno nam hite, kot večna luč nam svetijo v srce, ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč.
Zakaj si, predragi, šel od nas, samevamo, brez Tebe dolg je čas, pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman Te kličemo nazaj.
Žalujoči ostali:
ALBINA, soproga;
LINDA, hčerka;	RUDOLPH, sinček;
MARGARET, mati;
JOHN, LUDWIG, STANLEY, RUDOLPH, in ALBERT, bratje;
FRANK in MARY VIDMAR, tast in tašča.
Cleveland, Ohio, dne 9. julija 1952.


Naznanilo in Zahvala
S žalostnim srcem naznanjamo, da je preminila dnei 16. junija naša draga mati
Anna (Baznik) Fortuna
ROJENA ČUDOVAN
Ob njeni smrti je bila stara 67 let.
Pokojno smo položili k večnemu počitku na 19. junija iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Lovrenca.
Iskreno se zahvaljujemo Rev. Juliju Slapšaku za opravljene cerkvene obrede, opravljeno pogrebno sv. mašo ob asistenci čč. gg. Rev. Pevec in Msgr. Matija škerbec-u za ganljive besede pokojni v spomin na njeno rojstno domovino, vas Škocjan na Dolenjskem.
Hvala Rev. Slapšaku za podeljene sv. zakramente in zadnjo popotnico, za molitve vsak večer ob času, ko se je pokojna nahajala na mrtvaškem odru in za spremstvo iz pogrebnega zavoda v cerkev in nato na Kalvarija pokopališče.
Hvala vsem, kateri so položili krasne vence k njeni krsti. Hvala vsem za darovane številne sv. maše, ki se bodo opravljale za mir in pokoj njene duše.
Naša iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na dan pogreba brezplačno. Hvala članicam, ki so molile in se udeležile pogreba, jo spremile k večnemu počitku od sledečih društev: Dr. sv. Reš. Telesa, dr. tretjega reda sv. Frančiška, dr. sv. Ane št. 150 K. S. K. J., podr. št. 42 SŽZ, in dr. Dom št. 25 SDZ.
Prisrčna hvala nosilcem krste in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli pokojno kropit in se udeležili pogreba. Hvala pevcem, ki so zapeli žalo-stinke pokojni v zadnje slovo, kakor tudi g. Ivan Zormanu, ki je pel pri pogrebni sv. maši.
Naša topla zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za vzorno voden pogreb in za vsestransko prvovrstno postrežbo.
Vam, draga mati in sestra, pa kličemo: Počivajte v miru v svobodni ameriški zemlji. Prestali ste trnjevo pot življenja, sedaj pa uživajte plačilo pri Vsemogočnemu za Vaša dobra dela.
Spavajte tiho v hladnem grobu, združila ste se s svojima soprogoma in našim dobrim očetom, J. B. Fortuna.
Žalujoči ostali:
ANNA KREŠEVIČ, tu, in v stari domovini pa ANGELA KAVKA, hčere;
ALOJZIJA ŠKUFCA, sestra;
ter več sorodnikov tukaj in v stari domovini. Cleveland, Ohio, 9. julija 1952.