136. številka. Ljubljana, v četrtek 17. junija. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak tlan ■f i*imši nedelje in praznike, ter velja po poŠti projeinan za h v s >t i j s k o-t>g o r g ko deželu M vse leto Ifi ifld., za pol tata 8 trld., za četrt lota 4 gtd., sa jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja M dom *a so leto 13 y|d., za putrt luta .'j #ld. 30 kr„ /.a jeduu uiosee, 1 j^ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom mnma .i« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. zn četrt leta. — Zi,t>ijo dežele toliko več, kftkp»> poštnina znaša. Za oznanila plačuje, u od četirifltupne petit-trste po H kr., če 8« ozu.miln jfeqeitKfat tlaka, po o kr., 6« se dvakrat, >n po 4 kr. te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj le izvole frankirati. — Rokopisi s - ne vračajo. Uredništvo ?n u pr a v ništv o je v Rudolfa Kirbiša bi3i, .Gledališka stollif4. U j) t a v n i Št v 0 n:ij se UMftOVOliJo poftiljati nanjčnin«, reklamacije;, oznanila, t. j. vso udaiiniatrativne st\ari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Zel vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 ,. „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I ,, 40 Doslednost Angličanov. Iz Rusije (Izv. dop. 25. maja st. st.) Naš „Pravitelj8tveni Včstnik" redko govori kaj od sebe, ampak se napolnjuje z izrezki drugih listov m „praviteljstvenimi rasporjaženijami". V svojej po-slednjej številki pa priobčuje dopis svojega dopisnika v Kajiri, v Egiptu, da bi opomnil Angličane na njih gospodarstvo v Egiptu in pokazal jim, da tam postopajo proti ravno tistemu sultanu čisto drugače, nego v Evropi. Pomenljivo je to, da govori o Egiptu glasilo ruske vlade, oficijalni organ, kakor je vaša „Wiener Zeitung" ali Berolinski „Reiehs-anzeiger". „Zelo žalostni so rezultati", govori dopisnik vladnega lista, h katerim je privelo Egipet tamošnje anglijsko gospodstvo. Položenje te dežele je obžalovanja vredno. Felahi stokajo pod težo nevero -jetnih davkov. Uboštvo dežele, propad obrtnosti in trgovine in vse nadloge, ki so se obrušile na Egipet, so posledice angleške okupacije. Sovraštvo do Angležev je dospelo do najvišje stopinje. Angleži se ne „ceremonijo" s tamošnjim naseljenjeni in se no brigajo o njega potrebah. Tako na pr. je bilo nedavno imenovanih jednajst častnikov-Angličanov v e gi p to v s ke pclke. Tu se misli samo na to, kako bi se dala dobro plačana služba mladim sinovom angleških loulnv, a ne misli se napo trebe Egipta in njega razrušenih rinancij. Kakor Vidite, glasilo ruske vlade toži angleško vlado drugemu svetu. Ono jemlje [»od svoje pokroviteljstvo egiptovske felahe, ki ječe pod angleškim igom. Pomenljiv je tudi ta takt, da je ravno pred jednim tednom o tej zadevi govoril Bruseljski „Nord", organ ruske diplomatije za granico. „Nord- je pisal takrat: „Nesrcčni felahi vzdihujejo pod bremenom nenavadnih davkov, naloženih v odškodovanje anglijske okupacije" in nadaljuje: „Y ravno tisti trenutek, ko lord Uoseberrv pošilja na bregove Grecije celo broilovje v zaščito tuje lastnine, sir Drummond Wolf 8 precejšnjo trmoglavostjo razigrava v Egiptu ulogo egiptovskega diktatorja. A Evropa, — molčeča in ravnodušna Evropa, pozablja o svojih pravicah in se ne briga o svojih dolžnostih, gleda na vse to in — nič ne dela!" Treba je priznati, da se je taka zaščita zatiranih ielahov javila popolnem v svoj čas. Ona do kazuje zopet, da je misija Rusiji — osvobojenje vstočnih narodov. Turška raja in egiptovski felahi morajo biti jednako prepričani, da v „evropskem koncertu" neso samo take države, ki branijo gospodstvo polumeseca nad kristijani, no tudi take, katerih naloga je človekoljubna, take, ki žele slabega zaščititi proti silnemu in pripomoči, da zmagata pravica in pravičnost nad samovoljo in nasiljem. Evropa mora pomniti, da, ako v Evropi prezira pravične zahteve Grkov in pošilja v zaščito kalifu grozno oklopno brodovje, mora i v Egiptu varovati pravice kalifa, ki je pravi vlastelin zemlje faraonov. Sultan je poslal tja Mukhtar-pašo, ki je sestavil že cel načrt zdravljenja egiptovskih ran. No, Anglija se ne briga za ta načrt in dela v Egiptu, kar jej ravno prihaja v glavo. Ali ni dolžnost „Evrope", pregledati te reforme Mukhtarjeve in, ako so dobre, primorati Anglijo, da jih upelje ? Ravno tista „Evropa" tako skrbi za ohranjenje turškega gospodstva na balkanskem poluotoku — zakaj ? Zato, ker se tukaj za Turčijo skrivajo Ru- siji sovražni elementi; a v Egiptu je Turčija Angliji poleno pod nogami, zato Angličani tam teptajo brez ceremonije pravice njene. Anglija ima v Egiptu namere, ki so sovražne Franciji, to je tiste j državi, ki je najmanj nasprotovala ruskej politiki na Balkanu v tej poslednjoj krizi. Zato ima, ako se ne motim, tudi Rusija nazadnje nalOfllli podpirati Francijo v egiptovskem vprašanji, in dopis v vladnem organu i/ Kajire ima biti Angliji to, kar Nemci imenujejo „ein VVink mit dem Zauupfahle" ; Angličani ga bodo dobro razumeli. Sploh, kdor je pazljivo sledil za dejanji Rusije v poslednji čas, celo poslednjih štirinajst dnij, mogel je videti, ila Rusija pušča na glavo Angliji „doueheu za „douche"-om. Izvestno je, kako so se v Londonu razbesili, ko so čitali „prikaz černomor-skemu flotu" vserosijskago Samodržca; za njim smo čuli, akoravno v drugej obliki, ravno „tisto v po-zdraviteljoih „slovah" Moskovskega župana Alekse-jeva in mitropolita Joanikija, ko se je peljal Imperator iz Krima v stolico; nazadnje pa je glasilo ruske vlade samo vzelo kol v roke in pomigalo z njim Angliji. Politično nebo je nasičeno s sopari, slišijo se v daljini treskajoči gromovi, kaj čuda, ako se pripodi strašna nevihta in se izpolnijo besede Nostradamusa, da v 1886 leta „totus mundus vae clamabit". Krutorogov. 0 dogodkih na Bavarskem. Človeku, ki stvari mirno, nej>ristransko presoja, mora se čudno zdeti, da je pokojni kralj Ludo vik II. moral vlado pustiti iz rok, ker je bil blazen, da se je pa sedaj njegovim naslednikom na prestolu proglasil njegov brat Oton, ki je že mnogo let blazen. Pravijo, da to zahteva ba« varska ustava, kakor je nekda dokazal muogoimeno vani Max Sevdel, učitelj bavarskega državnega prava. Če je temu res tako, bi mi v tako ustavo ne imeli veliko zaupanja in bi se rajši ujemali z „Nord-deutsche Allgemeine", ki pravi, da bi bilo najbolje, ko bi se ustava hitro prenaiedila vsaj glede prestolo-nasledstva. To bi bilo tem potrebneje, ker ie kralj Oton duševno tako propal, da na ustavo niti priseči, torej krone prevzeti ne more, kakor izrecno zahteva ustava. LISTEK. Andrej Kolosov. (Ruski spisal I. S. Turgenev, preložil Osaroelec.) (Dalje.) Na steni visele so neke brezobrazne slike; pred divanom, iz katerega je na nekaterih krajih ličje sililo na dan, stala je zelena miza; na divani sedel je Ivan Semenič ter že mešal kvarte; poleg njega sedela je na robu stola suha ženska z belo čepico, v črnem krili, rumena, nagrbana, s polu-slepimi očesci in tenkima, koščenima ustnama. „Lej." dejal je Ivan Semenič, — „priporočam; prejšnji je umrl; Andrej Nikolajevič pripeljal je druzega — bomo videli, kako on igra!" Starka poklonila se je nerodno ter zakašljala. Jaz sem se ozrl, Kolosova že ni bilo v sobi. „Treba ti je kašljati, Matrena Semenovna — ovce kašljajo," zagolčal je Sidorenko. Vsedel sem se; igra se je pričela. G. Sidorenko se je strašno jezil in besnel pri najmanjši moji napaki, obsipal sestro z očitanji; ona pa se je bila, kakor se je videlo, že navadila ljubeznjivostij svojega bratca in je Bamo mežikala z očmi. Vendar je, ko je on rekel Matreni Semenovni, da je ona „antikrist", bedna starka zarobnela. — „Vi, Ivan Semenič," dejala je ona junaško: — „ste umorili svojo soprogo Anfizo Karpovno; a mene ne umorite!" — Kakor? — „Ne, ne umorite!" — Kakor? — „Ne! ne umorite!" Na ta način sta se dolgo prepirala. Moj položaj ni bil, kakor vidite, ne samo zaviden, temveč tudi prosto neumen; jaz nisem razumel, kaj je Kolosov mislil, da me je pripeljal . . . Nikdar nisem bil dober igralec; zdaj pa sem sam čutil, da igram slabo. „Ne!" ponavljal je neprestano upokojeni poročnik, — „daleč imate še do Sevastjaniča! Ne! Vi nepremišljeno igrate!" Jaz seveda pošiljal Bem ga sam pri sebi k vsem vragom. Ta muka vlekla se je dve uri; obigrali so me popolnoma. Pred koncem poslednje igre slišal sem za svojim stolom lahek šum — ozrl sem se in videl Kolosova; poleg njega stala je deva sedemnajstih let ter gledala z jedva vidnim smehljanjem na me. „Nabaši mi pipo, Bara," zarenčal je Ivan Semenič. Deklica je takoj puhnila v drugo sobo. Bila ni sama na sebi preveč lepa, precej bleda, dovolj suha; a jaz niti preje niti pozneje nesetn videl niti takih očij, niti takih las. Doigrala sva igro, plačal sem. Sidorenko zapalil je pipo in zakričal: „No, zdaj jo čas večerjati". Kolosov predstavil me je Bari t. j. Barbari Ivanovni, hčeri Ivana Semen ca. Bara bila je v zadregi, tudi jaz sem bil v zadregi. Kolosov pa je po svojej navadi v nekolikih trenotkih spravil zopet vso v red: posadil je Baro za fortepiano, naprosil jo, da zaigra kak ples ter jel plesati neki kozaški ples z Ivanom Semeuičem za stavo. Poročnik je kričal, teptal in tako nedosežuo metal noge, da se je sama Matrena Semenovna smejala, kašljala ter ušla na vrh v svojo sobo. Grbasta starka pokrda je mizo, sedli smo, da večerjamo. Pri večerji pripovedoval je Kolosov razne neumnosti; poročnik smejal seje ogljušljivo; jaz sem pogledaval izpod čela na Baro. Ona ni j odmaknila očij s Kolosova ... in jaz mogel sem sklepati po samem izrazu njenega lica, da ga ona ljubi — in da jo ljubi on . . . Njeni ustni bili sta na lahno odprti, glava nagnila se jej je malo naprej, po vsera obrazu bila je razlita lahna rudečica; zdaj pa zdaj vzdihnila je globoko, najedenkrat pobešala oči in tiho se smejala . . . Veselil sem se za Kolosova . .. Mej tem pa sera ga, — vrag vedi — zavidal . . . Po večerji prijela sva s Kolosovhn takoj za čepice, kar sicer ni zmotilo poročnika, da nama jo zevaje rekel: „Predolgo sta se mudila, gospoda; Konservativna stranka zategadelj misli, da mora princ Luitpold kralj postati, drugi pa ugovarjajo, da bi to brez odpovedi Otonove bilo nekonstitucijo-nalno. Oton Je za odpoved duševno nezmožen, torej nikake rešitve iz te dileme in ne preostaje druzega kakor priznati regentstvo princa Luitpolda. To želi tudi konservativna stranka, kakor iz Franken steinovega govora razvidno. (Glej „politični razgled".) V vprašanji drugorod.«tva (secundo-geniturae) glede tideikomisa pa stvari stoje tako: Fideikomis dobil je nekdaj kralja Ludovika I. brat, vojvoda Karol, ki je še le za Ludovika II umrl. Takrat potezal se je za tideikomis princ Luitpold, a ni nič opravil, ker se je le na to sklicevati mogel, da je mrtvega kralja brat, in ker se je takrat dokazalo, da v tej zadevi ni sukcesije. Fideikomis ima dobiti le vladajočega kralja brat in to je bil princ Oton. Ako postane sleduji kralj, ni nikogar, ki bi imel pravico do tideikomisa, isto tako ne, ko bi princ Luitpold postal kralj. Še le tedaj, ko bi princa Luitpolda najstarejši sin, princ Ludovik, prišel na krmilo, pripal bi tideikomis princu Leopoldu, soprogu avstrijske princesinjo Gizele. Fideikomis znaša deset milijonov, a glavnica po ustanovnem pismu ne more naraščati. Ce ni kilo tideikomisa ne uživa, zbirajo se obresti, katere potem dotičnik vkupe dobi. Tako je vojvoda Karol ob svojem času, ko je tideikomis nastopil, devet milijonov obresti na jedenkrat dobil. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 17. junija Razni listi se bavijo s tem, da je solnograški namestnik sam obiskal občni zbor nemškega Nehiilverelua in zborovnlce jako prijazno pozdravil in izrekel svoje simpatije prizadevanjem tega društva. Nekateri nemški listi hočejo vedeti, da namestnik ni na svojo roko ravnal, ampak je bil dobil od tninisterskega predsednika pooblaščenje, da naj pozdravi nemški schulverein. Ako je to resnica, je vidno, da v višjih vladnih krogih veje močna nemška sapa in da se Nemci nikakor nemajo pritoževati čez sedanjo vlado. Češki listi hudo kritikujejo postopanje solnograškega namestnika. „Narodni listy" mislijo, če bode vlada tirala tako nemško politiko, da je Slovani ne morejo več podpirati. Binkoštne praznike so se bili pripeljali v Prago iz Nemčije razni slovanski gostje, da obiščejo češ u o gledališče. Pri tej priliki se je zbralo na kolodvoru već tisoč naroda, da pozdravi došle goste. Ko so se pripeljali gostje, začela je množica klicati „Na zdar!" in peti češke narodne pesni. Policija je pa prehitro hotela razgnati ljudi, četudi razen petja in „Na zdar!"-klicev ni bilo najmanjšega nereda. Ker se narod ni hotel precej raziti, so policisti potegnili sablje iz nožnic in začeli mahati ploskoma po ljudeh. Na to na vstal je majhen nered in nekaj osob so zaprli zaradi razžaljenja straže. Nemški listi pa sedaj pišejo o velikih izgredih v Pragi in na vse načine pretiravajo dogodke, katerim pa ni druzega uzroka, kakor da je bila policija nepotrebno stroga in goreča, kar se pa tudi drugod včasih opazuje. Viianje države. Predvčeraj popolu lne sešla se je bavarska gosposka zbornica. Sejo je otvoril baron Franken-stein s sledečim nagovorom: „Visoka zbornica! Ko sta končali zbornici svoje seje, so se začele širiti govorice, da bodeta kmalu radi važnega povoda zopet sklicani. Ta govorica se je potrdila že 10. junija, ko je pri ne-regent izdal proklamacijo, v ka torej se konstatuje, da kralj ne more da1 je vladati in se zategadelj skličeta. zbornici. Še ni prišel dan, ko se snideta zbornici, ko se je po vsem Bavar skem razširila jako tožno in pretresujoča vest, da je Njega velečastvo kralj mrtev. Vladar, v katerega je vsak Bavarec zrl s ponosom in zaupanjem, ko je prišel na prestol, leži mrtev v prestolnici, in objokuje ga mati in vsa kraljeva hiša ter obžaluje in pomiluje ga narod. Bog je hudo skušal Bavarsko. Naša dolžnost je gospoda, da, spominjajoč se svoje prisege, podpiramo z vsemi močmi princa-regenta pri izpolnovanji težkih dolžnostij. Bog blagoslovi Bavarsko. Danes sem izrekel princu-regentu globoko sočutje in prosim visoko zbornico, da v znamenje globokega sočutja in bolesti ustane s sedežev." Mnoge je osupnilo, da zbornični predsednik v svojem nagovoru ni nič omenil kralja Otona. Na to je ministerski predsednik prečital patent o pre • stolonasledstvu in predlagal, da se voli odsek, ka teremu se bode predložila predlogo o regenstvu in vse gradivo, s katerim se bode utemeljila. Seje tega odseka naj bodo tajne. Zbornica je potem izvolila odsek 12 članov. Otvorjenje kolgarMkega narodnega sebranja bilo je jako slovesno. Udeležili so se je tudi diplomati. Ko je knez prišel, so ga poslanci naudu-šeno pozdravljali. Novi poslanci prisegli so vernost ustavi in knezu. Izvolil se je poseben odsek, da sestavi adresa, s katero bodo odgovorili na prestolni govor. Vlada se nadeja, da bode zborovanje jako mirno. Knezov prestolni govor pa najbrž ne bode ugnjal Srbiji in Rusiji, l'rva bode nevoljna, da se tako poudarja njen poraz v poslednji vojni. Zategadelj je sedaj še manj upanja, di bi se zboljšale razmere mej Srbijo iu Bolgarijo. Rusija je baš zavrla, da se Vzhodna Rumelija ni popolnem združila z Bolgarijo pod knezom Aleksandrom, zategadelj gotovo na Nevi ne bode prav, da knez nakrat naglasa, da se je doseglo zjedinenje. Pa tudi to ne bode Rusom prav, da prestolni govor tako trka na lastne sile bolgarskega naroda, ko se Bolgari vendar neso sami osvobodili turškega ižesa, ampak ruska vojna moč jim je priborila svobodo — Kakor je rumunski list „Telegrafu!" izvedel, sta v Ruščuku dva odposlanca opozicije, Kurdijev in Ivanov, imela pogovor s knezom. Prosila sta ga, da bi se spravil z Rusijo, kar bi lahko storil, če odpusti Karavelova. Sklicevala sta se na to, da je ruski konzul Šatokin se izjavil, da sprava drugače ni mogoča, kakor da se odstrani Karavelov. Knez Aleksander pa ni hotel uslišati njijine želje. Zastran revizije vzhodnorumelijskega upravilnika se je pa njegova vLda bila že na Giersa obrnila, pa ni dobila nikakega odgovora. O zjedinenji se je pa izrazil knez, da je vsa Evropa za zjedinenje, zato ima on dokumente v rokah in to se bode čitalo v bolgarskej zeleni knjigi. Nadalje je jima povedal, da je v Plovdivu bil vsprejel Gešova in več druzih opozicijonalcev, kateri so mu izjavili, da hočejo sklicati posebno sebranje v Plovdivu, v katerem bodo protestovali proti zjedinenju in obrnili se do Rusije, da naj zasede Vzhodno Rumelijo. Vlada je pa storila najstrožje naredbe, da se okupacija zabrani. Kakor se poroča „Moskovskim Vjedomostim" iz Berolina, je Bismarck prav za prav uzrok, da se bodo iztirali princi s Francoskega. Berolinski oticijozni listi so se vedno laskali republiki in vedno trdili, da so jej princi nevarni. Jako je pa bila nemške državnike razdražila možitev hčere grofa Pariškega. „Novoje Vromja" tudi misli, da je Bismarck mnogo pripomogel k iztiranju prinčev. Pri ožjih volitvah so belgijski liberalci zopet zgubili jeden sedež. V zbornici bode 98 kon- servativcev in 40 liberalcev. Liberalna stranka je tedaj močno zgubila tla v Belgiji. Tirala je preveč židovski liberalizem, podpirala manšesterstvo, zategadelj pa narpd ne mara več za njo. Angleškemu ministerskemu predsedniku so nekateri že očitali, da vlani ni bil še tako navdu« šen za spravo z Irci, ampak se je obrnil na irsko stran še le, ko je videl, da drugače liberalci ne pridejo na krmilo. Temu pa ni tako. Ko je še bil Salisburv ministerski predsednik, pisal mu je Glad-stone pismo, kakor se je sedaj zvedelo, v katerem mu zagotavlja svojo pomoč v urejenji irskega vprašanja. Gladstone ie bil tedaj pripravljen Ircem pomagati, če bi tudi potem ne b 1 prišel na krmilo. Dopisi. Iz ja 14. junija. [Izv. dop.J V sosednjem našem mestu Vodnjanu umrl je pred nedavnim umirovljeni c. k. višji sodnijski uradnik, bilježnik M—ič. Zapustil je oporoko, ki je rainole dni potovala v Beč v roke pravosodnega ministra. Gospoda v Beči menda neso hoteli verjeti, da je bil ta ranjki c. k. višji sodnijski uradnik — zagrizen sovražnik avstrijske monarhije, zagrizen sovražnik rodu svojega hrvaškega — ves „zamaknen v zvezdo Savojsko"! V oporoki, zoper katero je lastni sin ranjkega ugovor uložil, glasi se začetek nekako tako-le: „Hvalim boga, da sem videl vzhajati zlato zvezdo rešiteljico —zvezdo Savojsko! Hvalim boga, da......" slede cele litanije, radi katerih bi bil ranjki sedel leta in leta, ko bi jih bil priobčil še za časa življenja svojega! Delal pač je, kakor jih pri nas v Istri dela toliko iu toliko, ki so c. kr.; delati je smel v zmislu svoje oporoke. Nihče ga ni oviral; nego še odlikovalo se ga je — iu redilo in gojilo gada na državno stroške. Bil je ta ranjki trikratni renegat, sin priprostega istrskega Hrvata kmeta, a šole in razmere ucepile so mu gorečo krv italijansko v izdajiško njegovo srce. Mislite si lahko, kako se je godilo ubogemu „čiču" in „ščavu", ki je prišel v kremplje takemu c. kr. sodniku ali političnemu uradniku! In loj te! Poznamo jih in pokazali bi jih lahko s prstom: ta in ta je uprav takošen in ni niti za pičico boljši od ranjkega M—iča. Poznamo jih in pokazali bi jih lahko. Toda tega ne storimo že z ozirom na-to ne, ker ne oni, ampak mi bi sedeli leta in leta. Kje? Povedalo nam bi se v Rovinj i. — Premalo nas je še; vlada sama menda netna poguma dovolj; dasi je jasno kot beli dan, da le še „velika luža", Jadransko morje, jedino še loči naše lahončiče od »zvezde Savojske". Pisalo se je po slovanskih listih in knjigah premnogo. Naš Vitezič je že neštevilnokrat pokazal na merodajnem mestu, kako se živi in čuti v Istri, a storilo se za Slovana ni še ničesar. Lahonski uradniški aparat je tvrdnejši nego je kedaj bil. Redko kje v Istri se dobi uradnik, ki bi bil slovanskih jezikov popolnem zmožen. In še oni, ki kaj zna, znati noče ali pa ne sme. Poznamo urade, ki ne zmorejo niti jednega hrvaščine zmožnega uradnika, in vendar je Isti a slovanska! 1 Toda — tlačeni, zaničevani narod se vzbuja, To vidijo in čutijo naši lahončiči ob bregovih „velike luže" in že sedaj trepetajo njihove klete duše človek ne sme biti nesramen." Bara spremila je Kolosova do prednje sobe. — „Kedaj zopet pridete, Andrej Nikolajevič?" šepnila mu je. — „Jutri gotovo." „Privedite tudi njega zopet," pristavila je z jako kovarnim nasmehom. — „ Seveda, seveda ..." Ponižen sluga! mislil sem si .. . Na povratku zvedel sem to le. Pred šestimi meseci seznanil se je Kolosov na jako čuden način z g. Sidorenkom. Neki deževni večer vračal se je Kolosov z lova domov — ter prišel že do ... e mitnice, ko je najedenkrat Cul ne daleč od ceste stokanje namešano s kletvinami. Imel je puško seboj ; ne premišljuje dolgo odpravil se je naravnost za krikom in našel na zemlji človeka z izpahneno nogo. Ta človek bil je g. Sidorenko. Z mnogim trudom spremil ga je do doma, izročil ga skrbi prestrašene sestre in hčere ter hitel po zdravnika. . . Mej tem nastalo je jutro; Kolosov stal je od utrujenosti jedva na nogah. Z dovoljenjem Matrene Semenovne vlegel se je na divan ter prespal do osme ure. Zbudivši se hotel je takoj oditi domov; a pridržali so ga ter napojili s čajem. Po noči posrečilo se mu je, da je dvakrat videl malo bledo ličice Barbare Ivanovne; ni se za njo posebno zanimal; zjutraj pa mu je popolnoma ugajala. Matrona Semeuovna hvalila in zahvaljevala se je zgovorno Kolosovu; Bara sedela je in molčeč nalivajo čaj, zdaj pa zdaj ozrla se nanj in z bojazljivo, sramežljivo nežnostjo dajala mu ali čašo, ali smetano, ali cukrovnico. V istem časi zbudil se je poročnik, z gromkim glasom zahteval je pipo in malo pomolčavši zakričal: „sestra! a, sestra!" Matrena Semenovna šla je k njemu v spalnico. »Kaj, ta . . . kako se imenuje, hudič vedi! ali je že šel, kaj?" — BNe, jaz sem še tu," odgovoril je Kolosov sto-pivši k dverim. — „Ali vam je zdaj bolje?" — „Bolje," odgovoril je poročnik: — idite sem, dragi!" Kolosov je ustopil. Sidorenko ga je pogledal in ne-Ijubeznivo rekel: „No, hvala vam; pridite še kedaj k meni — kako se imenujete, hudič naj vas pozna?" — „Kolosov," dejal je Andrej. — „No, dobro, dobro, pridite; zdaj pa se vam ni treba tu kisati, morebiti vas doma Čakajo." Kolosov šel je ven, poslovil se z Matreno Semenovno, poklonil Barbari Ivanovni ter vrnil domov. Od tega dne jel je zahajati k Ivanu SemeniČu, sprva poredkoma, Jmtem vedno češče in češče. Prišlo je poletje; vzel je puško, nadel si lovsko torbo ter se odpravil kakor na lov; zašel je k upokojenemu poročniku — in presedel pri njem do večera. Otec Barbare lvanovne doslužil je petindvajset let v vojski, prihranil si neveliko imetje in kupil nekoliko desetin zemlje dve vrsti od Moskve. Jedva da je umel čitati in pisati; a ne glede na svojo zunanjo neokret-nost in surovost, bil je premeten in zvit in včasih tudi prekanjen kakor mnogi Malorusi. Bil je strašen egoist, svojeglav kakor vol in v obče jako nelju-bezniv, posebno z neznanci; jaz menim, da sem v njem zapazil nekaj zaničevanju vsega človeškega rodu podobnega. Samemu sebi privošil je vse, kakor razpestovano dete, poznati ni hotel nikogar in živel je „v svojo zadovoljstvo." Nekdaj pogovarjali smo se z njim o ženitvah v obče. „Ženitev ... 2e-nitev" dejal je. — „No, kakemu zlodeju bom dal jaz svoje dekle za ženo? No, čemu? Da bi jo mož njen pretepal, kakor sem jaz pretepal svojo pokoj-nico? A s kom bom jaz živel?" Tak je bil upokojeni poročnik Ivan Semenič. Kolosov hodil je k njemu razume se ne radi njega, temveč radi njegove hčerke. Neki krasni večer sedel je Andrej z njo na vrtu in govoril o raznih stvareh. Ivan Semenič prišel je k njima, mrko pogledal Baro in poklical Andreja na stran. „Poslušaj bratec," rekel mu je; — kakor vidim, ti rad govoriš z mojo je-dinorojenko, jaz starec pa se dolgočasim; privedi koga s seboj, zdaj ne morem z nikomur kvartati; slišiš? Tebe samega ne bom puščal." (Daljo prih.) v strahu pred žilavim narodom — maščevalcem. Zato tudi napenjajo vse sile — in blatijo pred svetom vse, kar je nam sveto. Te dni bije se bud boj v Pazinu. Volitve \ občinski zbor so razpisane. Pazin, sedež glasovitega veleitalijanskega društva za Istro, bil je do sedaj pravo torišče narodnih odpadnikov in izdajic. Ne duhovni, ne samostanski gospodje (ti gospodje so lahonom trn v poti), ne c. kr. uradniki, niti sami častniki domobranskega batalijona neso bili varni pred Paziusko lahonsko svojatjo! Brambovski bata-lijon je že premeščen od tam v Pulj — in tudi Pazinska gimnazija se opusti. Mesto se bode sčasoma izpraznilo, le lahonov tam ne bode konec, dokler ne pride občinska uprava v roke pravim, za vednim Hrvatom. Sedaj je č-.s. Narod v Pazinu je izpoznal klovetnike svoje, in nadejamo se, da letos otrese trnjev jarem raz svoj tilnik. Cesar daroval je občini Sočerga 300 gld. za cerkvene potrebe; od tega je minulo sedaj že leto dnij. A S čerga tega cesarjevega daru še sedaj nema. Denar je izginil v Buzetu. C. kr. okr. glavarstvo izročilo je denar Buzeškemu županstvu. Sočerga je slovenska podobčina lahonske župe Buzet. Župan v Buzetu — pozabil je menda denar uknji-žiti in je preoblasten, da bi ga bil izročil na določenem mestu.— Denar je' izginil! Kdo ga ima? In kaj mislite vi ? Jaz bi rekel : denar se bode našel, ker se "najti mora; a zagotavljam vas, da se niti jeden las ne bodo skrivil dotičnim gospodom. Zato pa smo v Istri, kjer „vrana vrani ne izkljuje oči". — Joj, da je kaka slovenska ali hrvatska občina zakrivila kaj jednakega! Vsi biriči in žandarmi bi bili na nogah; in „Triester Tagblatt" bi zopet pisni uvodne članke o kanibalskih Slovanih, in ves lahon-ski in tevtonski Izrael bi klical — ubijmo je, ubijmo je! Zelencev spomenik bil j tudi tu prouzročil silnih pretiianj. Ves naš nemški element bil je zavzet nad neslišanimi zločini Ljubljanskimi! Slovence pozdravljalo se je minole dni povsod s Tagblattovo maniro! Kanibale nns so zmerjali vsi vprek! Čujte in strmite! Dogodek v prvej Puljskej kavarni — pozno v noč. Mlad gospodek (stan nje gov mu politiko prepoveduje,) sin slovenske matere, skoči pročitavši Tagbluttove „Laibacher Excessel* ves razvuut izza inize in vsklikne z junaškim srdom: „meine Herrn, d as ist emporend, das ist ka-nibaliscli rob, niederscliissen dieses slovenische Ge-sindel!" In vsa krokaiska družba je jednoglasno vikala: „niedersc'nissen dieses slovenische Gesindel!" — Urednik vladnega lista, ki tako piše, kot je Tagblatt o nas Slovencih in posebej še o Ljubljani, pač zasluži, da se mu da lekcija. Obžalovanja vredno je, da so tudi mehke naše duše in treznejši Nemci ad verbura prisegali na Tagblattov uvodni članek — ukljub temu (to je naša subjektivna misel,) da Tagblatt v onem uvodnem članku prav nič pozitiv nega povedal ni. — Namen je bil zloben. — Tev-tonska duša vidi strah pred saboj! Da je našo literaturo dobro proučil (Tagblatt namreč) priča nam njegov „Alexander Prescireu." Istotako nam njegov: doktor (sic!) Hauffen in profesor (aic!) Mahr pričata, da zna iz kobilice konja pretvarjati. Vidi se nam, da je ta list nastopil pravo pravcato pot ljubeznjive „tetke Tržaške." Iz itiMloliovcgu 16. junija. [Izv. dop.] Dolenjsko pevsko društvo napravilo je v binkoštui ponedeljek 14. junija izlet v Trebnje. Če prav je grozila huda nevihta, uiso se dali pevci uplašiti, nego celo gospodične pevke, katerih je bilo deset, so brez strahu gledale črne oblake, iz katerih se je vsul gost dež, ko so Novomeščani prišli v Mirno peč. V Trebnjem vsprejel je pevce in ostale Novomeške goste gospod Mandlin, prvi občinski svetovalec, ter jih pozdravil v ime občiue Trebanjske. Od slavoloka stopalo je društvo v spremstvu Novomeške meščanske glasbe v ukusno okrašene prostore Rozmanove gostilne „pri lipi". Ker je mej tem dež ponehal, namestilo se je občinstvo v vrtu in tam se je vršil koncert pevskega društva, katero je pelo deset komadov, deloma moških, deloma mešanih zborov in četverospevov. Tu je vnovič pozdravil g. Mandlin goste ter omenil, da bi bil vsprejem vse sijajnejši, da ni huda nevihta branila belo oblečenim deklicam na polje iti in da ni požar, katerega je strela prouzročila v Trebanjskem gradu, poklical vrlo Trebanjsko požarno brambo, da vrši svojo teško dolžnost. Mej tem zbralo se je vse odlično občinstvo iz Trebnja, pa tudi gostje iz Žužemberka, Mokronoga in okolice Trebenjske prišli so v priličnem številu Gotovo bi udeležba še večja bila, da ui nevihta mnogega uplašila in da se ni pri mnogih, ki bi bili radi prišli, misel porodila, da pevcev v Trebnje uiti ne bode. Ko je še gosp. nadučitelj Jerše pevskemu društvu, ujega predsedniku in pe-vovodji nazdravil, zahvalil se je predsednik pevskega društva za ljubeznjiv doček ter omenil, da sta se sicer ogenj in voda zaklela, da pokvarita veselje, da pa prijateljska ljubezen in veselo srce nadomestujeta, kar je priroda zavidno vzela. Koncert je bil ob devetih zvršen, potem se je mladina v dvorani pri plesu vrtela do polunoči, na vrtu pa je svirala Novomeška glasba. — Ob polunoči odpeljali so se gosti zopet domov. Vse se je vršilo v najlepšem redu, zato pa se je čitalo na vsakem obrazu naj-veče zadovoljstvo Tudi postrežba, jed in pijača bile so izborne. Ta dan nam bode ostal v lepem spominu in prijetna dolžnost nam je, da vrlim Tre-banjcem izrečemo najtoplejšo zahvalo za prijazni vsprejem, posebno pa še gospodu sodniku Golji, ki je vse priprave za doček dolenjskih pevcev vodil. Živeli! O«! tloleiijake meje v juniji. — (Pre mišljevanje o našem narodnem društvenem življenji in njega razmerah. —) Kakor se še spominjate, gospod urednik, sem Vam zadnjič, ko nesva miriva še bolj natanjko vedela, kako se znajo naši slavni Nemci „der scharferen Tonart" in pa naši ne več slavni nemškutarji pro ducirati, kadar se jim ponudi prilika, resnico zavijati, perfidno lagati in nas Slovence pred svetom grditi in z nesramnimi čednostimi oblivati, -- tedaj sem Vam bil torej rekel, da so mej nami Slovenci razmere v našem narodno društvenem življenji zadnji čas zelo — neugodne, na dobrem zrnu pomanjkljive in glede o^čne narodne koristi povsem malo rodovitne, tako sicer, da je skrajni čas prišel, tudi v tem oziru,| na delo buditi! Priprostomu narodu našemu manjka še obilo duševne izobraženosti in omike, — ergo mu je treba pomagati! . . Pomislimo, da smo mej Slovani — v marsikaterem oziru — le — slabotni Slovenci! Li menite Vi, gospod urednik, da bi okolu nas rojilo toliko sovražnih trum, in bi zaganjali v nas se sršeni oholega, — jaz pravim oholega — nemštva s svojo priklado, da nesrao mi revno krdelo, ki si deloma ne more, deloma pa tudi pomagati — neče. Nikdar bi se v devetnajstem veku ne pometalo tako z nami, da smo dosegli nekaj več duševne energije in izobraženosti in ostalih potrebnih pripomočkov, s katerimi so se sorodni nam bratje že uvrstili mej tiste Bvetovne velikane — „kulturne narode !" Jaz gospod urednik sicer ne vem, so li naši nemškutarji in zidovi, ki otepajo z vso slastjo naš „ne še omikan kruh" in pa posedajo po mastnih, službah, — so li ti „kultivirani mogotci za-se tudi (jeden) narod, a to pa vem, da smo mi Slovenci tisti narod, ki, obdan s plaščem krščanske ljubezni in potrpežljivosti, — lepo mirno molči in Čaka — »boljših časov"! — Tu bi pač lahko jadikoval z Goethejem, ki pravi nekje: Amerika du Last es besaer als unscr Contineat — dur alte ! No dal ta stari kontinent — kranjske dežele s svojim še bolj starim — vrag me! - • ue-kulturnim narodom!" Da se nam Slovencem sploh, osobito našemu priprostemu narodu pripomore do višje in povsem potrebne stopinje glede omike, treba, da se lotimo sredstev, ki so pri tem delu potrebna. Naš narod se zaveda samega sebe in svojih pravic že dovolj, pomagajmo mu torej na noge! On bi rad ustal, a ustati — ne more! Društveno naše življenje se ni še času primerno razcvelo mej nami, in iz tega vsega izvira brez števila pogubonosnih nasledkov, in zbog teh se sovražnim sosedom našim niti v bran postaviti ne moremo, ker smo baš vojaci — brez orožja! Razmere so tedaj premišljenja vredne, in treba jih je zboljšati! — A manjka nam: 1. bralnih društev, 2. pevskih zborov, 3. dobre volje, in 4. delujočih močij. — Pač žalostno, a res, in zatorej neslavno za našo stvar! Takove so v istini razmere pri nas; upiti zna marsikateri, ki bi lahko delal v prospeh narodne omike, a dela samega mu ni mar se lotiti! Kori-stolovstvo, nevednost in — škodoželjnost hočejo tu in tam — moči uničiti in tako bo slučaji neredki, kjer škoduje „jedna garjeva ovca — deseterim zdravim". Potem pač no vidimo nasprotnika, ki se od strani roga našej že precej udomačene j n e -jedinosti — neslogi! Dol. pohajkovalec. Domače stvari. — (Imenovanja.) G. Ljudevit Perko, sodnijski pristav v Velikovci, imenovan je okrajnim sodnikom v Žužemberku; g. sodnijski pristav Alojzij Gregor in okrajnim sodnikom na Krškem; sodnijski pristav pri deželni sodniji v Ljubljani g. Karol Ekl okrajnim sodnikom v Kranjski gori; sodnijski pristav pri okrožni sodniji v Rudolfovem g. Albin Smola, okrajnim sodnikom za Metliko. — (Okrajnim sodnikom v Crvinjanm imenovan je g. Viktor Hornischek, pristav pri trgovskem in morskem sodišči v Trstu. — (Akademični senat v Zagrebu) predlagal je za stolico slovanske filologije na vseučilišči v Zagrebu namesto umrlega dr. Geitlera primo loco g. dr. Leciej evskega, sedaj docenta na vseučilišči Dunajskem. Na drugem mestu pa prof. dr. Tomo Maretiča. — (Gosp. Jurij Šubic) prišel je iz Pariza v Ljubljano, da izvrši v sv. Jakoba cerkvi prevzetih 5 slik. Načrti slik vzbudili so veliko zado-voljnost. V g. Kolmaua prodajalnici pa je baš te dni razstavljena g. Šubica izvrstna slika, predstavljajoča Ivana Hribarja ml., ki zelo zanima občinstvo. — (Poročila) se je dne 15. t. m. gospiea Vladislava Vil h ar, hči gosp. Ščitomira Vilharja trgovca in posestnika v Prezidu, z g. dr. F. Ar h o m, me8tuim zdravnikom v Srbiji. — (Učiteljska konferenca za mestu Ljubljansko) vršila se je danes pod predsed stvom c. kr. nadzornika ravnatelja Hrovata. Gospod nadzornik omenja prerano umrlega prejšnjega nadzornika Gariboldija. O nadziranji mestnih šol pripoz-nava, da se mestno učiteljstvo resno in uspešno prizadeva za uzgojo in izobrazbo mestne mladine Na dnevnem redu je bilo dalje posvetovanje o načrtu za „prvo nemško slovnico za slovenske šole", ki ga je sestavila dotična enketa in o katerem je poročal g. Žumer. Na podlagi razdeljenih odtisov tega načrta je g. poročevalec vsestransko pojasnil in raztolmačil sestavo te knjige in o delo vanji dotične enkete. Pri sledeči debati oglasi se e« Icr. profesor Linhart. V daljšem govoru prišel je ua stvari, ki neso v nikaki dotiki s to knjigo. Na zvit način napadal je enketo, a strastno spisatelja „abecednika", gospoda Razinger - Žumer. Krenil je tako daleč, da je napadal celo šolska oblastva tako, da ga je moral predsed uik resno opozoriti, da osobnosti ne spadajo sem in da se šolska oblastva tukaj nimajo kritikovat'.. Gospod Praprotnik omeni na to, da obsoja neosnovano postopanje prof. Linharta in obžaluje, da je zašel na osobnosti in ni pri stvari ostal. Stvarna debata razvnela se je le mej gospo Supančičevo in poročevalcem. Konečno g. poročevalec prof. Linharta za surove napade zavrne kratko a odločno, rekoč, da slavno skupščino previsoko ceni, da bi mu dostojno mogel odgovoriti. — V knjižnični in stalni odbor volili so se dosedanji udje. Posebna nasveta ■ a) o prošnji na c. k. dež. šol. svet za stalnega suplenta na mestnih šolah; b) o uredbi obiskovanja obrtnih pripravljalnic na mestnih Šolah, katera je stavil in utemeljeval g. A. Žumer, sta se soglasno vsprejela. — (Družba sv. Mohora) je zopet lepo napredovala. Število članov, katerih je lani bilo 29.590, naraslo je letos na 31.654, torej v jednem letu 2064 članov več. Po škofijah razdeljeni so člani tako: Škofija Ljubljanska 12.008, Lavantinska 9658, Goriška 4396, Krška 3034, Tržaška 1594, Sekovska 254, Zagrebška 197, Somboteljska 170, Senjska 120, Videmska 109, Poreška 46. — (Banka „Slavija") poslala nam je ravnokar svoje poslovno poročilo za leto 1885. Istemu posnemamo, da je imela dne 31. decembra preteklega leta 201.741 členov in 6,410 570 gld. 61 kr. imetka. Njene rezervne in poroštvene zaklade znašale so 6,584.646 gld. 8 kr. Dobička bilo je 228.475 gld. 99 kr. Od tega dobička naklonilo se je raznim narodnim zavodom češkim in slovenskim 3000 gld. podpore. 7000 gld. določilo se je za napravo posebne zaklade za kurzne razlike, ostanek pa razdelil moj društvenike. Skupni dohodki vlanskega leta znašali so 2,030.294 gld. 21 kr. — Iz tega kratkega posnetka obširnega poslovnega p >-ročila je razvidno, kako sijajno napreduje b anka „Slavi j a". Postala je že največji slovanski denarni zavod v našej državi Upnmo, Sode ta napredek trojen |q da nam uspešni razvoj „Slavije" dokazuje, da bodo za nas Slovane tudi v političnih ozirih nastali kmalu veseleči časi. — Naj nam bode konečno dovoljeno še v dokaz temi, kako „Slavijau vrši postavljeno si nalogo, omeniti, da je ves čas svojega obstoja — torej od leta 1868. do konca leta 1885. — izplačala za škode že ogromno svoto 10,593.818 gld. 57 kr. — ( „D ole nj skih Novic") izšla je 12. številka. Vsebina: Kako je potrebno odgojiti sadje in vinorejcev. (Anton Ogulin.) — Zopet o zavodu za gluhoneme na Kranjskem. — Beseda o zavarovanji življenja. — Kaj je novega? — Dopisi. — Domače vesti. — Razne vesti. — .. Dolenjske Novice* stoje za vse leto samo 1 gld. — („Zadruge") izšla je 3. številka. Vsebina: V obrambo. — Opravilni i/kaz slovenskih posojilnic in stanje leta 1885. — Slavnim posojilnicam. — Razne stvari. — (Gornjegrašk i okrajni zastop) sklenil je ustanoviti okrajno hranilnico. Pravila so izdelana in ne bode dolgo, da začne poslovati. Poleg hranilnice v Slovenjem Gradci bode to druga slovenska hranilnica. — (V občinskem zastopu na Vranskem) so naslednji gg.: Posestnik Anton Kumer župan. Posestnik Josip Musi, trgovec S. Oset, veleposestnik in zdravnik Luka Gradišnik, trgovec Fran Govedič, posestnik Toma TurnŠek in posestnik Fran Kovče občinski svetovalci. Občinski odborniki so gg.: posestniki Andrej Stobar, Fran Sevnik, Fran Ura nič, Ignacij Brdnik, Anton Papež, Anton Cizej, Jakob Mešič, Andrej Križnik, okrajni sodnik Anton Trtuik, duhovni svetnik in župnik Anton Balon, učitelj Simon Meglic. — (Toča) pobila je več občin v Istri, posebno pa Draguč tako silno, da so vsi pridelki uničeni, drevje pa kar golo. — Na binkoštno nedeljo pa je toča okolu Slovenske Bistrice napravila znatno škodo. — (Strela) udarila je te dm mej cerkvenim opravilom v cerkev sv. Antona na Pohorji. Več ljudij ranjenih. Iz druzega poročila poizvemo, da je strela po žici, na kateri luster visi, naravnost sredi ljudi treščila, jedno kmetico takoj ubila, šestero drugih osob pa omamila. V cerkvi nastal je velik strah, vse hitelo je k izhodom in zgodila bi se bila morda še večja nesreča, da neso žandarmi ljudstva pomirili. — (V Velikih PLreščah) v Galciji nad Celjem zrušila se je binkoštno soboto zjutraj ob 3. uri jama, v kateri so rudarji „češ" (Schvvefelkies) kopali in podsula tri delavce: Hermana Heinricha, Petra Cokana in Fr. Pernovšeka. Zadnji je delal v stranskem rovu, ki se ni zrušil, torej mogoče, da so ga rešili. Prva dva pa sta poginila, zapustivši vdovo in nepreskrbljene otroke. Jama bila je že dlje Časa jako nevarna in drugi rudarji so se branili v njej delati, na kar so omenjeno trojico pregovorili, da soj šli delat. Naj se stvar strogo preišče, da se bode videlo, ni li prevelika malomarnost in lahkomiselnost prouzročila to nesreče. — (Tombola s petjem) na korist napravi novih orgelj za cerkev sv Nikolaja v Litiji bode 4. julija pri g. Janezu Jeretinu v Gradci pri Litiji. Pričetek ob 3. uri popoludne. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Železnica iz Zaprešića v Čakovec) otvorila se bode še le 17. septembra t. 1., ker prej most čez Dravo in nasipi ne bodo gotovi. — (Na učiteljišči v Kopru) razpisani sta začetkom šolskega leta dve začasni učiteljski mesti: a) za zemljepisje, zgodovino in slovenščino s slovenskim učnim jezikom; b) za matematiko in fiziko s hrvatskim učnim jezikom. — Prošnje do 15. julija t. 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 17. junija. V današnji seji državnega zbora zahteval poslanec Miha Vošnjak, da se pri uvažanji hmelja carina poviša. Celovec 16. junija. Deželna vlada iz dala je nove odredbe proti koleri. Za potnike iz okuženih pokrajin italijanskih določeno je tridnevno opazovanje. Monakovo 16. junija. Truplo kralja Ludovika je od danes zjutraj ob 8. uri v stari dvorni kapeli javno razstavljeno. Naredbe ob- lastev so nedostatne nasproti ogromnemu navalu ljudstva iz mesta in z dežele. Vsa vrata kraljeve p*hr£e trdno zaklonjena; vsako «vtrr ure pušča se po 200 osob notri, kar prouzro-čuje mej Čakajočo množico nepopisno gnečo. Upitje in napomočklici na pol zmečkanih se po vojakih z nasajenimi bajoniti le pomnožu-jejo. Ako oblastva ne napravijo drugega reda, je pričakovati nesreč. Zlirich 16. junija. Včeraj opoludne, ko so redarji pred glavno stražo prijeli dva raz-sajajoea ključavničarja, nateklo se je že veliko ljudij, zvečer ob 7. uri, ko so ujetnika prepeljali k sodišču, bila je pa velika steČina. Policijsko spremstvo, katero so s tlačnimi kameni bomhardovali, začelo je streljati, ranilo dva dečka in ubilo jednega mizarja. Množica oblegla je policijsko stražo, na kar je policija trg z bajonetom izpraznila. Vojaki v vojašnicah pripravljeni. Rim 16. junija. Izvestje o koleri: V Benetkah 4 zboleli, 13 umrlo; v Bari 1 zbolel, 1 umrl. (V Benetkah doslej v (>4 dneh 714 osob za kolero zbolelo Uredn.) SaigOB. 16. junija. V Tanhodu jeden kapitan in jeden častnik z otrovanimi pušicami ustreljena. V Anamu zopet mesarjenje kristi-janov. Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo na praznik teh dveh njenih patronov S. 3-u.lija. t. 1. Ob desetih dopoludne bo v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani v kapelici, sv. Cirilu in Metodu posvečeni, slovesna sv. maša. Potem bo ob jednajstih zborovanje v Čitalnici, Dnevni red: 1. Poročilo osnovnega odbora o sedanjem družbenem stanji; 2. račun o prejetih novcih; 3. volitev družbenega vodstva, nadzorništva iu raz-sodništva, ter 4. razgovor o poddružničnih nasvetih. Vabijo Be torej vsi, ki imajo na veliki skupščini posvetovalno in glasovalno pravico, to so : pokrovitelji, zastopniki od poddružnic in udje družbenega vodstva, za zdaj osnovnega odbora, k obilni udeležbi Poddružnični zastopniki smejo namesto sebe pooblaščenca izmej družbenikov poslati. — Ob jednem se ustanovljene poddružnice o potu i nj jo, če katera še nema stanovitnega (definitivnega) načelni-štva, da ga nemudoma izvoli ter si potem tudi zastopnika za veliko skupščino izbere ter oboje precej družbenemu vodstvu (osnovnemu odboru) v Ljubljani naznani. Na vsakih 50 družbenikov je 1 zastopnik. V Ljubljani, dne 16. junija 1886. Osnovni odbor družbe sv. Cirila in Metoda. Tu jen 16. junija. Pri mi; Princ VVindiachgriitz z Dunaja. — Bon i/. Trsta. — Sperltng iz Gradca. — Lowig z Dunaja. — pl. Mahrenau i/. Celovca. — Ratar iz Železnikov. — Baron Abele, Wbatkuk iz Reke. Pri ' bII i: Friodricb z Dunaja. — pl. Latinovicb iz Budimpešte. — Reicb, Morry z Dunaja — Kopstein iz Karlovca. — Gessler i Dunaja. Meteorologično poročilo. fi C-^b'Srai TT ! V% Nebo^rinavl Q zovanja peratura | trovi i J v in in. r m in. 7. zjutraj I 732-8G mm. 2. pop. 733*51 umi. 9. zvečer 73337 nun. 12 8" (! ;sl. svz.! dež. 18 2' C 'al. vzh.i d. jas. 14-4 C IbI. vzh. obl. 18 OOrnin. dežja. Srednja temperatura 15#1", za 3 3" pod norumlom. ID-u.:riaosls:a, "borza dne 17. junija t. 1. (Izvirno telegrationo poročilo.) Papirna renta.......... 85 gld. 25 Srebrna renta.......... 85 „ 70 Zlata renta........... ll«i n 85 5% marčna renta......... 102 „ — Akciie narodne banke....... S79 „ — Kreditne ekcije......... 281 „ 90 London . . ... 126 „ 15 Srebro............. — „ — Napol. ........ 10 , —i'.'. »ddisr. Dunava r g, srečke b , j.o jjM. Zemlj. obe. uvstr. 4 V , zl.-u: sost listi Prior, oblfg. Elizabet na snpad. tefosoitu Prior, olili^. Ferdinandovi' *irv. /.eie/.nicc Kreditne sn-eke ioo irtti. Rudolfov« Hi-cke in Akeije an^io-a\ str. banke [fO Traiuiiiu-;;y i uAr m-.j. ! 7o ,M. *, v, 13'> 1 H , i t; i l 1 i» 17H 1M 116 d - o o. vil 80 Bij fto V naiem taloiniitvu je izlla in se dobiva po vseh. knjigo tržnicah knjiiica: Umetno ribarstvo. Spisal Ivan Franke. S3U pMc v 8° s podobami. Mehko vezana stane 50 kr Krasna domovina naša si svojimi potoki, rekami in jneri ji ta umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kaka druga deiela. Sredstva in pota, kako isto pri nas urediti in uprav Ijati, podaje čislani gospod pisatelj na jako umeven način v gori omenjeni knjižici. Le-ta bode vsakemu, ki ima srci in skrb ta povzdigo narodnega blagostanja, dobro doilo sredstvo, da se o tem predmetu pouči. Priporočujeva torej knjiiico osebito velečestiti dn hovščini, učiteljem in zemljiškim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo z velikim zanimanjem prebirali ter »ar nje črpali gotove lepo korist. Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotrznica v Ljubljani na Kongresnem trgu. 8B5—41 Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani dajajo se zbrani snisi v 1 v p |>o sfsialžauS veni. 1. zvezek: Deseti brat. Komnu 2. zvezek: I Jurij Kozjak, slovenski jauičnr. Povest iz 15. 8ti-bi(|i niiuiace sgudovlne; II. Spomini na deda. 1'ravijlcn i'< povesti iz slovenskega iiftroilfc. — III Jesensko no« mej slovenskimi noMinrji. Crti «1 i/, ttvilunJH uaiegM naroda* — iv. Spomini starega Slovenca aii (-rtiče iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — If. Jurij Kobila. Izvirna povc.it iz onsov |ufi*oysl»e rofin ni.icije. — III. Dva prijatelju. — IV. Vrhan Sinu ova ženitev. lltiiii..i'.HMe>;i poVOl«t i/, ilarodnutiu ži\Ijr-uja. — V. (Jolid'. i'<»\i!-t p .vest i/, stc.rr /.{.rodo\ n" 4. zvezek: i. Tlliotapcc, I'o.-sr \t doillUtVg.< /.ivljenja kr.M.;s ili sinv, \ —II (Irail llojinje. Povest •/.a slovenske l.bulfttMi — III. Klošter.ški žolnir. D.virjia poverti \/. |8, soderja. -- IV. Dva brata. licurćnii pdvCHt 5. zvezek: l. liri incinera sodiika. Uvl^im godovinskn povest i.. sr.«'jl - II- Nemški viilpet. Pove-t. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 1K, strdutjii - IV- Lino. Povest. — vr. Pipa tobaka« Povvaf-.—1 VL V vojni krajini. Povest. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naroči -lih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Prodajajo so v Dijaki dobivajo Jurčičeve Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. i83—18) NARODNI TISKARNI" Kongresni trg, (jlledališka stolba. Išče se izurjenega trgovskega pomočnika za prodajaln co z mešanim blagom. (43')—2) A. CusmgraiMlv v Ajslovd^iiii. Kisla voda, kopališče Radence s BVojO jalu) obilo ..iKitru-Ihliinr-lislinu". (iaroilovi poskusi a.t dokazali, i'i'tinu, kauiuji v ieloaei. me-liarji, ledvicah, zlali ni, hramo-riei, bralioru, zlatenici, žehulcnili bo-leznili. kataru. Knpdji, stsii.»Tanja. restarmciju cen protinu najlMiljio in najgolovi-jSe zdravilo. Zulog*: P. FIuulB v liiiibli..ni, 1». Nolllil|j*'r vm noppii v Tmtu, A. MllKSfill »-Goriui, v Oolji in Muriboru v vt.iki b|i»c. trmivini. Izdatslj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r. Lastuiua iu tisk „Narodne Tiskarne".