8-2006
4
planinstvo
Kako je Ale{
zopkiu1 re{il `ivljenje
(zapis iz himalajskega dnevnika)
 in  Tone Wraber
Ni nas bilo malo, ki smo se zbrali v Etnograf-
skem muzeju Slovenije na prireditvi, posve~eni 
30-letnici osvojitve Makaluja s prvenstvenim 
vzponom ~ez njegovo ju`no steno.
Govornikov je bilo ve~, med njimi tudi mag. 
Aswin Shrestha, univ. dipl. in`. strojni{tva in 
~astni konzul Kraljevine Nepal v Sloveniji, za 
katerega bi prav lahko rekli, da je povsem udo-
ma~eni nepalski Slovenec. V svojem nagovoru 
je pravi~no in prepri~ljivo poudaril vlogo, ki jo je 
pri tem uspehu imel Ale{ Kunaver, vodja obeh 
makalujskih odprav, prve »uvajalne« (1972) in 
druge uspe{ne (1975). Spomini na prvo so mi 
o`iveli, pa naj obnovim vsaj nekatera od razno-
vrstnih do`ivetij tiste himalajske jeseni. 
Potem ko smo 5. 9. 1972 postavili bazno 
tabori{~e in je bilo 8. 9. postavljeno prvo vi{in-
sko tabori{~e, so plezalci hodili v steno, geograf 
Jure Kunaver, zoolog Janez Gregori in botanik 
Tone pa smo delovali vsak na svojem strokov-
nem podro~ju. Vmes nas je krepko zasul sneg, 
tako da smo ~lani odprave kar precej no~i pre-
`iveli v bazi. Naj spregovori moj dnevnik (do 
~rke tako, kot je bilo zapisano). 
Bazno tabori{~e, 27. 9., sreda
Dogodkov bogat dan, sicer pa zelo son~en in 
zimsko ble{~e~. Natipkam 4 strani prispevka za 
»Primorski dnevnik«, vendar spoznam, da do 
odhoda po{tnega sla jutri zjutraj ~lanka ne bom 
kon~al. Herbarijske mre`e ter mahovi in li{aji se 
Na sedlu ^inama-La (»Science Col«) na levi strani doline Baruna. V megleno morje potopljena je dolina Aruna, 
na obzorju sikimske gore (Kang~endzenga).
1 Zopkio je kri`anec med jakom in kravo.
5
8-2006
na soncu odli~no su{e. Raz{iri se smu~anje, tudi 
sam se spustim po bregu, a jemlje sapo. Popol-
dne pride do pogovora med Ale{em (+ Zoranom) 
ter [erpami v prisotnosti zveznega oficirja. Pri
ve~erji Ale{ sporo~i rezultat: [erpe ostanejo, 
vendar naredi Ale{ pridigo tudi nam, ~e{ da smo 
do [erp previsoki. Vsi povemo svoje mnenje, disku-
sija pa se razplete tudi o odnosih med samimi ~lani 
odprave. Zlasti Matic ni zadovoljen, a kon~no se 
le vse pomiri. Ale{ se je spet izkazal kot odli~en 
diplomat, a tudi ob~utljiv in po{ten ~lovek. 
Bazno tabori{~e, 29. 9., petek
Zjutraj povsem o~istim snega prostor pred 
najinim {otorom, nato dopoldne (brez srajce) 
nadaljujem ~lanek za »Primorski«. Dan je sicer 
son~en, vendar se spet in spet pojavljajo megle 
in proti ve~eru celo rahlo sne`i. Po kosilu klepe-
tamo v magacinu, sicer pa berem botani~ne knjige. 
Po ve~erji se dogovorimo: nas 3 spremljajo jutri 
v dolino 4 [erpe, da ponesejo na{o prtljago, vsi 
drugi pa odidejo skupaj s sabi na enojko. Za~ne se 
desetdnevno obdobje na gori. V postelji spet tipkam 
za »Primorski« in obstanem na koncu 7. strani. 
Berem Nehruja. [rauf in Kunstelj prepevata in me 
skorajda motita. 
30. 9., sobota
Zjutraj se Jure, Gregor in jaz odpravimo 
v dolino. Z nami so 4 [erpe, med njimi Kami 
Norbu. Sprva je dan prekrasen. Snega dovolj in 
preve~, gazimo proti Shershonu. Pozneje se za~ne 
obla~iti, in ko se bli`amo zgornji planini, smo `e 
v megli. Snega no~e in no~e biti konec. [ele pod 
zgornjo planino se razdeli v krpe in kon~no ga ni 
ve~. Pa~ pa zagledamo prve jelke, {e nizke in skri-
ven~ene. Prijetna sprememba po skoraj {tiriteden-
skem bivanju v brezdrevesni pokrajini. Spustimo 
se do planine, kjer smo preno~ili zadnjo no~ pred 
prihodom v bazo. Je `e tema: 18.15. Nastanimo 
se v pastirski bajti in z majhnim uspehom kurimo 
ogenj. [ele dobro uro za nami pridejo [erpe z 
opremo in hrano. 
1. 10., nedelja
Jutro je prekrasno, ko z Juretom vstaneva, je 
Janez `e s pu{ko okrog. Jure skuha za [erpe brodet 
in krompir, za Zorana napi{em pisemce, nato 
[erpe odidejo v bazo. Hodim okrog planine in 
ob~udujem jesenske barve. Nabiram za herbarij: {e 
vedno cvetijo pokon~ni in visoki Aconitum, regrat, 
encijan in drugo. Medtem Jure skuha zajtrk, nato 
spet nabiranje. [ele popoldne se z Juretom spu-
stiva do Mombucka. Medtem je `e povsem obla~no 
in skorajda rosi. Vendar je razpolo`enje imenitno, 
mla~no jesensko. Di{i po odmrlem listju, a {e 
vedno se najde cvetje, ki ga spravljam v polivi-
nilne vre~ke. Na vla`ni steni Hymenophyllum, 
drevesasti rododendroni z ogromnimi usnjatimi 
listi in gladko rde~kasto skorjo. Vesel sem Ligna-
riellae ter Violae biflorae, ki ima ven~ne liste na
spodnji strani rjavkasto nadahnjene. Na Mom-
bucku ni ve~ ljudi. Malo pred 18h se z Juretom 
Dvocvetna vijolica (Viola biflora) raste tudi v slovenskih 
Alpah, vendar ima v Barunski dolini ven~ne liste na 
spodnji strani rjavo obarvane. Planika (Leontopodium jacotianum) v dolini Baruna
8-2006
6
vrneva; Janez je medtem nasekal drva in ustrelil 
enega pti~a (v celem 3). Jure skuha ve~erjo (juha, 
kranjska klobasa z grahom, ~aj); vlagam rastline, 
vendar ne kon~am, ker bi porabil preve~ sve~e. 
Zunaj se zjasni, spet se obeta lepo jutro. Ko to 
pi{em, je ura {ele 20, a se zdi, kot da bi bilo ne vem 
kako pozno. Jutri pri~akujemo Sarkija z drugo 
polovico hrane. 
5. 10., ~etrtek
Jutro je sicer son~no, a se od zahoda hitro obla~i. 
^aj in zajtrk skuha Jure, nato vsi trije odidemo 
navzgor, v smeri proti veliki ~rni steni, kjer je Jure 
na{el planike. V rododendronovi go{~avi slikava 
jelke in rododendrone, nabiram v vre~ke, prideva 
na plano (Janez hodi zase) in na steni naletiva na 
planike. Te so res lepe, ~eprav `e precej odcve-
tele. Fotografirava in nabirava; najdeva 
tudi dve gencianaceji, ki ju doslej {e 
nisem videl. V skalnem ̀ lebu – sen~no 
– {e cveti Thalictrum – z veliko 
te`avo dose`em 2 primerka. Jure 
se domisli in nabere planike za 
vse ~lane odprave. Nepri~ako-
vano naletim na lep Meconop-
sis z velikimi rumenimi cvetovi; 
drugod je `e odcvel. Malo pred 
13h se vrneva v chalet; rahlo sku{a 
rositi in Janez je herbarije `e spravil 
na suho. Za kosilo ribe, keksi in ~aj, nato 
urejam najprej dana{nje (provizorno) 
in v~eraj{nje rastline. Kon~am v mraku. 
Medtem `e de`uje. Jure skuha ve~erjo in ugotovi, 
da hrane nimamo ve~ mnogo. Dobro bi bilo, da bi 
pri{li nosa~i s hrano za bazo, ki jih pri~akujemo 
`e od v~eraj. Po ve~erji klepetamo, nato pi{em ob 
svetlobi oljenke, ki jo je naredil Janez (v konzervi 
od ha{eja olje, na njem plava~ iz zama{ka in stenj 
iz gurtne). Zunaj mo~no de`uje. Ali v bazi sne`i? 
Kako je v steni? Jo bodo plezalci zmogli? Odlo~-
itev se nedvomno bli`a.
6.–7. 10., petek in sobota
Oba dneva je mo~no de`evalo, vmes tudi 
sne`ilo. Skrbi nas, kako je zgoraj. Ali je bazo 
povsem zasulo? So se plezalci vrnili vanjo? 
Obroki hrane se kr~ijo, jemo vedno bolj preprosto 
in manj. Enkrat si za pribolj{ek pripravimo 
himalajskega drozga in goloba. Dobro, a malo. V 
petek dopoldne uredim nabirek prej{njih dni. Po 
malem nam kaplja tudi v ko~o, vendar ne preve~. 
En ve~er pride mimo zopkio1 in mislimo, da je 
od{el navzdol. O ~em se pogovarjamo: o nosa~ih, 
ki bi morali priti, a jih ni, o slabem vremenu in o 
morebitnih posledicah za odpravo, predvsem pa 
o domovini, tedaj povsem pozabimo, da je okrog 
nas divja Himalaja. V soboto zve~er se ~isto malo 
zjasni, najprej se poka`e ena zvezda, nato pola-
goma Poletni trikot na zahodnem nebu. Ali je to 
izbolj{anje? 
8. 10., nedelja
Zjutraj je vreme sicer bolj{e kot prej{nja dva 
dneva, a megle ter oblakov je {e vedno dovolj. 
Sprva medlo sonce, tedaj Jure dela triangulacijo, 
jaz pa razstavljam Mik~ev teleobjektiv, 
v katerega je pri{lo nekaj vlage. Ne 
uspe mi ga dobro sestaviti. Nato 
pripravim drva, nakar se z 
Juretom odpraviva na lov na 
kozo. O njej ni sledu, pa~ 
pa je zopkio spet na starem 
kraju. Z Juretom se vrneva 
po skoraj nepredirni go{~avi 
rododendrona oz. on se 
vrne malo za menoj, ker je 
{el iskat kozo {e v spodmole. 
Pripravimo skromno kosilo, 
in ko kon~ujemo, Janez (ki je vse 
dopoldne streljal oz. prepariral) 
zagleda prihajajo~e [erpe. [e prej smo se 
ravno pogovarjali o polo`aju: hrane je komaj do 
pojutri{njem, ko naj bi se vrnili v bazo. V na~rtu 
imamo, da pripeljemo zopkia s seboj ali pa da ga 
poprej ubijemo, prinesemo s seboj le nekaj mesa, po 
drugo pa po{ljemo [erpe. No, ti so sedaj tukaj: Ang 
Norbu, Lhakpa Gelbu in {e trije. Prinesejo Zora-
novo pismo. @ivahno se posvetujemo in kon~no 
sklenemo: Ang Norbu in Lhakpa Gelbu nadalju-
jeta v Seduo, da uredita zaradi nosa~ev. Naro~eno 
kozo naj le kupita, dodatno naro~imo {e 30 kg slad-
korja in pripi{emo pozdrave na Zoranovo pismo 
zveznemu oficirju. Oba takoj odideta, Janez, jaz 
ter 3 [erpe pa gremo po zopkia ter ga pri`enemo 
do kolibe ter dobro prive`emo. Jutri ga bodo [erpe 
odgnali v bazo. [erpe pravijo, da gre za `um in 
ne za zopkia. Mi trije pa se odlo~imo, da se {e ne 
vrnemo. Upamo na skoraj{nji prihod nosa~ev, 
morda pa nam bodo tudi iz baze kaj poslali. Tako 
7
8-2006
bomo namre~ pisali Zoranu. 
Ve~erjo naredim iz brodeta, 
ostanka makaronov, 1 {katle 
{unke, kar sem vse zgostil s 
pire krompirjem. Po ve~erji 
~aj, ~aj s cedevito in 2 ciga-
reti, kar je prav pomirljivo 
in prijetno. Z Juretom se 
pogovarjava o planinskem 
muzeju v Trenti, o prikazu 
bov{kega pastirstva in sploh 
o Bov{kem. Napi{em pismo 
Zoranu, kon~ujem dnevnik. 
Ura bo po~asi 22, doma je 
ob tem ~asu pozno nedeljsko 
popoldne. 
9. 10., ponedeljek
Po dolgem ~asu je bilo 
zjutraj povsem jasno. 
Zbudil sem se `e zgodaj, 
vendar dremal naprej. V 
polsnu sem sli{al, kako si 
[erpe pripravljajo zajtrk. 
Prvi je vstal Janez, nato 
sem se dvignil {e sam in 
pripravil mahove ter li{aje 
za prenos v bazo. Ob 7h so 
[erpe z `um od{li. Pozneje 
sem pripravil zajtrk; ribji 
brodet s paradi`nikovo 
juho ter ~okolino & cornfla-
kes z vro~o vodo (+ {~epec 
sladkorja s sunfixom). Po
zajtrku mi je Jure popra-
vil teleobjektiv, jaz pa sem 
zlo`il herbarije na streho 
chaleta. Ob 9h se z Juretom 
odpraviva navzgor, v smeri 
baze. Slikava, za herbarij 
naberem dva rododendrona 
(sterilno). Pri okrog 4000 m 
se dolina iz prej{nje severne 
obrne v zahodno smer, 
odpre se nama pogled na 
Pik IV, Baruntse, ^amlang 
Dopoldne (brez srajce) 
nadaljujem ~lanek za 
»Primorski«.
8-2006
8
in Pik VI, resni~no veli~asten sklep Spodnje 
Barunske doline, ki jo tak{no prvi~ vidiva {ele 
danes. Slikava, posebno lepo z rde~im ~e{minom 
v ospredju. Korakava kar naprej proti zgornji 
planini oz. do ~ortena nad njo (4500 m). Medtem 
se `e obla~i, vendar {e slikam Lomatogonium 
in pa prekrasno modro gentiano. Pri ~ortenu 
kosiva; vsak po 4 kekse Albert, po pol tube sar-
delne paste in nekaj bonbonov. Jure {e ostane 
zgoraj zaradi svojega dela, medtem ko se jaz 
odpravim v chalet, da pri de`urstvu nadome-
stim Janeza, ki bi rad {el pod steno nastavljat 
mi{im. Na kolenu doline nepri~akovano sre~am 
9 nosa~ev ter Ang Norbuja in Lhakpo Gelbuja, ki 
gredo proti bazi. Torej: vendarle nosa~i, 13 dni so 
nanje ~akali v bazi. Pozanimam se in zvem, da 
je Janez `e odvzel del bremena za na{e potrebe 
v chaletu. Prava mitnica! Malo pred 16h sem v 
chaletu, kjer ima Janez kuhan krompir. Kako je 
dober s ~esnom! [e ~ili pospravim, pa me presneto 
pe~e. Prelo`im rastline in kuham ve~erjo, proti 
18h se vrne Jure. Kmalu pove~erjamo (juha, ri` 
s polnjenimi paprikami), nato pojemo banano 
(kak{no razko{je!) in pijemo cedevito. Od cigaret 
samo {e Drava. Napi{em pismo za Niklfeldove. 
Zunaj jasna no~. 
10. 10., torek
Danes je dan, ko bi se po prvotnem na~rtu `e 
morali vrniti v bazo, vendar smo svoje bivanje 
zaradi de`ja v prej{njih dnevih podalj{ali do 
petka, ko se bomo vrnili v bazo. Zjutraj ble{~e~e 
vreme, ko se izmotam iz spalne vre~e, mi Janez `e 
ponudi ~aj. Po zajtrku se vsi trije odpravimo na 
pl. Yangle; med potjo zlasti Janez mnogo fotogra-
fira, pa tudi z Juretom ne zaostajava. Na drugi
strani Baruna, na pl. Mombuck je imeniten pogled 
na Makalu, ki pa se vidi le v svojem ovr{nem 
delu. Medtem ko gre Jure dopolnjevat meritve 
od Mombucka navzdol, stopim jaz v jelov gozd 
nad planino (levi breg Baruna). Velika jesen je v 
njem, ko grem nazaj na desni breg (tja vodita dva 
mosti~a, ker je Barun razdeljen na 2 rokava), se ̀ e 
krepko obla~i. Naberem strojevec, pritli~no vrbo, 
v bregu brezo in `e ujamem Janeza, ki obra~a 
kamne. Pomagam mu pri tem poslu, medtem naju 
dohiti Jure in skupno odidemo v chalet, kamor 
pridemo okoli 15h. V kolibi najdemo nahrb-
tnik, njegov lastnik Kami Norbu pa seka drva v 
bli`ini. V nahrbtniku je mnogo hrane, prav raz-
veselimo se je, saj so vmes tudi ~isto nepri~ako-
vane dobrote, npr. tri ~okolade, 3 medolini ipd. 
Pri{lo je tudi zapro{enih 5 mre`, v katere zlo`im 
rastline, ki jih nisem mogel spraviti v `e polne 
mre`e. Je pa zraven tudi Ale{evo pismo, dovolj 
pikro, da nas ne more razveseliti. O~ita nam, da 
se ne dr`imo dogovora glede vrnitve v bazo ter da 
namesto divja~ine po{iljamo – ukradeno kravo. 
No, mi smo imeli najbolj{i namen in v tem smislu 
tudi zve~er napi{em Ale{u odgovor. Ne moremo si 
kaj, da se ne bi nekoliko najedli iz poslane zaloge. 
Medtem Janez odide nastavljat pasti, jaz urejam 
herbarij, Jure pa kuha ve~erjo, poleg ri`a {e meso 
3 cip, himalajskega drozga ter ha{e. Odli~no mu 
uspe. Po ve~erji pijemo ~okolado s kavo, Janez 
pri`ge pipo, z Jurjem pa »dravo«. Pijemo, foto-
grafiramo. [e pismo Pignattijevim, Puncerju & 
Zupan~i~u, dnevnik ter proti 22h spat. Zunaj spet 
temna, zvezdna no~.
Ale{evo pismo, B. C., 9. 10.
Dragi znanstveniki!
1. Prihodnji~, ko mi na Gorenjskem zmanjka 
hrane, ustrelim prvo kravo in morda potem 
vpra{am, ~igava je! 
2. Danes je dogovorjeni 10. dan!
3. [erpe so bili poslani po va{o opremo ob dogo-
vorjenem ~asu. Kasneje imajo druge naloge. 
4. Potrebno hrano smo `e naro~ili.
5. 30 kg sladkorja poklanjamo naro~niku.
6. Po{iljamo napro{eno hrano. Ko je zmanjka, se 
prosim vrnite.
7. Ni treba ~akati na nosa~e iz Sedoe.
8. Svoj odvi{ni material pustite spodaj.
9. Upam, da delo v redu napreduje. Poslana 
hrana vam podalj{a manevrski prostor za cca 
3 dni. Prihodnji~ bo lep{e dr`ati se dogovora. 
@elimo veliko uspeha in lepo pozdravljamo 
vse tri.
Ale{ in ostali
^e lovec gamsa ne dobi,
naj raje krave ne lovi,
posebno, ~e njegova ni
in je lastniku pla~al ni!
^e tacga doma~in dobi,
lahko se silno razjezi,
mu kup~ek batin nalo`i!
Tega se bara Sap boji,
zato naj krava le `ivi!
 
9
8-2006
11. 10., sreda
Janez me zbudi ob 5.55 in odide pobirat pasti. 
Zvarim juho z mesno konzervo, kar pojeva z 
Juretom za zajtrk, medtem ko si Kami Norbu pri-
pravi sarmo. Medolino s ~ajem pa je za vse skupaj. 
Kami Norbu odide 10’ pred nama, ob 7h pa tudi 
midva, sprva v smeri baze, to je ~ez Barun, strmo 
skozi rododendrovo-jelkin gozd, ki se pozneje 
polo`i in zamo~viri, ter prideva na prvo ravnico 
(4000 m), kjer vzide sonce. Potem pa kreneva na 
desno: najin cilj je greben, ki spremlja Barun po 
levi strani. Vzpenjava se po jarku s poto~kom, na 
enem mestu je steza celo “nadelana”, to je umetno 
izbolj{ana z mosti~kom. Vedno lep{i razgledi se 
odpirajo, zlasti po dolini spodnjega Barunskega 
ledenika navzgor. V steni cveti rumena Poten-
tilla. Sonce je ble{~e~e, pri podrti pastirski bajtici 
prideva na sneg, ki ga gaziva vedno bolj. Sprva 
gre kar dobro, ker je sneg {e trd, zlasti na osojni 
strani, potem pa se udira vedno bolj, do kolen in 
tudi do pasu. Te`ko hodim, tako da ve~inoma gazi 
Jure. Pijeva sne`nico, ki se cedi po ~rnih skalah. 
Na ju`ni pregradi doline se ka`ejo megle, bojiva 
se, da nama bodo zagrnile razgled s sedla, ki se 
kon~no tudi poka`e. Malo pred 13h dose`eva 
sedlo oz. rebro, ki se dviga levo od njega (okr. 
5050 m). Usedeva se na tople skale in ob~udujeva 
razgled: na jug eno samo megleno morje, enako 
tudi v dolini na drugi strani grebena, dale~ zadaj 
vidiva gore, ki jih dolo~iva za tibetanske. Kosiva: 
mesno ju`ino, ribjo pa{teto, filete in kekse. Potem
se zlekneva in son~iva ter u`ivava svoj najlep{i 
himalajski dan doslej. Predlagam, da greva {e 
bolj levo (zahodno), ker bi utegnila videti Kan~-
endzöngo. Pre~iva sne`i{~e in jo res zagledava, 
ogromen kolos nad meglenim morjem. Pa Jannu! 
Proti severu ima imenitno steno. Kar ne moreva se 
nafotografirati. Sence postajajo vedno izrazitej{e
in ~edalje lep{e je, toda ~as je za sestop v dolino. 
Spustiva se na samo sedlo in spet slikava, na drugi 
strani doline je prelep pettiso~ak. Potem pa spust, 
ki postaja vedno mu~nej{i, neusmiljeno se ugre-
zava in kon~no potoneva {e v meglo. Muka traja 
skoraj do poru{ene bajtice, naprej gre po jarku, ki 
je precej blaten. Skoraj se zalezeva v skale, vendar 
naposled le pristaneva na ravnici, od koder je 
le {e dobre pol ure do chaleta, kamor prideva v 
rose~i megli ob 18h. Janez se je vrnil z nastavlja-
nja pasti malo poprej in ravno razpihuje ogenj. 
Preoble~em se, saj imam vi{inske {kornje, noga-
vice in kavbojke tja nad kolena povsem mokre. 
Preoble~em se v trenirke in kuham krompir, Jure 
pa pripravlja avstrijski kruh s salamo in sirom. 
Pijemo ~aj, cedevito in sunfix, kon~no pojemo {e
ve~erjo (krompir – olupljen ter kranjsko klobaso z 
grahovim pirejem) in se imenitno po~utimo. Janez 
je vesel dobrega lova tega dne, midva pa prelepega 
dne, ki sva ga pre`ivela na sedlu, za~asno imeno-
vanem »Science Col«. Ko ho~em narediti {e no~ni 
posnetek ob ognju, mi Janez da fle{, toda v`ge se
{ele ob 4. posnetku. 
P. S. Na sedlo sem te`ko hodil, ker sem malo 
spal (kava zve~er!), saj sem o~itno zaspal {ele v 
zgodnjih jutranjih urah. Premi{ljeval sem o »lju-
beznivem« Ale{evem pismu in drugem. 
Polhov Gradec, 17. 2. 2006
13. 10. se je »podoprava znanstvenikov« 
vrnila v bazo. Na poti, natan~neje na planini 
Shershon, oddaljeni dobro uro hoda od baze, 
Na letali{~u v Katmanduju (Ale{ in Du{ica Kunaver, 
med njima dr. F. Srakar, 13. 11. 1972)
8-2006
10
smo sre~ali »kravo«, ki smo ji namenili smrt, 
na~rtovano tako podrobno, da je Janez na njeno 
~elo celo narisal kraj za strel. Mislili smo si 
svoje, kaj si je mislila ona, ne vem. Najbr` ni~.
 Za »vi{insko izravnavo« smo se vsi trije 
odpravili {e do drugega vi{inskega tabori{~a. 
Ta »dvojka« je stala okrog 6300 metrov visoko, 
na dnu sne`nega raza, ki (je) vodi(l) naravnost 
v ju`no Makalujevo ostenje. Do zgornjega roba 
ga je preplezala in na vrh stopila odprava tri leta 
pozneje, tudi takrat pod Ale{evim vodstvom. 
Minilo je {e nadaljnjih devet let. 1. novem-
ber 1984 je bil son~en, z ljubljanskih @al pa 
nadvse jasen pogled na Alpe. Dan pozneje sva 
se s sinom povzpela na Vi{ in po pravlji~no 
lepem dnevu preno~ila kar v avtomobilu v 
povsem ledeno ivjasti okolici Rabeljskega 
jezera. To je bilo v letu, ko smo lahko mejo 
brez pla~ila prestopili le enkrat v letu, sin pa 
je nameraval kupiti smu~arske ~evlje in se 
zato seveda nisva mogla vrniti v – domovino. 
Naslednje jutro sva se torej odpeljala v Beljak 
in izvedela, da lahko MWS (davek na dodano 
vrednost) znamenite veljave in spomina dvig-
neva kar na avstrijski strani meje. Nepri~-
akovano obdarjena s {ilingi (tako kot depozita 
neprijaznega spomina in MWS/DDV tudi teh 
ni ve~, kako se vse spreminja!) sva se napo-
tila kar na Dunaj, kjer sta tiste dni `e bili `ena 
in h~i/mati in sestra. Dru`inska prijateljica 
Linde, »dunajska mati« na{e h~erke, mi je 
pod ve~er povedala, da se je v Sloveniji zru{il 
helikopter. Brezbri`no sem pomislil, da govori 
o tistem voja{kem, ki so ga `e nekaj ~asa iskali 
na Ko~evskem. Ne, ne … v roke mi je potis-
nila ~asopis, v katerem sem prebral, da je med 
umrlimi tudi – Ale{ Kunaver. Zru{il se mi je 
svet. Saj ne more biti res … Pa je bilo, in tako 
se Ti lahko, nepozabni Ale{, samo s pravkar 
napisanim zahvalim, da sem lahko od{el s 
teboj na III. (Anapurna II, 1969) in IV. JAHO 
(Makalu, 1972) in tako neznansko obogatil 
svoje gorni{ko in botani~no izkustvo. @e na 
Anapurni sem »u{el« na trojko, tri leta pozneje 
pa sem ga, kot je tukaj zapisano, spet polomil. 
Obakrat si mi povedal, da nisem prav ravnal, 
a to na na~in, da ni ostala med nama nobena 
senca. To~ki 6 in 9 Tvojega pisma razlo~no 
govorita o Tvoji simpatiji in razumevanju do 
raziskovalnega dela. Ker slovenska planinska 
javnost (delno) zamuja s spominom na Makalu 
1975, naj mi bo opro{~ena tudi zamuda ob 
omembi tvoje lanske 70-letnice, ki ji je prav-
zaprav namenjen tale zapis. Le kaj vse bi {e 
ustvaril in dosegel, ~e bi jo do`ivel … 
Polhov Gradec, 16. 2. 2006 m
Zgre{en korak – beseda kriva
Samo en napa~en korak mi vzame
svetlobo dneva in drget bli`ine,
kot kamen na meli{~e med spomine
odkotalim se. Kdo sploh ve {e zame?
Beseda napa~na, ~eprav le ena,
zapre vsa pota mi na tvojo goro,
polno~no sonce mrkne v stra{no moro,
da med seraki tavam izgubljena.
Ledene gmote v srcu ne raztaja
pomladni `arek, ki planino zbuja,
poletja `ar, jesenski {opek ruja.
Samo {e zima je, vihar razsaja,
zamet stopinjo zadnjo `e prekriva,
med nama pa re`i beseda kriva.
Metka
Raztrgani paj~olan
Meglà zastira ti razgled v daljave,
jezi{ se nanjo in na sneg po poti
in burja stresa te in mraz te moti,
ko vzpenjava se v najine vi{ave.
A zame so meglè kot paj~olani,
ki skrivajo, kar sanjam. Hrepene~e
za njimi i{~em tisti ko{~ek sre~e,
ki mi usoda (kdo?) ga vztrajno brani.
Premagala sva veter, mraz, zamete,
meglè so se pretrgale in sonce
razlilo svojo lu~ je tja ~ez Ponce.
Pogled se ti razjásnil je, obete
pa moje je odneslo, ~ar izgubil
se je – na vrhu nisi me poljubil.
Metka