Poštnina platana v ootouinl V (ittU)ani, M 1!. mala 1937 Cena din 1 Steu. 104 Z Ilustrirano ptlloao „leden v slikah*« It o II. Naši časnikarji pri Mussoliniju Rim, 11. maja. AA. Snoči ob 18.20 je predsednik italijanske vlade eksc. Benito Mussolini sprejel v prisotnosti ministra za časopisje in propagando Dina Alfiera, pooblaščenega ministra in splošnega ravnatelja za tuje časopisje Rocca in uradnikov Tiberia in Milete, ki sta dodeljena jugoslovanskim gostom, v Beneški palači v 6alonu, imenovanem »Sala del mapa mondo«, jugoslovanske časnikarje, ki so prišli na povabilo italijanske vlade obiskat Italijo. Minister Alfieri je predstavil Mussoliniju naj-pirvo poslanca Sokiča, nato mu je pa ta predstavil ostale jugoslovanske časnikarje. Koj nato je Mi-loje Sokič pozdravil Mussolinija z naslednjim govorom: Ekscelenca! Dovolite, da izvršim najprvo naloženo mi nalogo. Prišli smo izročit Vam pozdrave predsednika naše vlade g. dr. Milana Stojadi-noviča. V svojem in v imenu vseh nas se Vam prisrčno zahvaljujem za vabilo, naj bi obiskali Vašo lepo deželo, vabilo, ki nam je omogočilo, da smo mogli prisostvovati včeraj lepi in zgodovinski manifestaciji Vaše vojske in Vašega naroda in občudovati popolno disciplino in napredek, ki ga je dosegla Vaša lepa dežela pod Vašim vodstvom. V Vaši sredini smo glasniki naše dežele. Tudi mi smo prepričani, da je politika dogovora, ki je bil nedavno tega podpisan v Belgradu, otvorila po vsej priliki novo in veliko dobo naše zgodovine. Podpirali in sodelovali bomo vedno, ker vemo, da je ta dogovor posvečen miru in da izraža željo po miroljubnem sodelovanju med dvema sosednima narodoma in to tembolj, ker ne posega v mednarodne obveznosti naših dežel. Njegov največji pomen je pa v tem, da naj odstrani nezaupanje, ki se žal pojavlja na tako razne načine. Tu čakajo časopisje obeh dežel velike naloge. Časopisje pa pričakuje moralne in zveste podpore s strani svojih vlad. Dovolite mi, ekscelenca, da se Vam v tem zmislu v imenu svojih tovarišev najiskrenejše zahvalim za sprejem, ki ste nam ga dovolili. Predsednik italijanske vlade Mussolini je pozorno poslušal govor posl. Sokiča, nato se mu pa za pozdrave zahvalil. Jugoslovanskim časnikarjem je rekel, da ga njihov obisk v Italiji veseli. Na-glašal je pomen tega obiska in velike naloge, ki čakajo časopisje obeh dežel za čim bolj in koristnejši razmah belgrajskega dogovora. V tej zvezi je opozoril na glavne smeri, po katerih naj se v bodoče razvija. Izvedba teh nalog bo močno koristila ne le razmerju in interesom obeh dežel, temveč tudi miru kot takemu in zboljšanju splošnega političnega ozračfa. Ko je Mussolini končal svoj govor, se je obrnil k jugoslovanskim časnikarjem in jih vprašal, kako so s svojim potovanjem zadovoljni in kaj bi želeli videti v Italiji. V imenu svojih tovarišev je odgovoril Sokič, da so s svojim potovanjem docela zadovoljni in da se mu zahvaljujejo za pozornost, ki jo izkazuje zastopnikom jugoslovanskih listov. Splošni ravnatelj za tuje časopisje pooblaščeni minister Rocco je nato izročil Mussoliniju razpored o prebivanju jugoslovanskih časnikarjev v Italiji, ki si ga je p»dsednik italijanske vlade pazljivo ogledal. PrisMvil je še nekaj svojih opomb, nakar je stavil na jugoslovanske novinarje še nekaj vprašanj in se nato od njih prisrčno poslovil. Med avdiijenco jugoslovanskih novinarjev ©o se z Beneškega trga pričeli oglašati vzkliki večtisočglave množice, ki se je vrnila z velikih iger vzhodnioafriških bojevnikov in hotela pozdraviti duceja. Ko so jugoslovanski novinarji zapuščali sprejemno dvorano, se je Mussolini napotil na balkon. Predsednik je pri tej priliki povabil poslanca Miloja Sokiča in urednika »Politike« Predraga Milojeviča, ki sta bila tisti hip ravno med vrati, naj prideta ž njim vred na balkon. London v mrzlici dneva pred kronanjem London, 11. maja. Kot uvod v svečanosti ob kronanju je bila sinoči v buckinghamski palači slavnostna večerja, ki jo ja kralj priredil na čast 450 gostom. Na večerji so bili vsi angleški ministri in glvani zastopniki kolonij in dominijonov. Bili so še vsi diplomati, ki so akredirirani pri angleškem dvoru in šefi tujih misij. V dveh velikih dvoranah sta bili dve veliki mizi. Mizi, ki je bila določena za člane kraljeve hiše in za člane tujih vladarskih hiš, je predsedoval kralj sam. Ob njem je sedela kraljica Mary. Kraljica Elizabeta je predsedovala drugi mizi. Gostje pri kraljev imizi, so jedli iz zlatih krožnikov, gostje pri drugi mizi pa iz srebrnih krožnikov in posod. Po večerji je bil sprejem pri predsedniku spodnje zbornice. Na sprejem so prišli vsi tuji delegati in člani diplomatskega zbora. Pred banketom se je v okolici buchingamske palače nagnetlo ogromno ljudi tako, da je bil ves promet po sosednjih cestah za več ur ustavljen. Danes zjutraj so že prvi gledalci jutrišnjega kronanjskega sprevoda zasedli svoja mesta. Pred buchingamsko palačo se je namreč utaborila mno- žica žena iz srednjih slojev, ki bodo na tem mestu vztrajale 34 ur, da bodo videle kralja in kraljico vsaj pri odhodu iz gradu na kronanje. Ženske so prinesle s seboj odeje, polne košare hrane ter steklenice z mlekom. Drugi gledalci, ki nimajo rezerviranih sedežev na tribunah, se bodo razvrstili ob cestah danes popoldne in ponoči. London, 11. maja. AA. (Reuter.) O priliki kro- nanja je lcralj po stari navadi imenoval številne zastopnike javnega življenja za plemiče nižjih in višjih stopenj. Med znanimi politiki je imenovan bivši voditelj liberalcev sir Herbert Samuel za grofa. Med novimi baroni je tudi bivši kmetijski minister John Cadman. London, 11. maja. A A. (Reuter.) Ko sta včeraj kralj in kraljica obiskala westminstersko opatijo, sta ugotovila, da je že vse pripravljeno in vse v redu. Vsa cerkev je spremenjena v simfonijo v jasno modri in zlati barvi. Postavljenih je 8000 sedežev. Anglija pred splošno prometno in rudarsko stavko London, 11. maja. Včeraj so imeli zastopniki Zveze avtobusnih nameščencev sejo, na kateri so s 47 proti 3 glasovom sklenili, da se mora stavka avtobusnih nameščencev nadaljevati, dokler podjetniki ne ugodijo njihovim zahtevam, llkratu so sklenili začeti razgovore z nameščenci tramvaja in podzemeljske železnice, da bi iz Zastoj na bojiščih pred Bilbaom Bilbao, 11. maja. AA. Havas: Snočnje uradno poročilo pravi: Borba v odseku pri Bermeo in Durango traja že dva dni. Nacionalisti so se morali po hudih izgubah umakniti. V odseku Sol-lube že več dni traja bitka nož na nož. Ponoči se je bitka še bolj lazmahnila. Madrid, 11. maja. AA. Havas: Na fronti pri Toledu so republikanske čete sinoči zboljšale svoje postojanke in napredovale še za 1 km. Sedaj je Toledo popolnoma obkoljen. Nacionalisti imajo zvezo iz mesta samo še po cesti, ki vodi proti Talaveri. Toda tudi ta cesta je pod ognjem vladnih topov. Republikansko topništvo je stalno bombardiralo vojaška poslopja v Toledu. Francove čestitke Mussoliniju Rim, 11. maja. AA. Havas: General Franco je poslal Mussoliniju za svečanosti ob obletnici ustanovitve imperija naslednjo brzojavko: Ob obletnici pošiljam v imenu prave in večne Španije, ki se tako junaško bori proti komunizmu, izraze občudovanja in ljubezni do plemenitega in slavnega italijanskega naroda, ki je pod vašim vodstvom visoko dvignil slavo nesmrtnega Rima. Mussolini pa je odgovoril takole: »Globoko sem vam hvaležen za brzojavko, e katero ste potrdili čustva prijateljstva plemenitega španskega naroda. V imenu fašistične vlade, pa tudi v lastnem imenu vam želim najtopleje, da bi zmagala nacionalna borba v Španiji.« Poziv vsemu svetu zaradi Baskov Newyork, 10. maja. AA. Havas: Kakih 80 najodličnejših osebnosti ameriškega političnega in cerkvenega življenja je podpisalo izjavo pod naslovom: »Poziv vesti vsega sveta«. V njej pišejo o razdejanju Guernice. Izjavo je sestavil newyoršlci nadškof megr. Conel. V izjavi pravijo med drugim: »Zdi sc nam vprav neverjetno in nemogoče, da morejo Američani ostati ravnodušni in sprejeti tak zločin molče.« Podpisalo jo je sedem senatorjev, med njimi senator Borah, in pet poslancev, med katerimi je tudi bivši predsedniški kandidat Landon. Voditelj ameriških katoličanov potuje v Rim Newyork, 11. maja. AA. Havas: »Newyork World« piše. da misli kmalu odpotovati v Rim voditelj ameriških katoličanov Alfred Smith, ki je bil včasih največji prijatelj Roosevelta, sedaj pa je njegov nasprotnik. Sprejet bo pri sv. očetu in se z njim razgovarjal o borbi katoliške cerkve proti komunizmu. Preiskava o nesreči flHindenburgaf' Lakeliurst, 11. maja. Preiskovalna komisija, ki preiskuje vzroke katastrofe zrakoplova »Hindenburga«, je včeraj začela z delom. Na prvi seji so določili samo glavne smernice za delo. Po nalogu trgovinskega ministrstva Rogersa so poklicali v komisijo tudi tehniškega svetnika, polkovnika Lincolna. Računajo, da bodo preiskovalna dela trajala dva do tri tedne. Pred preiskovalno komisijo je kapitan Rosen-tal izjavil, da so vrvi 7, zrakoplova bile že 4 min. pred pristankom ladje na tleh. Meni, da statična elektrika torej ne more biti vzrok nesreče. Včeraj popoldne je bil tudi zaslišan kot priča poročnik Taylor od posadke na letališču. — Danes ne bo komisija delala zaradi pogreba žrtev. Ves film in vse slike o katastrofi bodo predvajali pred komisijo. Belgrad, 11. maja. m. Včeraj so v Budimpešti sklenili, da bo revanžna nogometna tekma med našim in madžarskim moštvom v Belgradu meseca junija prihodnjega leta, Vesti iz Belgrada Belgrad, 11, maja. m. Sinoči se je vrnil iz Skop-lja v Belgrad s svojim spremstvom predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki se je v nedeljo udeležil slavnosti, ko so v Skoplju obhajali 25 letnico osvoboditve Južne Srbije. Belgrad, 11. maja. m. Dolgoletna primadona opere Bahrija Nuri Hadžič je te dni na lastno prošnjo prenehala biti članica belgrajske opere ter je odpotovala v Švico, kjer se bo za stalno naselila v Curihu. Belgrad, 11. maja. m. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je včeraj priredil po nekaterih srbskih mestih več shodov in konferenc, med drugim tudi v Aleksandrovcu in Brusu. Belgrad, 11. maja. m. Po proračunskem letu 1937-37 so bili državni dohodki za 828 milijonov dinarjev višji kot pa izdatki. Pred spremembo v bolgarski vladi Soiija, 11. maja. m. V bolgarski javnosti so vzbudile v zadnjem času precej pozornosti in komentiranja vesti, ki pravijo, da bo v kratkem prišlo do rekonstrukcije vlade, ki da bo postala potrebna zaradi odstopa trgovinskega ministra Vleva. Politični krogi tudi trdijo, da zaradi te rekonstrukcije vlade ne bo nikakih sprememb v vodstvu notranje, še manj pa v vodstvu bolgarske zunanje politike. soglasja z uslužbenci na avfobusih začeli stavkati tudi oni. Če bodo tramvajski uslužbenci ustregli tovarišem z avtobusov, potem po v Londonu vse gospodarsko in poslovno življenje zamrlo, ker je pet milijonov prebivalcev navezanih izključno na javna vozila pri svojih delovnih in poslovnih potih. London bo v dneh kronanja moral shajati brez avtobusnega prometa, kar bo povzročilo veliko nereda in gneče. London, 11. maja. o. Pogajanja med strokovno zvezo angleških rudarjev in med lastniki premogovnikov, ki so trajala več tednov, in po katerih so za sporazum posredovali neprenehoma člani vlade, so se snoči ustavila. Podjetniki so se namreč uprli zahtevi rudarjev, da bi brezpogojno priznali strokovne zveze kot edine zastopnice rudarjev. Če ne bodo podjetniki tej zahtevi rudarjev ugodili, je za 29. maja sklenjen začetek splošne rudarske stavke po vsej Angliji, ki bi bila za angleško gospodarstvo usodna. Stavka švedskih stavblncev Stockholm, 11. maja. o. Na švedskem je izbruhnila delna stavka stavbinskega delavstva zaradi nove plačilne tarife, ki je za zidarje neugodna. Če bi stavka trajala kaj dolgo, bo to povzročilo švedskemu gospodarstvu veliko škoao, ker je zidanje možno samo v poletnih mesecih, pozimi morajo zaradi mraza vsa dela počivatu Stavka pri Bat*i Pariz, 11. maja. AA. (DNB). V podružnici Ba-tinih tovarn v Charbouru na Lotarinškem je izbruhnila stalka, v katero je poseglo 2000 delavcev. Stavkujoči delavci so zasedli prostore in poškodovali stroje. Pariz, 11. maja. o. Strokovna zveza pariških brivcev in frizerjev je sklenila začeti splošno stavko na dan, ki ga bo odredila glavna delavska zveza. Švicarski letalec Mittelholzer, slovit zaradi svojih poletov čez Kilimandžaro in drugod, se je smrtno ponesrečil piri plezalni turi na vrh Hoch-schwaba. Japonske opozicijske stranke so sklenile tesneje sodelovati v boju proti vladi generala Haja-šija in teko med njimi že pogajanja za skupno nastopanje. Konferenca upravnega odbora Južnih železnic se je pričela včeraj v Naipoliju. Vojaški opor je izbruhnil v brazilskih zveznih državah Sao Paolo, Rio Grande in Bahija. Uporniki imajo na svoji strani 50.000 mož redne vojske. Ogromne množine japonskega zlata so zadnje čase prepeljali v Združene države. Zlato bo služilo plačilom za japonske nabave v Ameriki. Knez namestnik Pavle je v Londonu sprejel predsednika češkoslovaške vlade dr. Hodžo in se z njim dalje časa razgovarjal. Belgijska vojska mora biti močna, tako je govoril pri odkritju spomenika kralju Albertu, belgijski kralj Leopold. Pri mornariških vajah blizu Toulona so angleške oklopnice z ostrim streljanjem potopile bivšo admiralsko ladjo v kolonijalnih vodah »Gil Midle«. Ladja je bila zastarela in nerabna. Knez Pavle - častni doktor oxfordskega ■ a v v vse učilišča London, 11. maja. o. Danes popoldne ob 6 bo knez namestnik Pavle promoviran za častnega doktorja vseučilišča v Oxfordu. Tej svečanosti, ki naj dokaže prijateljske stike med Anglijo in Jugoslavijo, bo prisostvoval ves oxfcrdski profesorski zbor, gojenci 24 oxfordskih študentovskih kolegijev ter številni angleški in inozemski zastopniki znanosti, umetnosti in politike. S tem dejanjem daje Anglija priznanje državniškim sposobnostim kneza namestnika Pavla in njegovim zaslugam za ustvarjanje prijateljstva med narodi. Vsi angleški listi pozdravljajo ta sklep oxford-skega vseučilišča in poudarjajo delo, Id ga je jugoslovanski knez namestnik Pavle v času, odkar vodi jugoslovansko državo, dovršil za napredek in dvig jugoslovanske države ter njenih narodov. Vesti 11. maja Gdansk se mora priključiti Nemčiji, fako je izjavil nemški propagandni minister pri svojem včerajšnjem obisku v'Gdansku. Pogodbo o letalskem prometu med Italijo in ČSR sta včeraj podpisala italijanski zunanji minister grof Ciano ter češkoslovaški poslanik v Rimu. Turški zunanji minister Rnždi Aras obišče na poti v Ženevo Bukarešto, kjer bo imel nekaj razgovorov z romunsko vlado. Skrivnostna nova letala grade angleške tovarne. O teh letalih vedo zdaj samo to, da bodo dosegla 540 kilometereko brzino na uro. Iz gibraltarskega ozemlja bo angleška uprava izgnala vse Spance, ki so do zdaj imeli dovoljenje za bivanje na angleških tleh. Glasovi o pretrganju tiskovnih odnošajev tudi med Nemčijo in Anglijo 6e množe. Nemško časopisje neprestano poziva vlado na podoben korak, kakor ga je storila italijanska vlada. Proti Rooseveltu bo kandidiral za letošnjo Nobelovo mirovno nagrado ameriški tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull. Prijatelji, ki so ga nagovorili na to, pravijo, da je voditelj in pobudnik ameriške zunanje politike on, in ne Roosevelt. Avtobus, poln šolskih otrok, ki so se peljali na izlet, se je zaletel v tovorni avtomobil, pri kraju Chatendoc na Floridi v Združenih državah. Šest otrok je bilo ubitih, 30 pa ranjenih. Prihod nemškega vojnega ministra Blomberga v London pozdravljajo vsi angleški listi z nenavadno toplimi besedami, če pomislimo na to, kakšne očitke je imelo to časopisje sicer proti nemški vojski, ki jo Blomberg sestavlja. Film o katastrofi »Hindenburga« sta ameriška letalca Merryl in Lambie srečno prinesla z letalom iz Newyorka v London. Letalca bosta filmala kraljevo kronanje ter film odnesla v Ameriko. Abesinski podkralj Grazziani je prvič po znanem atentatu nastopil javno s kratkim govorm pri proslavi ustanovitve imperija v Addis Abebi. V govoru je opominjal italijansko vojaštvo in nasel-nike k potrpežljivosti in previdnosti, češ da bo treba še desetletij, preden bo mogoče zmago varno uživati. Celotno število nezaposlenih v Nemčiji je zadnjega aprila znašalo 961.000 delavcev. V enem letu je število padlo za 250.000, v dveh letih pa za 800.000. Letos je prvič po nastopu krize, da število nezaposlenih znaša manj kakor en milijon. Umrl je v Rotterdamu pisec proslule knjige »Popolni zakon«, dr. Henrik van de Velde. O njegovih delih s področja ljubezenske fiziologije jo bilo svoje čase veliko debat. Prvo prijavo za prihodnje olimpijske igre v Tokiju so predsedniku organizacijskega odbora princu Tokugavi, poslali Filipini. Njihove barve bo zastopalo 31 tekmovalcev. Mussoliniju je čestital za obletnico ustanovitve imperija poglavar nacionalistične Španije, general Franco. O Mali zvezi piše vatikansko glasilo »Osser-vatore Romano«, da v njej ni nobene krize, samo tri različna gledanja glede politike držav Male zveze do Rusije, Nemčije in Italije, dočim imata Jugoslavija in Romunija isto stališče, zastopa ČSR čisto svoje mišljenje. Krvav konec senjskih slovesnosti Zagreb, 10. maja. AA. Uradno poročil-o o dogodkih v Senju: Dne 8. In 9. t. m. se je za bivanja HPD Trebe* viča v Senja vriila obenem tudi proslava dneva Matija Gubca in bratov Radičev. Proslave se je udeležilo več tisoč ljudi iz sosednih okrajev. Ze v teku dneva so neki neodgovorni elementi, ki so tudi prišli na to proslavo, z namenom, da jo izrabijo v nedovoljen namen, izvršili na raznih točkah mesta izpade, za katere določa kazenski zakonik težke kazenske sankcije, tako da so morala oblastva opozoriti prireditelje na to, da se preprečijo spopadi in incidenti, ki bi se mogli iz njih 6 mrtvih, 6 težko ranjenih izcimiti. Toda isti dan ob 19 je po končani prireditvi pri odhodu udeležencev iz Gospiča — peljali so se po mestu v odprtem tovornem avtomobilu — ponovno prišlo do težjih izpadov in do streljanja iz tovornega avtomobila na organe orožništva, ki so jih srečali na cesti. Pri tem je izgubilo življenje šest oseb, šest jih je pa ranjenih. Odrejena je spe-cijalna preiskovalna upravna in sodna komisija, da na licu mesta dožene dejansko stanje. Med ubitimi in ranjenimi so taki, ki jih je sodišče obsodilo zaradi udeležbe pri znani liski vstaški aferi in taki, ki so znani kot komunisti. Ulica do raja Hans Moser, Peter Bosse Filmska zgodba iz življenja malega dečka, pokazuje vse radosti in žalosti malega lunaka. Premiera v sredo 12. t. m. v kinu Unionu Inozemci nam predpisujejo način iivlfenja Slov. Konjice, 6. maja. Večkrat nam poročajo časopisi od vseh strani naše države, osobito pa iz naše ožje domovine Slovenijo o razmerah v katerih žive naši ljudje pod oblastjo inozemcev bodisi v mestu ali na deželi. Ta resnična porodila služijo kot jasen pregled stanja samega in opozarjajo, da so že tujci postali tako rekoč absolutni gospodarji v posameznih krajih naše domovine. Dejstva sama podpira in utrjuje vedno hujšo usidravanje tujega kapitala pri nas, nakupovanje slovenskih kmečkih posestev, število inozemskih uslužbencev in vse mogočo drugo udobnosti, v katerih se tujec počuti pri nas takoj domačega. Zdi se, da so postali razni inozemski uslužbenci pri nas popolnoma enaki srednjeveškim grajskim valptom kar se tiče postopanja z našimi ljudmi. Kaže vedno bolj, da te razmero postajajo vedno slabše. Izkoriščajoč življenjski standard v Jugoslaviji, delajo nekateri tujci na to, da se poslužijo vseh sredstev, ki bi naredila iz Slovencev ne samo gospodarske, ampak tudi politične podanike. Pripomniti moramo, da so prej omenjene razmere takšne tudi po zaslugah inozemskih simpatizerjev (n. pr. nemškutarjev), ker ti delajo s tujci ramo ob rami in jim s tem zelo pomagajo. Navajamo primer s kako okrutnostjo zatirajo inozemci naše viničarje. Neki Ceh ima pri nas v posesti lepo kmetijo (blizu Celja pa še večjo). — Tukaj je lani sprejel v službo viničarja, ki ima šestčlansko družino. Ker se gospodar ne zanima Zaradi požiga obsojen Maribor, 10. maja. Pred sodniki malega senata se je zagovarjal 46-letni tesar Anton Recek iz Večeslavcev v Prekmurju. Recek se je vrnil pred nekaj letj iz Kanade ter se je naselil pri svojem bratu. Obtožnica ga sliko kot nasilnega in nevarnega človeka, katerega ee je v okolici vse balo. Kmalu po njegovi vrnitvi se je začel prepirati s sosedi in od tega časa so začeli ljudje v sosedini tudi prejemati grozilna pisma, v katerih jim neznanec grozi z požigi. Zavladalo jo radi tega veliko razburjenje in splošen strah, tembolj, ker je res nastal meseca marca in aprila lanskega leta pri posestniku Alojzu Madja-ru ;požar. Zgorel mu je kup slame in manjši objekt. Obdolžili «o Receka, pa mu niso mogli ničesar dokazati. Recek je Madjara sovražil zlasti radi tega, ker se je ta potegoval za nakup neke parcele od posestva Recekovega brata. V novembru pa je pri Madjaru zopet gorelo In sicer gospodarsko poslopje ter stanovanjska hiša, iz katere se je Mad-jar jedva rešil s svojo družino. Požar je bil napovedan z grozilni mpismom. Oblasti so ipodvzele' energično preiskavo, ki je prinesla toliko ob teži 1-nih okolnoati, da se je znašel Recek na zatožni klopi. Mali senat ga je obsodil na 6 mesecv strogega zapora, četudi je trdovratno tajil. Takoj po obsodbi je Recek prijavil revizijo in priziv, po kratkem razgovru e svojim odvetnikom pa j»s pritožbo umaknil ter se je s sodbo zadovoljil. Očivid-no bo rajši odsedel razmeroma nizko kazen, kakor V bližini je bila med gledalci večja skupina nacionalnih akademikov« — tako je napisalo »Jutro« — in mi verjamemo »ki so imeli s seboj jugoslovansko trobojko. Ko je bila himna končana, so akademiki zapeli še pesem sokolskih legij — in tako se jim je priključijo srednješolska mladina. Velik del mladine, ki je nosil značke z jugoslovansko trobojko, se je po razhodu formiral s skupino akademikov v velik sprevod.« Zanimivo bi bilo vedeti, kdo si je pridobil toliko zaslug, da so nastali tako tesni stiki med srednješolsko mladino in akademiki. Če so ti »akademiki« bili m«rda le »inštruktorji«, se gotovo razumejo na še kaj drugega, kot na latinščino, matematiko in podobno. Ne manjka niti takšnih, ki so ob včerajšnjem korakanju naše nadebudne mladine dobili vtis, da maršira med njo tudi nekaj ljudi, ki so gledali ta pomladanski praznik srednješolske mladine malo drugače, kakor pa so si ga prireditelj^ zamislili. Vsaj drugače so ga skušali izkoristiti ti. Malo verjetno je, da bi bila tem »voditeljem« prav zadnji hip padla v glavo ta posrečena, ali pa tudi ponesrečena misel v glavo. No, dejstvo je vsekakor, da sta po telovadni prireditvi nastala naenkrat dva tabora... V bližini železniškega prelaza ob Martinovi cesti je prišlo celo do rokoborbe, tako zelo je bila mladina razigrana. V še večjem bojnem razpoloženju, morda tudi v veselju nad zmago nad nasprotnim taborom, je nato mladina pod vodstvom nekaterih daljših gospodov korakala po ljubljanskih ulicah in tako med divjim vzklikanjem prišla do glavne pošte, kjer se srečuje toliko cest in toliko sveta, da je v hipu zastal za nekaj trenutkov promet, kričanje pa_ se je menda ravno zaradi splošne začudenosti še bolj stopnjevalo. Marsikdo, ki je bil namenjen po svoji poti, je iz radovednosti, kaj neki bo, ali zaradi česa drugega, sledil sprevodu, ki so mu delali pot kolesarji. Pred narodnim domom so sc otroci še enkrat izpostavili blagodejnemu pomdladnemu soncu in čakuli, z njimi vred pa je čakal svet na promenadi. Nek »inštruktor«, ki mu je to nemirno čakanje bilo najbrž že odveč, je skušal mladino, obkoljeno s kolesarji, držati skupaj, navdušeno dajal takt z vzklikanjem, ki naj bi bilo nekakšno opravičilo javnosti, končno pa skušal potolažiti vse tudi s tem, da pride — fotograf od »Jutja«. Ta pa gotovo ni imel dosti smisla za takšne stvari, ker se je najbolje zdelo, da lahko dobi kjerkoli li vsaj do lepši, ali vsaj l>olj hvaležni motiv za svojo fotografsko kamrico... Filmi «Demon ljubezni« (Kino Sloga). Eno odliko ima film, ki se ne da zanikati. Družba, iz srede katere je izrezan ta košček, bi mogla biti tudi vsaka evropejska »denarna« hiša. Tudi zgodba dekleta more biti vsakdanja. Podana pa je ameri-kansko, z brzino poslovnega tempa, ko se med tragične prelome mešajo komični domisleki, ne da bi smeli zahtevati, da bomo videli mogočno igro ali pa velika doživetja. Nekaj kratkih 6cen je zraven še za smeh, prav toliko pa je boksarskih produkcij, da je žejni Amerikanec tudi zadovoljen. »V senci giljotine« (Kino Union). Izkustvo, ki so ga pridobili Amerikanci z »Davidom Coper-fieldom«, je oplodilo tudi drugi film, ki se nas-la-nja na Dickensov roman. Tako je film ne le vsebinsko, temveč tudi snovno prikupen. Epizoda iz francoske revolucije je mogočno zajeta in so prav režijski pripomočki v tem poglavju pokazali moč in ustvarjalno silo dobrega režiserja. 2e dostikrat so Amerikanci zaslužili vso pohvalo kot mojstri režije mase. Tudi tokrat drži to z vsemi superlativi. Taiko razgibane množice s prepričevalno igro nc vidimo vsak dan. To je najmočnejši del filma, kar se tiče dela, ki ga v filmu narede sodelujoči. Manj igralske 6ile pa je v glavnih igralcih. Vzpon se opaža do dobre polovice filma, pojenja pa močno proti koncu. Če bi v tem delu dejanja ne poživljala masa, bi film utrujal. Drastična slika pariškega predmestja, revščine in ljudi, tipiziranje jakobinskih pouličnih krvolokov in najmočnejša scena, sodni postopek ljudskega sodišča, pa pokrijejo mnogo manjših pomanjkljivosti. Film je lep in dober, -f>oln tudi fotografske dovršenosti. Odmevi afere Bedrih Šonsky Primer za udejstvovanje tujega kapitala Maribor, 10. maja. »Slovenski dom« je bil listi naš list, ki je prvi pokazal na afere, ki se pletejo okrog mariborske tekstilne tovarne Zelenka & Co. in okrog njenega lastnika, čeboslovaškega državljana g- Bedriha Šonskyja. Za te afere, pa najsi bo to tožba za ločitev zakona med zakoncema Bedrihom in O reto Šonsky, najsi bo zadava s prikrivanjem davnov in vodetvom dvojnih poslovnih knjig, enih za davkarijo, drugih pa za podjetje samo, zaradi cesar je kaznovalo sodišče dravske finančne direkcije tvrdkp Zelenka & Co. z 5,4C8.920 Din, pa je še vedno vprašanje, če bo država do t'?ga denarja sploh prišla, so vzbujale v naši javnosti upravičeno pozornost. Če smo se in če se še z njinu v podrobnostih bavimo, ni to znak kakšne posebne animoznosti napram podjetju Zelenka & Co., pri- zadevamo si 6 tem sa no opozoriti našo javnost na udezstvovanje tujega kapitil? pri nas sploh. Saj se afere, ki so prišle na dan v zvezi s posli tovarne Zelenka & Co. ter njenega lastnika g. Bedriha Sonskyja prav za prav malenkost v primeri s tem, kar se pri nas dogaja dan za dnem. Takih afer je pri nas na stotine, v vsakem kraju in podjetju, Adela Sandrock v svoji najboljši komični vlogi) Vesela filmska komedija DVOJČKE V ENI OSEBI V glavni vlogi; Carlotf Dauder. Ralpti. Artur Roberts, Jach Trevor Same vasala in zabavne situacije, ki izzivajo salve smeha in urne-besna razpoloženja Premljera v sredo 12-1 m. -v KINU MATICI S „Putnikom" po Slov. goricah Maribor, 11. maja. Krasno vreme zadnje nedelje je izkoristil Put-nik za svojo prvo letošnjo krožno vožnjo skozi romantične, žal premalo poznane Slovenske gorice. Pot je vodila po krasni, lep razgled nudeči cesti od Št. lija proti Cmureku, nadalje po Apački dolini, kier so si udeleženci ogledali vzorno gospodarstvo Meinlovega veleposestva Freudenau. ro kratkem postanku v obmejni Gornji Radgoni je sledil obisk v zadnjem času odlično se razvijajočega zdravilišča Slatina Radenci, ki ga je vsled velikega števila novih zgradb komaj prepoznati. Sezona je tukaj v polnem razmahu. Udeleženci izleta so izkoristili postanek za osvežujočo kopel. Nato je avtokar popeljal zadovoljne izletnike na Kapelo, kjer se niso mogli dovolj naužiti prekrasnega razgleda preko celih Slovenskih goric. V znani gostiln igospe Horvat je bilo servirano odlično kosilo. Po daljšem počitku v prekrasnem okolišu se je vožnja nadaljevala preko lepe Sv. Trojice in Sv. Lenarta domov v Maribor. Na poti so si udeleženci ogledali še slikovito cerkvico pri Sv. Treh kraljih, v kateri se nahaia krasen krilni oltar v gotskem slogu. Da more vsakomur nuditi ta izredni užitek, bo prirejal Putnik vsako nedeljo in praznik pomladanske vožnje v cvetoče Slovenske gorice. Radi omejenega število udelžancev naj se interesenti prijavijo takoj za udeležbo pri Putniku. Cena tega užitkapolnega izleta je, kakor znano, le 75 din vštevši kosilo na Kapeli. Prenos fotografij s kronanjskih svečanosti Belgrad, 11. maja. AA. Med ministrstvom za ptt. in angleško in francosko poštno upravo se je dosegel sporazum za prenos fotografij po belino-grafu iz Londona. Gre za fotografije kronanja kralja Jurija VI, Prenos slik se bo vršil iz Londona z retransmisijo v Parizu. Prav tako se slike lahko pošljejo iz Pariza, V Belgradu bo slike sprejemal belinograf ministrstva za ptt. Uredništva dnevnikov, ki bi hotela dobiti te fotografije, naj kar najhitreje pošljejo ministrstvu imena in naslove svojih dopisnikov v Londonu. Sprejete fotografije se bodo izročile v Belgradu takoj, ko bodo sprejete, uredništvom v drugih krajih pa se bodo poslale po najhitrejši poti. Pozor pred tuHmi oglaševalci Ljubljana, 10. maja. AA. Izseljenski nadzornik sporoča: Aprila meseca so prinesli belgrajski in zagrebški dnevniki oglas nekega Edmunda Szekelyja, 82 Kensington Park Road, London, W 1, V teh oglasih poziva interesentke za hišno službo v Veliki Britaniji, naj se ja informacije obrnejo nanj, Uradno je pa ugotovljeno, da je navedeni madžarski državljan in gradbeni specialist, da ima samo začasno dovoljenje za prebivanje v Veliki Britaniji, da nima pravice do posredovalnega dela za služinčad in da zato ne more nikomur preskrbeti delovnega dovoljenja, ki je v Veliki Britaniji potrebno. Zato naj se interesentke nanj ne obračajo in naj ne nasedajo tem oglasom. kjer se tuji kapital udejstvuje, bi jih lahko odkrili. Predmetna afera je samo tipičen primer, iz katerega se vidi, da so smatra tuji kapital pri nas za vsemogočnega, da mu niso mar ne zakoni, ne predpisi in da mu je edini zakon le njegov profit. Kaj je prav za prav na aferi Šonsv: Mlad tovarniški uradnik, ki je priženil dober milijon, pride iz inozemstva v Maribor ter hoče ta denar dobro naložiti. Bilo je to pred 15 leti, naša zemlja je takrat sprejemala tujce z denarjem z odprtimi rokami, dajala jim je vse mogoče ugodnosti, da bi jih obdržala. Mlad milijonar najde drugega inozemskega kapitalista, oba ustanovita tekstilno tovarno &onsky & Loebl. Posli cveto, iz enega milijona zraste drugi, iz tega tretji. Družabnika se razideta. šonsky se hoče naprej udejstvovati, izstopi iz kompanije z inozemcem ter išče našega domačega človeka, ki ima koncesijo. Najde ga v mladem Ervinu Zelenki, ki je lastnik male tekstilne delavnice v mariborski kaznilnici. G. šonsky pristopi kot družnbnik, z njegovimi milijoni se podjetje poveča, gradi lastno tovarno ob Tržaški cesti. Čim začne z obratovanjem, se najde način, da g. Zelenka izstopi iz podjetja. Tovarna pa obratuje še naprej pod imenom Zelenka & Co. ter na koncesijo g. Ervina Zelenke, ki se mora sedaj z edinim lastnikom te tovarne, g. Šonskym pravdati za odkupnino, ki je bila v primeri z velikostjo obrata res majhna. Podjetje se krasno razvija, dobički rastejo in se množijo v nove milijone. Pred 15 leti je prišel g. Sonsky v državo, danes pa ga cenijo strokovnjaki na dobrih 40 milijonov. Kaj pa ima država od teh njegovih milijonov? Vse premoženje g. Šouskyja v naši državi obstoja iz zidov njegove tovarne ob Tržaški cesti, iz nekaj desetin strojev, iz tistega borega zaslužka, ki ga dobiva 30 delavcev, iiz dveh avtomobilov in pa iz davkov, ki jih podjetje plačuje, ipa še pri davkih je finančna oblast ugotovila, da podjetje prikriva z dvojnimi knjigami svoje dohodke in je finančna direkcija zaradi tega prikrivanja obsodila g. Šon-skyja na kazen Din. V6e to je bore malo vredno v primeri s tem, kar g. Šonsky v resnici poseduje in kar je zaslužil pri nas z naložbo svojega kapitala. V tem oziru g. Šonsky ni nobena izjema. V Mariboru imamo večino tekstilnih to-tarn v rokah tujcev. Vsi ti najdejo sredstva in načine, da spravijo svoj zaslužek v inozemstvo, ogromni milijoni denarja se na ta način izvažajo, pa nihčo ne vpraša, zakaj in kako. In zaslužki tekstilnih tovarn niso majhni. Srednje podjetje s 300 delavci producira pri današnji konjukturi tedensko recimo 100.000 m raznovrstnega tekstilnega blaga. Izračunano je, da znaša čisti dobiček pri metru blaga (z odpisi vseh sploh mogočih stroškov, davka, obresti, amortizacije itd.) 1 Din. Pri 100.000 metrih je to na teden 100.000 Din, na mesec 400.000 Din in na leto skoraj 5 milijonov. Cas bi že bil, če bi se začeli zanimati, kam gre vsako leto teh 5 milijonov čistega dobička, ki se ne nalagajo in zakaj se ne nalagajo v naši državi, da bi oplajali naše gospodarstvo, ;z katerega so izšli. Od vil, ki se kupujejo na rivieri, ob Vrbskem jezeru, od palač na Dunaju in drugje ne bo imela država ničesar. Imela bo samo tisoče izmozganih delavcev, ki umirajo za tub-jrk tlozo in pa gole zidove tovarn, ker bodo tujci, čim preneha ko-njuktura za tekstilno industrijo, pobrali šila in kopita, odpeljali stroje ter se preselili drugam, kjer bodo tla za »udejstvovanje« tujega kapitala iako ugodna, akor so sedaj žalibog pri nas. Kulturni koledar Belle Ivan 11. maja 1867 se je rodil v Kostanjevici na Do* lenjskem kmetovalec Belle Ivan. Nižjo gimnazijo je dovršil v Novem estu, potem pa je obiskoval eno leto kmetijsko Solo na Slapu pri Vipavi in dve leti ojnološki in pomološki zavod Klosterneuburga. Leta 1909 je prišel za ravnatelja Kmetijske šole v Št. Jurju ob j. ž. Tu j« ostal do svoje smrti 30. maja 1924. Napisal je številne članke o vinogradništvu, sadjarstvu Ln splošnem kmetijstvu, ki jih je objavljal v rtzličnih strokovnih listih (Kmetovalcu, Gospodarskem glasniku itd.) Poslovenil je Ant. Stieg-lerja: Rez trsa in najvažnejši načini trsove vzgoje posebno z ozirom na cepljeni trs. Izdal je tudi samostojne publikacije: Trtna uš in trtoreja, Viničarjev kažipot, Ringen und Erfolge des Landwirtes ..., Temelj kmetijskega blagostanja, Sadjarstvo i. t. d. Ustanovil je Sadjarsko društvo, ki se je pozneje preselilo v Ljubljano. UuMjana danes Koledar Danes, torek, 12. maja: Frančišek. Sreda, 18. maja: Servacij. Nožno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Meetni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Drama: »Dr.< Izven. Opera: Zaprto. Kino Union: »V senci giljotine«. Kino Sloga: »Demon ljubezni«. Kino Matica: »Noč s cesarjem«. Prihodnji večer našega (lrž. konservatorija bo r potok, dno 14. t. m. Po sestavi sporeda imenujemo lahko to produkcijo »Sonatni večer«, ker se izvajajo 3 sonate za violino in klavir, ki so jih napisali Tartini, Corelli in Beethoven. Izvajalci so: gojenca violinskega oddelka prof. Slaisa: Prevor-šek Uroš in Burger Kajetan ter gojenca klavirskega oddelka: Adamič Bojan (prof. Tone Ravnik) in Osterc Marta (prof. Janko Ravnik). Dela je naštudiral v celoti prof. Jan Šlaie kot vodja komorne Sole. Produkcija je posvečena spominu ravnatelja Mateja Hubada, vrši ee v veliki filharmonični dvorani, začetek ob četrt na 7, v petek, dne 14. t. m. Spored velja 3 Din in velja obenem kot vstopnica. Brezplačno vožnjo v Lurd, ki jo jo razpisal kino Union za enega svojih obiskovalcev, je žreb prisodil gdč. Ivanki Kosec, upokojenki tobačne tovarne, stanujoči na Zaloški cesti št. 15. Združeni zasebni in trgovski nameščenci Slovenije — podružnica v Ljubljani — imajo danes ob 20 zvečer v dvorani Rokodelskega doina redni letni občni zbor. Za člane udeležba obvezna, vabljeni pa eo tudi prijatelji društva. Odbor. I * K I N 22-2, UNION Danes poslednjih Veletllm iz dobe trancosKe revolucije V senci giljotine Ronald Colman, Elizabeth A Uto Radi Izredne doltlne filma predstave ob 16, 18.45 ln 21.10 HHima Lorena loung ln Robert Taylor najleptl nunski i)ubavm par v prekrasni liuoeztnmtl romanci Demon ljubezni (Iz dnevnika sobarice) ^M¥JMawr~w~3W"nr.-TTr"ai - m iiimm pgj 0 i SE1 Danes posiednli6> Veseli tlim is dobe velikega Napoleona Noč s cesarjem Jenny Jugo, Kicnard Romanoweky Fradatav« danei razen v Unionu ob 16 19-14 m 2116 Moderna avtomobilska cesta Oplotnica - koča na Pesku Slov. Konjice, 10. maja. Koča na Pesku (pod Roglo — 1382 m) je ena j izmed najbolj obiskanih planinskih postojank na Pohorju. Radi svoje izredno lepe lege in mičnosti, ki jo kaže na zunaj ter notranje urejenosti je postala znamenita za vse ljubitelje zelenih pohorskih planin. V objemu iglastih gozdov v sosedstvu divjih petelinov in drugih krilatih planinskih pevcev je i »koča na Pesku« pravi skriti biser Pohorja, kot jo nazivajo zadovoljni turisti. Radi vedno večjega zanimanja za planinske po- i stajanke na Pohorju ter pohorskih krasot sploh, se ■ je hitro po otvoritvi koče (15. 8. 1929) porodila misel zgraditve moderne avtomobilske cest«, ki bi ogromno pripomogla k razmahu turizma in tujskega prometa sploh. Saj bi se z dostopom z morednimi prometnimi sredstvi h koči na Pesku odprla nova velika možnost za obisk naših planin. Načrt, ki je v veliki meri zasluga čadramskega g, župnika Hohnje-ca Franca, se je realiziral ter so ga z velikim veseljem odobravali povsod, kamor se je predložil. Nič manj pa niso veseli domačini, ki jim jc reden in ustrezajoč promet med kočo in Oplotnico življenjski interes. V kratkih stavkih hočemo omeniti vsa dela, ki se vrše in vse okoliščine, katere nastopajo oziroma še bodo tekom gradnje. Cesta, ki bo pripravna za avtomobilski promet, se je pričela graditi pred dvema letoma na pobudo ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20 uri. Torek, 11. maja: »Dr.< Gostovanje g. Dušana Ra-\denkoviča, člana belgrajskega Narodnega gledališča. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Sreda, 12. maja: »Peter in Aleksej«. Premijera. Premijerfiki abonma. Četrtek, 13. maja: »Rivala«. Red Četrtek. OPERA: Začetek ob 20 uri. Torek, 11. maja: Zaprto. DRAMA: Opozarjamo na gostovanje člana belgrajskega Narodnega gledališča g. Dušana Radenkoviča, ki bo v torek, 11. t. m. v Nušičevi komediji »Dr.t Goet je eden izmed najmočnejših igralcev belgrajeke drame, ter znan ipo vseh jugoslovanskih odrih po svojih uspešnih gostovanjih. Z njegovo kreacijo Živote Cvijoviča, bo pridobila naša vprizoritev novo zanimivost in lokalno barvo belgrajskega vzdušja. Cene so znižane. Opozarjamo na premijero tragedije »Peter in 'Aleksej«. Vsebina dela »lika osebno tragedijo carja Petra Velikega v konfliktu z njegovim genialnim, državniškim stremljenjem po reformi, ki naj bi pomogla ruskemu ljudstvu do prosvitljenosti in blagostanja ter očetovsko ljubeznijo do carjeviča Alekseja, ki ni bil zmožen poslati naslednik velikih očetovih načrtov. V glavnih vlogah: Levar in Jan. Režiser: Debevec. OPERA. Zanimalo va.s bo ... ...da bo prihodnje premijera opere.PanČe Vla-digerova »Car Kalojan* z g. Jankom, go. Oljdeko-povo, gg. Gostičem in Franclom v glavnih partijah. V ostalih vlogah: Kogejeva, Golobova, Gonski, Lupša in Sekula. Dirigent bo dr. Švara. Režija: prof. Šestova ... ...da se študira pod vodstvom dirigenta g. Antona Neffata Donizettijeva opera »Linda di Chamonix« z gdč. Župevčevo v naslovni partiji, ki bo nudila naši izvrstni koloraturki zopet najlepšo priliko, da uveljavi svoje pev&ke vrline. V glavnih partijah bodo nastopili nadalje: ga. Kogejeva, gg.: GostiČ, Primožič in Betetto. Olpero bo zrežiral g. Primožič. in s prizadevanjem prej omenjenega g. župnika, ki neumorno dela za povzdigo teh krajev. Cesto so začeli zidati pod Kebljem, nekako v sredini med granitolomom Cezlak in Oplotnico. Ona se bo spojila s staro, ki pelje nekoliko nižje ob potoku Oplotnica nekako 10 minut pod Cezla-kom. Cesta bo malo vzdignjena, zasekana in razširjena tako, da bo sredino sedanje zavzemala škarpa, ki bo ena spodaj, druga pa na zgornji strani. Zgrajena bo vseh predpisih, ki jih takšne ceste zahtevajo. Dela bolj po- časi napredujejo in je pozidane s Škarpama vred šele komaj dobrega pol kilometra; radi razmehčanega terena pa sedaj delo počiva. Gradnja je in bo sama na sebi zelo lahka, ker ni treba dovažati ne lasa ne kamenja. Tako bo do koče. Ko pa se bo gradila proti Oplotnici, bodo imeli vozniki veliko dela. Vozili pa bodo po že dogotovljeni cesti. Letos se bodo dela nadaljevala. Na cilju pa bo šele čez nekaj let. Kakor smo že prej omenili, bo ta cesta imela popolnoma isti pomen kot ga ima ona na Mariborsko kočo Druga blagodejna usluga, ki gotovo ne bo imela primere, pa bo storjena našim Pohorcem in voznikom iz obeh kamnolomov. Sedanja cesta Oplotnica-Lukanja-Pesek je takšna, da jo kljub ved-nim popravilom ne morejo nikoli popraviti. Vedno je na delu nekaj delavcev. Cesta je zasebna, zato da graščinska uprava denar za delavce, uprava grani-toloma pa kamenje in voznike. Vedno se vdira, skale se vale nanjo in zemlja se ruši. Obstoja upravičen strah, da spet kje ne zleti voz s konji vred v potok, Saj si je to že večkrat zgodilo. Dne 3. t. m. pa se je pri Stoparjevi žagi odlomila ogromna skala ter valjajoč se v prepad tako rekoč podrla del te ceste v potok. Morali so narediti zasilno leseno škarpo, da se promet lahko pomika naprej, čeprav z velikimi težavami. Voznik mora biti pri tej škarpi silno previden. Slaba je in zraven tega še ovinek, kjer vsak čas lahko nastane večja nesreča. Z novo cesto, po kateri bodo šele lahko vozili, pa bodo odstranjene težave, ki takšne le malokje nastopajo. Zato je zasluga g. župnika Hohnjeca in vseh, ki so omogočili pričetek del, zelo velika. Upamo, da se bo v veliko korist našemu Pohorcu, turistu in tujskemu prometu sploh, kakor v korist razmaha naših pokrajin, graditev ceste vsako Isto nadaljevala. Overovfjenfe dovoljenj za zaposlitev tujcev Od tu in tam Belgrad, 8. maja. AA. Na osnovi točke 6 čl. 4 odst. 2 in točke 1 čl. 29 uredbe o zaposlitvi tujih držtvljanov ter po upoštevanju mnenja zainteresiranih ministrstev je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje izdal tale navodila za overovljenje in evidentiranje dovoljenj za zaposlitev tujih državljanov, izdanih na nedoločen čts: Člen 1. Tuji državljani, ki so dobili dovoljenje za zaposlitev za nedoločen čas, so dolžni vsako leto meseca maja predložiti svoja dovoljenja krajevni državni policijski oblasti, kjer pa te ni, splošni upravni oblasti prve stopnje, da se prepriča ali še nadalje drže razlogi, ki so zaradi njih dobili ta dovoljenja. Kdor ima dovoljenje na nedoločen čas in ga je dobil od 1. januarja do 1. maja istega leta, ga predloži v pregled meseca maja prihodnjega leta. Člen 2. Ako oblast, ki vrši ta pregled, dožene, da po določilih, točke 4 in 5 člena 4 odst. 2 člena 17 in člena 18 omenjene uredbe ne obstoje več razlogi, ki se je zaradi njih izdalo dovoljenje, je dolžna o tem obvestiti tisto oblast, ki je dala dovoljenje za nedoločen čas, da ukrene, ali naj takšno dovoljenje ostane še nadalje v veljavi. Člen 3. Oblast, ki pregleduje in evidentira dovoljenja za nedoločen čas in dožene, da še nadalje obstoje razlogi, ki so narekovali izdajo dovoljenja, bo to dovoljenje overovila za prihodnje leto in to storila bodisi na dovoljenju samem, bodisi na poklicnem listu (sive barve) po obrazcu 3, ali bo pa evidentirala takšno dovoljenje na poklicnem listu samim (modre barve) po obrazcu št. 3a). Če se odredi in kadar se odredi plačevanje pristojbine za 38 let tekem za Davisov pokal Eno najpopularnejših športnih tekmovanj je brez dvoma vsakoletna borba za Davisov pokal, največja trofeja, ki jo more doseči država v teniškem športu. Pokal je poklonil ameriški general Dwight Davis, ki je bil navdušen pristaš teniškega športa. Prva igra za Davisov pokal je bila leta 1900 in je bila prvotno namenjena samo za zmagovalca v dvoboju Amerika in Anglija, šele tekom let so se te tekme razvile v ono obliko, ki jo imajo še danes, to je borba za pokal posameznih držav iz vsega sveta. Prvi dve leti so bile zmagovalce Združene držav«; za Združene državi je tedaj igral tudi- Davii sam. V naslednjih treh letih je bil pokal v Londonu in je Anglija zmagala zaporedoma trikrat. V tem času se je pa razvil teniški šport tudi že drugod. H konkurenci so se oglasili še Belgijci, Francozi, Avstrijci. Tem narodom se je pridružila 1. 1907 tudi Avstralija, ki je v tem letu tudi zmagala. Dragoceno trofejo so Avstralci branili polnih pet let in šele 1. 1912 se je posrečilo Angležem zopet zmagati. Toda samo enkrat je bilo vklesano ime Anglija na ta velik sribrni pokal z visokim podstavkom. V letu 1913 so si to potujoče darilo priborili zopet Avstralci. Svetovna vojna je tudi tukaj napravila zarezo. Davisov pokal jim je ostal do leta 1919, ne da bi jim ga bilo treba braniti. Toda tudi v tem letu ga jim ni odvzel nihče. Šele Tildenu, največjemu igralcu vseh časov, se je posrečilo iztrgati darilo Avstralcem. Doba Tildena je privedla teniški šport v Ameriki na tako stopnjo, da so se vsi do 1. 1926 zastonj trudili za pokal. Sele znameniti francoski četvorlci — Brugnon, Lacoste, Cochet in Borotra — imenovani »štirje mušketirji« se je posrečilo nadvladati Amerikance, Od tega datuma šele prav izvira vsa popularnost Davis cupa. Preje je bil izključno samo amerikan-ska zadeva. Šest let so triumfirali »Štirje mušketirji« v Parizu in zmagonosno odbijali vse napade. Šele 1. 1933 se je posrečilo Angležem na čelu z Perryjem izvojevati zmago. Vse do danes so bile zaključne borbe v Londonu za Angleže uspešne. Mariborsko gledališče Torek, 11. maja ob 20; »Školjka«. Red A, Sreda, 12. maja: Zaprto. Četrtek, 13. majaob 20; »Dolarska princesa«. Red B. Prva ponovitev ob premieri z odobravanjem sprejete Kraigherjeve drame »Školjka« bo danes za red A. »Bela bolezen« na mariborskem odru. Naslednja dramska novost bo senzacionalna drama češkega znanega dramatika Karl Čapka »Bela bolezen«, ki je vzbudila splošno pozornost v evropskih umetniških in znanstvenih krogih. Čapek je s to deloma utopistično, deloma pa kruto realno dramo segel v osrčje naših droi in v njej na izredno učinkovit način obravnava konflikt med čisto demokracijo in diktaturo. Režijo vodi Peter Malec. zaposlitev po čl. 23 omenjene uredbe, se bo ta pristojbina pobirala pri letnem pregledu dovoljenj na nedoločen čas Člen 4. Najkasneje do 15. junija vsakega leta je oblast, ki je izvršila overovljenje ali evidentiranje dovoljenj za nedoločen čas, dolžna o overovljenih ali evidentiranih dovoljenjih obvestiti tisto oblast, ki je ta dovoljenja izdala in v svojem poročilu navesti tekočo številko, ime, priimek tujega državljana in ime njegovega očeta, poklic, državljanstvo, označbo številke in datuma podelitve dovoljenja in ime oblastva, ki je dovoljenje izdalo. Člen 5. Če oblast, ki vrši pregled, ne bi mogla takoj overovati dovoljenje ali poklicni list (sive barve) po obrazcu št. 3, ali pa evidentirati takšno dovoljenje na poklicnem listu samem (modre barve), ali poklicnem listu (modre barve) št. 3a, je dolžna izdati prizadeti osebi potrdilo (reverz), da je dobila takšno dovoljenje ali poklicni list v overovljenje ali evidentiranje. Člen 6. Ker se to overovljenje ali evidentiranje vrši v javno korist v smislu odst. 2 čl. 5 te m-edbe, so. po točki 1 čl .6 zakona o pristojbinah vse vloge in prošnje, ki bi jih lastniki dovoljenj za nedoločen čas vložili pri pristojni oblasti za overovljenje ali evidentiranje takšnih svojih dovoljenj, proste pristojbine, prav tako pa tudi potrdilo ali evidentiranje teh dovoljenj samo in izdajanje potrdil (re-verzov). Člen 7. Ta navodila stopijo v veljavo, ko se razglase v Službenih novinah Takrat izgube veljavo navodila z dne 23. maja 1936 št. 4088. Perrv je vedno zmagoval. Letos pa bo to popotno darilo zopet romalo. Perry'je odšel med profesijo-nale in Angleži nimajo več tako močnih igralcev. Z njimi so Angleži izgubili najbrž tudi pokal. Letos bo ta trofeja, pri kateri je bilo v tem času že potrebno povečati podstavek, ker ni bilo več prostora, da bi vpisovali vsakoletne zmagovalce, odšla onkraj morja, ali v Ameriko, ali pa v Avstralijo. Tretji najresnejši pretendent za letošnjega zmagovalca je Nemčija. Tilden »stari lev« belega Športa prerokuje, da je Nemčiji letos zmaga zagotovljena. S svojima zastopnikoma von Crammom in Henkelom je po Tildenovem mišljenju Nemčija najmočnejši udeleženec v letošnjem tekmovanju. ★ Brighton, 10. maja. Južna Afrika: Nova Zelandija 2 i 1. V včerajšnjem doubleu je zmagala Južna Afrika. Zmagovalec tega sričanja bo v tretjem kolu igral z Jugoslavijo. Bologna, 10. maja. Italija : Monaco 5:0. —• V tretjem kolu se srečata Italija in Nemčija. Pariz, 10. maja. Francija : Norveška 4 :1. Plavači se prpravl?a:o Ljubljanski plavači so sredi mrzličnih priprav za veliki dogodek letošnje plavalne sezone, za gostovanje nemšikega kluba »Wasise>rfreunde« iz Hannovera. Nemci so že odpotovali iz Hannovera na veliko turnejo, ki jih na praznik pripelje v Ljubljano, olvorit dolgi niz letošnjih plavalnih tekmovanj, katera nameravajo naši plavači iizve«'ti ali pa se jih udeležiti. Gostovanje Hamnoverancev je velik in pomemben dogodek — tega se najbolj zavedajo plavači sami, ki jih je pač predvsem strah radi tega, da jih zgodnji datum ne bi zatekel nepripravljenih. Prav Tadi te tako zgodnje tekme, ki bo — vsaj za naše water-polo moštvo — gotovo najvažnejša in najtežja v vsem času obstoja našega plavalnega športa, je uprava Ilirije letos angažirala inozemskega trenerja cel mesec prej in že od 1. maja je madžarski reprezentativec Bela Hohl pridno in vztrajno na delu, da ilirijanske plavače dostojno pripravi na veliko srečanje, Podrobnosti o gostih, o domačem moštvu in o tekmovanju samem bomo objavili v prihodnjih dneh. Kolesarske krožne dirke »Hermesa« bodo v nedeljo, dne 30. t. in. na običajni progi, in sicer: Zg. šiška, Koseze, Podutik, Glince, Dolnice, Zg. šiška. Za junioreko skupino je določeno, da prevozi progo, ki meri 8 km, petkrat; za glavno skupino pa desetkrat. Natančnejši razpored dirk bo objavljen pravočasno. — Ker stojimo tik pred udeležbo naših dirkačev na elapni vožnji iz Belgrada v Sofijo in ker se pri viseh podzvezah inrzličrio za to ipripravljajo, se je od strani športne publike nadejati čim večjega obiska, saj se vsa »Hermesova« kolesarska prireditev razvija pred njenimi očmi na lepi romantični progi ekoai Podutik. Vse sobe po hotelih, gostilnah in prenočiščih bodo razdelili v Zagrebu po kategorijah. Te dni pregleduje posebna komisija, v kateri so zastopniki gostinsko obrti, tujsko-prometnih organizacij in obrtnega od?eka mestne občine, vse sobe, nakar jih bo razvrstila. Tak sklep je bil storjen ie lani na seji občinskega sveta, po drugi strani pa je bil tak ukrep potreben zaradi tega, kor so se med javnostjo prepogosto slišale pritožbe zoper vrednost in neenake cene hotelskih sob. Vsega je v Zagrebu 36 hotelov, prenočišč in podobnih lokalov. Nezadovoljni so bili z vodstvom, ki je organiziralo posebni vlak zagrebških navijačev v Budimpešto na nogometno tekmo med Jugoslavijo in Madžarsko, vsi udeleženci. Organizatorji so zbobnali seveda hitro skupaj 800 vročekrvnih navijačev, pa nič drugega. Ko pa jih je vlak pripeljal v Budimpešto, niso vedeli iti kam spat, niso vedeli kje T>odo jedli, niti niso vedeli, ce bodo*eploh mogli na tekmo, zaradi katere so se pripeljali tako daleč. Vodstvo potovanja jim namreč ni preskrbelo vstopnic. Zanimivo je, da se je zaradi tega razvila burja ter se nezadovoljneži prepirajo po časopisih. Ža nas je zanimivo, da nas Zagrebčani posekajo tudi v takih zadevah. Ciganu, ki jo preoblečen v žensko napadel policijske stražnike, sodijo v Sarajevu. Policija je imela že nekaj časa na piki cigana Imbra Brača-nina in njegovo mater. Kup grehov eo mu že našteli. Nazadnje je prišlo nekaj policajev v ciganovo hišo, da bi ga prijeli. Našli pa so le dve ženski. Ko so pa v eni spoznali preoblečenega cigana, so ga hoteli prijeti. Toda cigan je bil hitrejši, potegnil je nož in ga zasadil policaju v trebuh. Na srečo se je nož zaril v usnjato torbico za patrone in policaju ni nič hudega naredil. leti hip pa je policaje naskočila s sekiro ciganova mati. Koinaj so jo ukrotili in uklenili. Mina je razmrcvarila rudarja v boksitnem rudniku pri Drnišu v Dalmaciji, ker ni eksplodirala o pravem času. Rudar Ivan Lebenko je vrvico zažgal in se odstranil. Eksplozije pa kar ni hotelo biti. Zato je šel in pogledal. Tisti hip, ko se ji je približal, pa je počila. Rudarja je vrglo v stran in ga tako poškodovalo, da mu najbrž ne bo lahko rešiti življenja. Sončni dnevi so poživili sezono v Dalmaciji. Tujci prihajajo vedno znova, največ pa jih je v Splitu in Dubrovniku. Z dobro organizacijo so si Dalmatinci znali zagotoviti številen obisk Avstrijcev. Sj>orazumeli so se z dunajsko potovalno pisarno »Central Vindobona«, da jim bo zbrala v kratkih presledkih po večjo skupino izletnikov. Zanje priklopijo k vlakom nekaj vagonov, nakar jih v Splitu ]K)razdeIe po bližnjih otokih. Letos sla prišli iz Dunaja že dve taki skupini. Najavljenih pa je še več. Splošno upajo, da bo letošnja sezona boljša kakor lanska. Vreme pa je tako lepo, da so se mogli v nedeljo v Splitu ze kopati. Denarni zavodi in Privilegirana agr. banka, ki je prevzela vse kmetske dolgove po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, so si v sporu. PAB pošilja v kraje, kjer so sedeži katasterskih uprav, svoje odposlance, da zbranim kmetom pojasnjujejo posamezna določila uredbe. Isto priliko pa ti odposlanci uporabljajo, da kmetom odsvetujejo sklepanje sporazumov glede dolgov z denarnimi zavodi, češ da bo PAB bolj prizanesljiva do njih kakor pa denarni zabodi. Zveza denarnih zavodov se je sedaj obrnila i»a trgovinsko ministrstvo, naj odloči, da bodo odposlanci PAB ne samo prihranili napade na denarne zavode zase, temveč naj sklepanje sporazumov med zavodi in kmetskimi dolžniki celo priporočajo. Na izviren način se bodo Osijočani začeli boriti proti nadležnim komarjem. Komaj se začno lepi dnevi, že se v mesto selijo cele jate komarjev iz bližnjih barjanskih močvirij. Koliko jeze in nevšečnosti povzročajo ljudem, ni treba še govoriti. Najbolj učinkovito sredstvo, da bi se ta nadlega odpravila, bi bila regulacija Drave, ki se v okolici razliva in dela mlakuže in močvirja, v katerih so plode komarji. Ker pa denarja zn regulacijo ni, malarija se pa pojavlja vedno pogosteje, bodo za boj proti komarjem mobilizirali — netopirje. Izkustva v drugih mestih Evrope so pokazala, da se netopirji za tak posel odlično izkažejo. V mestu je treba zgraditi torej nekaj lesenih stolpov, da so v njih naselijo netopirji. Akcijski radij vsakega stolpa je tri kilometre. Leseni pa morajo biti stolpi zato, da se dajo zažgati z netopirskim zarodom vred. Netopirji se namreč izredno hitro razplode. Na dosmrtno ječo je znižal Stol sedmorice smrtno kazen, ki jo je izreklo sodišče na Sušaku nad Slovencem Jurijem Kezeletom. Kezele je v Delnicah ubil človeka in ga oropal. V zaporu je zaradi smrtne obsodbe dvakrat poskušal izvršili samomor, vendar so mu dejanje obakrat v zadnjem hipu preprečili. Ko bo zdrav, ga bodo poslali v kaznilnico v Lepoglavo. Italijansko - jugoslovanska trgovinska zbornica je bila ustanovljena in ima svoj sedež na Reki. Zbornica bo dajala vse potrebne informacije italijanskim in jugoslovanskim trgovcem, dajala nasvete, zbirala naslove zastopstev, dajala podatke o stanju podjetij ter skušala posredovati v sporih, ki bi nastali med našimi in italijanskimi trgovci. Predsednik zbornice bo Jugoslovan. Začasno jo predsednik Anton Huber. 8 let težke ječe jo dobil Boško Besanovič iz Banjaluke, ker je zaradi enega dinarja ubil svojega znanca Branka Šujico. Oba sta igrala v gostilni domino. Besanovič je v igri stalno zgubljal. Ko je zaigral vse, kar je imel, je prosil tovariša za posojilo. Dobil je štiri dinarje. Ko je zaigral še to, mu je moral Šujica posoditi še en dinar, za kar pa je Besanovič zastavil tovarišu svoj nož. Ker se mu sreča v igri ni nasmehnila,-je šel domov in prinesel Šujici izposojene štiri dinarje, obenem pa zahteval, naj mu vrne tudi nož. Šujica pa mu ga ni hotel vrniti, dokler mu ne vrne še poslednjega dinarja. Nazadnje je nastal prepir, med katerim je razjarjeni Šujica potegnil nož in naskočil Besanoviča. Besanovič pa je bil urnejši. Pograbil je sekiro bližnjega gostilniškega gosta in napadalcu razklal glavo. Vse pa zaradi enega ubogega dinarja. Kmetijsko ministrstvo je razpisalo natečaj za mesto ravnatelja pri zavodu za kontrolo nad volno v Belgradu. Davi je razpisalo tudi mesta za tri višje kmetijske pristave (7. pol. skup.) in za tri uradniške pripravnike (8. no), skirp.). Podrobnejši pogoji so na razpolago v kmetijskem ministrstvu. Prošnje je treba vložiti do 31. maja letos na oddelek za živinorejo v kmetijskem ministrstvu. Rotarijci 77. jugoslovanskega distrikta bo v soboto zborovali v Skoplju. Občni zbor so obiskali ( tudi zastopniki čeških rotarijcev ter zastopnik ro-tnrijske centrale Luigi Picionl iz Londona. Končno | so si izvolili novega predsednika ali boljše guvernerja. Svetovno združenje brezbožnlkov Delovaire v Franciji Protiverski glasnik v Moskvi je priobčil sledeče poročilo o protiverskem delovanju v Franciji, kot Ca je prejel izvršni odbor Svetovnega združenja brezbožnikov: Tovariš Galperin poroča, da so francoski svo-bodomiselci storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da se resolucije praškega protiverskega kongresa uveljavijo v Franciji. V ta namen so priredili narodno zborovanje za združitev vseh svobodomiselskih skupin, ki je imalo velik uspeh. Osnovno načelo tega združenja je »obramba popolnoma svobodnega razvijanja človeške osebnosti«. Tovariš Lornlot je na podlagi številk in točnih podatkov nazorno pokazal ves obseg protiverskega delovanja. Tako je Noel imel 40 predavanj, Lornlot 80, Jules Clarei čez 100, poleg manjšega števila nekaterih drugih tovarišev. Vsa predavanja so bila dobro obiskana. Najbolj delavni so bili svobodomiselci za časa volilne agitacije. Izdali so na tisoče letakov, kakor: »Resnica o krščanskem sindikalizmu«, »Kaj je svobodomiselstvo«, »Primer Dolfussa«, »Klerikalizem in fašizem«, in lepakov, kot: »Papež in vojska z Abesinijo«, »Usmrtitev Jean d'Arc«. Vneto so razširjali broiure: »Katekizem svobodomiselcev«, »Ateizem in socializem«, »Vatikan in Abesinija«, »Predkrščanske bajke o Brezmadežnem spočetju«; Potier, ki je spesnil »Internacionalo«, je izdal zbirko najboljših protiverskih pesmi. Skupina igralcev prireja protiverske predstave. Končno pozivajo vsa svobodomiselska društva, naj vsak po svojih močeh podpira junaške republikance v Španiji Nato sledi poročilo kongresa v Chalonsu, ki je sprejel sledeče sklepe: Ustanoviti se morajo ljudske univerze z izbranimi in lahko razumljivimi predavanji, in posebne univerze za razne strokovne zveze. Svobodomiselstvo se mora boriti za zboljšanje gmotnega stanja delavstva, ker je ta borba neob-hodno potrebna za dosego svobodomiselnih ciljev. Svobodomiselci se morajo skupno z ljudsko fronto boriti proti fašizmu in vojski. V tem boju morajo sklepati prijateljske odnošaje z vernim delavstvom, češ, da so koristi vsega delavstva skupne, ter je zato potrebno tesno sodelovanje. ... v Angliji Protiverski glasnik (L'antireligieux) v Moskvi je priobčil sledeče poročilo o protiverskem delovanju v Veliki Britaniji, kakor ga je prejel izvrševalni odbor Svetovnega združenja brezbožnikov: Tovariš Bredlovv-Bonner je podal račun o delovanju svobodomiselstva v Angliji, kjer se najrazličnejše struje združujejo v to enotno gibanje. V glavnem je pet takih struj: 1. Pozitivisti, ki kot taki sicer »izumirajo«, pač pa se pridružujejo racionalistom. 2. »Vojskujoči se ateisti«, katerih število neprestano raste. 3. Etično gibanje« dela z vnemo in uspehom za razširjanje svetne nravnosti, ki vzbuja posebno veliko zanimanje med ljudskimi plastmi. V sredini Londona imajo sijajno stavbo, v kateri prirejajo sestanke, predavanja, koncerte in leposlovne krožke. Poleg tega delajo večje ali manjše izlete, za kar se posebno navdušuje mladina, kjer je uspeh tudi najlepši. 4. Zveza racionalističnega tiska, postavljena na trdnem finančnem temelju, ki ji omogoča tiskati in prodajati brošure in knjige po nizki ceni v milijonih izvodov. Izdaja zlasti protiverska, filozofska in znanstvena dela, prireja tečaje in predavanja. 5. Narodno društvo laikov, ki je bilo ustanovljeno že 1. 1866. Kljub vsemu pa še angleški svobodomiselci ne morejo ravno ponašati z uspehi. Danes je silno težko kaj storiti, ker jim je vlada nasprotna in ministrstvo nima nobenih stalnih smernic v tem pogledu. Poleg tega bo v kratkem prišel v pretres nov zakon o šolah, ki bo dovoljeval tudi verskim šolam državno podporo, češ, da je potrebna za vzdrževanje šolskih poslopij in razne potrebne predelave in popravila. Angleška protifašistična fronta se druži z »Društvom za obrambo državljanskih svoboščin«, katero vse svobodomiselske organizacije zvesto podpirajo^. To poročilo je bilo sprejeto z navdušenim ploskanjem. Februarja t. 1. poroča moskovski »L'antireli-gieux« sledeče: Praški kongres je dal angleškim svobodomiselcem znaten pogon. Začeli so prirejati predavanja v Londonu in po drugih mestih. Posebno veliko zanimanje je zbudilo pri ljudstvu predavanje Bredlow-Bonnera o »Borbi svobodomiselstva v Evropi«. Na predlog angleške sekcije se izpremeni ime »Internacionala svobodomiselcev« v »Svetovno združenje svobodomiselcev«. Predlog je bil sprejet s 6 glasovi proti 5. Jutri bo kronan angleški kralj Po večmesečnih pripravah za svečanosti, ko bo v Londonu kronan sedanji angleški kralj Jurij VI„ se je sedaj že na dan blizu primaknil 12. maj, za katerega so bile te slavnosti napovedane. To bo pač dogodek, ki ga ne bodo proslavljali samo na Angleškem, pač pa po obširnem angleškem imperiju, o njem pa bo vsaj ta dan govoril ves svet. Za tak dogodek svetovnega slovesa pa je bilo tudi treba nemalo priprav in najpodrobne;še organizacije, da morda ne bi nastopile ta dan, ko bo zbranih na milijon najrazličnejšega ljudstva iz Angleške in od drugod, kake nevšečnosti ali večje ovire, ki bi utegnile vreči slabo luč na organizatorično stran slavnostnih dni. 12 točk svečanega obreda Svečanostne ceremonije so razdeljene v dvanajst točk. Prva je sprevod v westminstersko opatijo, zatem bodo angleški lordi priznali novega kralja, nakar bo sledila kraljeva prisega, maziljenje s sv. oljem, »večano oblačenje v simbolično obleko in izročitev kraljevskih insignij kralju. Canterbu- Sjski nadškof bo nato kronal kralja s krono sv. Ivarda., nakar se mu bo z visokimi cerkvenimi dostojanstveniki in lordi poklonil. Sledilo bo maziljenje kraljice, dalje njeno kronanje ter obhajilo kraljevske dvojice. Končno bo kralj zamenjal krono sv. Edvarda s krono angleškega imperija ter bo z žezlom v roki zapustil obenem s kraljico Elizabeto westminstersko opatijo. Svečanosti kronanja bodo potekale točno po načrtu, in sicer takole: Visoki angleški plemiči bodo sprejeli kraljevsko dvojico pri zahodnem vhodu v westminstersko opatijo. Ob bučanju orgel in petju psalmov ju bodo nato spremljali v cerkev. V sprevodu bodo nosili I tudi zastave britanskega imperija. To so zastave V- •>: Angleška kraljeva dvojica ee pelje po 18 letih sedaj prvi? po Temzi v Greenwich, da obišče muzej pomo retva. Anglije, Škotske, Walesa, Irske, zastave dominijo-nov, Indije, kraljeva zastava in imperijalna zastava Union Jack. Kraljevo dvojico bodo vodili preko odra, kjer bodo postavljena dva vzvišena sedeža za kralja in kraljico. Kraljev sedež bo za kraljičinim in sicer za stopnico višje. Tam se bo začel tudi prvi del svečanega obreda — lordi bodo tu priznali novega kralja. f,Ali sprejmete novega kralja?" Nadškof canterburyjski bo nato ob navzočnosti visoke duhovščine, dvornih maršalov in visokih plemičev stavil vsem navzočnim vprašanje ali so pripravljeni sprejeti kralja in mu služiti. Tako bo vprašal štirikrat, vselej obrnjen v drugo smer, K.ralj, ki bo tedaj stal poleg svojega sedeža na vzvišenem prostoru, se bo nato, ko ga bodo priznali, obrnil proti nadškofu in bo sprejel to priznanje z vzklikom: »Bog varuj kralja Jurija VI.« Medtem bodo že postavili kraljevska znamenja na oltar. Začel se bo tretji del svečanega obreda. Nadškof canter-buryjski bo tedaj stavil kralju troje vprašanj, na katere bo kralj obljubil, da bo dober vladar imperiju in da bo zmerom čuval pravico, kakor to zahtevajo zakoni in stari angleški običaji, obljubil bo pa tudi, da bo spoštoval cerkveno postavo, ki jo predpisujeta protestantovska in anglikanska veroizpoved. Poljubil bo sveto pismo ter se nato lastnoročno podpisal pod svojo prisego. S tem se bo začel cerkveni obred maziljenja, ki ga bo opravil canter-bury;ski nadškof ob navzočnosti westminsterkega dekana. Kralja bodo odeli v starodavno zgodovinsko nošo in kraljevsko oblačilo, nato pa mu izročili kraljevska znamenja. Sedeč na stolu sv. Edvarda bo sprejel kraljevsko krono, ki mu jo bo posadil na glavo nadškof canterburyjski. V tem trenutku bodo tudi lordi sebi stavili na glavo svoje plemiške krone. Zatrobile bodo fanfare, številna garda pa bo pred opatijo oddala v pozdrav in počastitev strel. Nadškof bo za tem odmolil: »Gospod naj ti » a k, L« n i milost in naj te ohrani v veličastvu in sijal ul« podal kralju v roke sv. pismo, nato pa ‘ga blago slo vil. Kralj v tem trenutku vstane s stola sv. Edvarda, zasede prestol ter sprejme udanostne poklone, ki mu jih izkazujejo cerkveni dostojanstveniki in lordi. Prvi pride na vrsto canterburyjski nadškof, ki poklekne pred kraljem in ga poljubi na lice, za njim pa ostali cerkveni visoki dostojanstveniki ter končno lordi. Po tej poklonitvi sledi kraljičino krona ir e Ves ta obred poteka nekako takole: Kraljica vstane s svojega sedeža in gre k oltarju, kjer poklekne. Nadškof jo mazili, nato pa ji izroči prstan, kraljevsko krono in žezlo. V spremstvu dveh škofov se poda takoj za tem na prestol poleg že kronanega Kralja. Na koncu pristopita kralj in kraljica skupaj k svetemu obhajilu. Ko ga sprejmeta, se vrneta oba spet nazaj na prestol, nakar zadoni hvalnica »Te deum...« Kraljevska dvojica zapusti cerkev ter odide v kapelo sv, Edvarda, kjer kralja ogrnejo v škrlatno oblačilo. Mesto Edvardove krone prejme kraljevo krono. Z žezlom v roki zapusti kralj nato obenem s kraljico cerkev pri istih vratih, skozi katere sta tudi vstopila vanjo. Izpred cerkve pa se ob ogromni udeležbi ljudstva razvije veličastna proce sija brez konca. Nek delavec iz Oxforda že dalj časa jii uporabljal svojega kolesa. Med teni pa mu jo taščica nano-ila na kolo svoje gnezdo in »nesla vanj jajčcca. Delavec je, kakor pravijo, tako obziren, da tudi sedaj ne bo rabil kolesa toliko časa, dokler se ptički ne speljejo. Obvestila Na spomladanskem velesejmu bo imela Zveza gospodinj dve veliki prireditvi: gospodinjsko razstavo »Vzorno stanovanjc« in popoldansko ter večerno revijo domače oblačilne obrti Vbo to bo v paviljonu K. Zadnja je že tradicionalna in so jc v preteklih letih s pomočjo naših uglednih obrtnic izredno posrečila. Vse te prireditve prikazujejo domačo delavnost. Modna revija je velikega propagandnega pomena za naše obrtništvo in paziti je, da se zanimanje za domače delo, ki je vzklilo po zaslugi teh priroditev, vestno goji naprej. Letos bo modna revija Se posebno privlačna, ker bo poživljena z vedrim varijetejnim programom. Razstava bo trajala od 5. do 14. junija. Lovska razstava na spomladanskem velesejmu v Ljubljani bo v paviljonu H. 1’oseben odbor, ki skrbi za prireditev, je v imenu Zveze lovBkili društev razposlal svojim društvom in privatnikom posebne okrožnico z natančnimi navodili za zbiranje in pošiljanje razstavnega materijala in zlasti trofej. — Zavarovanje predmetov je že sklenjeno z Jadransko zavarovalno družbo in stopi v veljavo, ko so predmeti odposlani. Zavarovalnino, kakor je določena po odboru za mednarodno razstavo v Berlinu, nosi Zveza. Vsakdo pa moro zavarovalnino na svoje stroške poljubno zvišati. Vsako društvo bo imelo za svojo področje zaupnike, ki bodo z deloin in nasvetom pomagali razstavljalcem. Vsi naj so pa točno ravnajo po navodilih okrožnic, da bo delo gladko poteklo in da bo kratek čas do otvo-ritvo dobro izrabljen. Do srede maja mora biti razstavni materijal v rokah odbora, da ga bo ta mogel razporediti in razmestiti. Tudi program razstave je bil razposlan in tudi že objavljen. — Važno pred vsem je, da zbore razstava čimveč značilnih trofej ter vseh predmetov domačoga izvora, ki so kakorkoli z lovom v zvozi, tako starinskega orožja, lovske opreme in orodja. lovske umetnosti, starinskih lovskih najdenln, Izkopin. značilnih doma narejenih pasti za lovljenje razne divjadi od pahov do Sklopov in slično, ker so mnogo teh pasti domači izumi. Poglejmo v častitljive lesene hiše naših hribovcev, kjer so često pozabljeni dragoconi predmeti našega lovstva in neznane trofeje, ki nam lahko prineso svetoven sloves in reklamo za naš tujski promet. Pokažimo svetu, kaj imamo, da nas bo upošteval. Radio Podroben program ljubljanske in vseb evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšein ilustriranem tednikn »Radio Ljubljana*, ki stane mesečno samo deset dinarjev. —« Programi Radio Ljubljana Turek. II. maja: 11.00 Šolska ura: Kdo Jc nag največji sovražnik (predava v mlad. zaSčitnem smislu g. V. Jagodič) — 12.00 Virtuozi (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Pesmi iz Istre — 18.40 Pregled današnjega stanja islama (g. urednik Fr. Terseglav) — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nao. ura: Meštrovičev Vidovdanski hram (Branko Mašič, knjiž.) Zagreb —, 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20.00 Gotovac: Koleda (plošča) — 30.20 Violinski koncert Roberta Soetensa a spremljovanjem Orkestral. društva Glasbene Matice. ■ Uvodno besedo bo govoril g. prof. L. M. Škerjanc, r-i 22.15 Lahka glasba (Radijski orkester). 36 Jetniki s Hudičevih otokov Ob oknih so etali črnci in držali puške v popolni pripravljenosti. »Odložite puške!« je odločno nastopil Mudd. »N« prihajava k vam, da bi vas k čemu silila. Prišla sva kol prava vaša prijatelja!« »Poslušajmo, poslušajmo tega belega človeka!« so se razbrali klici. Zdravnik Mudd je obstal nekaj korakov pred Vojašnico in nagovoril črne stražarje: »Ne nameravam od vas zahtevati, da zapustite vojašnico. Opozoriti vas hočem 6amo na nekaj. Povedati vam hočem samo to, kaj se bo zgodilo z vami, ko bo epidemija, ki razsaja po tem otoku, zadušena, vi vsi pa ujeti. To ni nemogoča stvar, kajti med tem bo prišla na otok večja vojaška okrepitev. Ali se zavedate, kaj vas v tem primeru čaka?« Za trenutek je pomolčal, kakor da bi se hotel prepričati o učinku svojih besedi. »Al> veste, kaj vas v tem primeru čaka?« je spet ponovil. »Vsi povrsti od prvega do zadnjega boste postreljeni ali pobešeni!« ; Med črnimi čuvaii je nekam pritajeno završalo. Puške, ki so prej molele izza oken, so izginile. Stražarji so se umaknili in se začeli o nečem živahno razgovarjati. Ne bomo se približevali bolnikom, ki se je spravila nanje mrzlica!« se je oglasil nek črnec. »Bojimo se, da bi tudi sami ne zboleli.« Zdravnik Mudd pa je tedaj odločno dejal: »Jaz tudi ne zahtevam od vas, da bi se približali bolnikom. Jaz bom celo prvi, ki vam bo to prepovedal! Meni ni na tem, da bi imel čim več bolnikov! Imam namen, da bolezen zatrem, ne pa da se ta še bolj razširi.« »Toda, zakaj nas potem obiskujete? Cernu nas potrebujete?« ...................... »Rabim vas kot delavce,« je pojasnil zdravnik Mudd. »Nujno so mi potrebni pomagači, ki bi mi nosili vodo, kuhali hrano, vzdrževali red in opravljali podoben po6el. Ne zahtevam niti od enega izmed vas, da bi hodil v bližino bolnikov...« »Tovariši!« je spregovoril jetniški čuvaj, ki je že prej govoril v imenu vseh, »če je tako, potem gremo!« »Gremo! Gremo!« so zaklicali vsi hkrati. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega Naenkrat se je zaslišal glas: »Ali ste znoreli? Ali se hočete predati na milost in nemilost tega človeka, ki je tudi sam kaznjenec? Ali ste mar zadovoljni z obljubami, ki vam jih daje ta 1ojxjv, ki je obsojen zaradi sodelovanja pri umoru predsednika Lincolna?« V vojašnici je nastala prava zmešnjava. Drug za drugim so se oglašali razburljivi vzkliki. Tedaj je steklo proti oknu nekaj stražarjev. Ves začuden se je zagledal vanje zdravnik Mudd, enako presenečen je bil tudi Buck. To so bili njuni mučitelji, bili so to oni štirje, ki 60 jima prizadejali toliko ran in jima še bolj zagrenili črne dni, ki sta jih preživela v temni podzemski celici. »Ne dajte se vendar prevariti!« je zaklical eden od njih. »Odpovedali ste pokorščino in sedaj ni pen voda, da bi to prekršili. Tema lofiovoma je najbrž potrebna vaša j>omoč... Z vašo pomočjo se skušata prikopati do svobode. To jima je glavni namen. Njima ne gre za to, da bi jx>magala vašim obolelim tovarišem... Ta dva bi vas vse najraje pomorila! Streljajte nanju! Ubijte ju!« Črni stražarji 60 oklevali. Povelja teh štirih zloglasnih ljudi pač niso bila takšna, da bi 6e jim stražarji na mig jjokoravali, kajti te štiri mučitelje so vsi prav dobro jx>znali in se jih tudi, če le mogoče, izogibali. »Kaj se obotavljate?« 6e je ponovno oglasil nekdo od belih voditeljev uj>ora. Streljajte, črni psi!« »Crni psi? — Crni psi, pravi ta lojx>v,« se je zaslišal Buckov gla6. Buck je stal ves čas čisto mirno poleg svojega gosjx>darja. »Tovariši, ali boste dopustili, da vas ta ničvrednež kar tako brez kazni naziva črne j>se?« »Ha, takoj boš umolknil, ti zločinec!« je nekdo dejal izza okna. | Belec, ki je spregovoril te besede, je v hipu I iztrgal nekemu črnemu čuvaju puško iz rok in ustrelil. Toda, tudi on se ni dolgo ]x>mšiljal. Dvignil je puško, dobro pomeril in že je počil strel in za njim še drugi... Mož, ki je prej streljal nanj, 6e je opotekel, zakrilil z rokami in — padel. Oni, ki je stal jx>leg njega, je skočil korak nazaj, se skušal vjeti za zid, toda tudi njega je premagala 6labost. Tudi on se je zavalil poleg svojega tovariša na tla. »Streljajte! Streljajte na ta dva razbojnika!« 6ta vpila ostala dva bela ječarja. Nobeden od črncev 6e ni pokoraval niti ponovnemu povelju. »To je Buck,« je vzkliknil nekdo, »naš tovariš Buck.« »Vaš prijatelj Buck,« je še pristavil zvesti Mud-dov tovariš, »človek, ki tudi to pot prihaja k vam kot prijatelj!« Vsi dogodki so se odigravali z največjo naglico. Vse je trajalo le nekaj trenutkov. »Primite ona dva!« je ukaza! zdravnik Mudd. »Zgrabite jih in zvežite!« je dodal še Buck. »Naj jih kaznujejo kot voditelje upora!« Crni stražarji niso niti za trenutek pomišljali. Brez besede jih je nekaj obstopilo oba preostala bela ječarja. Ko so tako vsi spoznali tako spremembo položaja, 6e nihče več ni skušal upirati. Oba strahopetca po naravi — junaka samo tedaj, kadar sta imela opravka s slabotnimi, s tistimi, ki so bili brez moči, sta mirno morala gledati, kako so ju črnci zvezavali. Kmalu za tem so se že odprla velika vrata vojašnice, 6kozi katere so drug za drugim fe prihajali črnci. Bil je to cel 6prevod, v katerem so čisto na koncu vodili oba zvezana bela ječaria. »Peljite jih k jx>veljniku jetnišnice!« je ukazal Mudd. Bucku pa je dejal: »Ti boš prevzel vodstvo nad svojimi tovanši-črnci in boš po mojem navodilu odredil vsakemu 6voje delo.« Zvezana bela ječarja so črnci na povelje vodili preko dvorišča proti f>oveljnikovi pisarni. Ko je zdravnik Mudd prepustil vso skrb nad ostalimi Bucku, je hitro odšel tudi on tja. Ko je poveljnik kaznilnice v nekaj besedah slišal vse, kar se je med tem dogodilo, je bil vidno zelo zadovoljen. Ujx>r je bil zadušen, nevarnost odstranjena, bilo pa je zopet dovolj pomožnega osebja, ki jim je bilo v teh težkih dneh tako zelo potrebno. »Hvala vam, gosjx>d doktor!« se je obrnil poveljnik k zdravniku Muddu in mu krepko stisnil roko. »Resnično vam jx>vem, da sean imel zelo malo Ufvanja, da vam bo kaj takšnega uspelo!« »Tukaj, poglejte, sem vam pripeljal tudi dva voditelja upora,« je jx>kazal Mudd na ona dva, ki so ju zvezana privedli sem. »Druga dva sta mrtva.« Poveljnik se je za hip zagledal v zvezana bela ječarja, nato pa kratko velel: »V f>odzemsko celico z njima!« Oba sta vztrepetala. »Gospod poveljnik,« je zastokal eden od njiju. Ta pa ga je odločno prekinil: »Nič se ne bomo menili zdaj! V podzemsko celico z njima! Prav v tisto, v kateri je toliko časa bil zaprt zdravnik Mudd!« Črnci so ju odvedli iz 6obe. »Vaše povelje je bilo vendar malo prestrogo,« je dejal Mudd poveljniku. »Naj ta dva ničvredneža malo poizkusita vse ono zlo, kakor ste ga morali prej vi. In ravno ta dva sta povzročila upor na tem otoku, prav ta dva sta zapeljala črnce... ha, to ne more ostati brez kazni zanju... Lopova se bosta za svoje dejanje pokesala, bridko pokesala! Niti na to se nista ozirala, da lahko spravita vso kaznilnico v tako veliko nevarnost, ko sta dvignila ljudi k vstaji.'Zato se tudi jaz ne bom prav nič pomišljal, da ju temu primerno ne kaznujem. Za sedaj nimam dosti časa, da se ukvarjam s takšnimi 6tvarmi, ko pa bo epidemija malo ponehala razsajati, tedaj ju bom dal enostavno ustreliti, kaiti imam za to popolno jx>-oblastilo od višjih oblasti v vsakem primeru, kadar nastane takšen ali f>odoben ujx>r na tem otoku.« »Slovenski dom« raak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 13 Din. tsa inozemstvo 28 Din OredniStvo: Kopitarjeva olica «flTI Telefon 2994 ta 2996. Uprava; Kopitarjeva fc. Telefon 29« Za Jugoslojanako tiskarno i Ljubljani] JL Ceč. Izdajatelji lian Rakovec. Dredniki Jože Košitek*