Po pošti prejemati: ta celo lato uaprej 26 K — h pol leta , 13 , — , Četrt , , 6 „ 50 , mesec , 2 , 20 „ V upravnlitvu prejeman: za celo leto uaprej 20K — h pol leta „ 10 „ — „ l-etrt , , 6 „ - , mesec , 1 „ 70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. M % Političen list za slovenski narod. Naročnina in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vrafca.o, neiraukovana pi.-ma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-clikih ulicah St. 2.1.. 17. Izhaja vsak dan. izvzemgi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 23. V Ljubljani, v ponedeljek 28. januvarija 1901. Letnik XXIX. Koroška duhovščina — „Proč od Rima!" Iz Celovca, dne 27. jan. Nekako čuden naslov, — a vendar zadnjo dni nekako upravičen. Koroška duhovščina se je spravila v kar najožjo dotiko z gibanjem nemških bogov : Schönerer, Wolf »e tutti quanti«. To dejstvo je te dni napravilo no malo začudenja in razburjenja po vseh koroških župniščih. Stvar pa je prišla tako : Kakor sto poročali tudi Vi, je bil obtožen kandidat V. kurije na Koroškem, dunajski odvetnik dr. P u p o v a c , da je raz žalil koroški deželni zbor. Tožilo ga jo državno pravdništvo na zahtevo dež. glavarja grofa Goessa. Dne 16. jan. je bila obravnava pred okr. sodiščem v Š p i t a 1 u. Tam jo izjavilo 7 nemško nacijonainih prič — pod prisego, — da je rekel dr. Pupovac na shodu v Molcbihlu : Koroški deželni zbor je bil pre-bojazljiv («zu feig«), da bi bil vpeljal direktne in tajne volitve. — Nasproti temu je trdil dr. Pupovac in je potrdilo 10 prič, med njimi štirje d u h o y n i k i, f— tudi pod prisego, — da je govoril obtoženec (dr. Pupovac) samo o nemško-nacijo-n a 1 n i s t r a n ki in da je rekel, da je le ta v deželnem zboru bila preboj az-ljiva, vpeljati direktne in tajne volitve. Bila je torej priča zoper pričo, izpoved zoper izpoved — vse pod prisego. Sodnik je konečno obsodil dr. Pupovaca na 250 K globe, čes da je razžalil dež. zbor. Dr. Pupovac je seve takoj priglasil priziv. Doslej nismo slišali, da bi bil tožen kak govornik, češ da je razžalil javen zaslop. Potem bi predsednik drž. zbora no imel nobenega drugega posla, kakor vlagati tožbe zoper vse one, ki razžalijo na shodih nas visoki državni zbor. Dež zboru koro- škemu, oziroma njega glavarju grofu Goessu gre tudi v tem oziru — prvenstvo. A s tem ni bilo dosti. Oni nemški na-cijonalci in radikalci, ki gorijo za »Proč od Rima«, hoteli so to zadevo izkoristiti tudi zoper katoliško cerkev m vporabiti v prid svoji demonski agitaciji za »Proč od R i m a«. V pete"k 25. jan. dobili so vsi duhovniki celovški pa tudi oni po vsem Koroškem zapečatena pisma, v katerih so bili pozivi z debelo tiskanim naslovom »Los von Rom«. Cunja govori najprej o Pupovačevem pro cesu in potem izjavlja, da je sodnik s svojb razsodbo (ko je obsodil imenovanega) spoznal, da so bili zaslišani kot priče, — po krivem prisegli. S tem, pravijo, je opravičen njihov klic: »Proč od Rima« ; one duhovnike pa psujejo kot »meineidige Priester u, To je pač vrhunec hinavstva in nesramnosti. Naslovi pisem so pisani s pisalnim strojem, podpisan na pismu ni nihče, da, niti tiskarna ni navedena, kjer jc zagledala ona cunja beli dan. Dobili pa so pisma, ki so se razposlala iz Celovca, duhovniki po vsej deželi. V tem početju se kaže prav očito grdo hinavstvo, neznačajnost in nesramnost naših nasprotnikov. Na dan se s svojimi imeni seve ne upajn. Skrivajo »e kakor ščurki pred lučjo, da iz varnega zavetja kakor drzni lopovi kradejo čast katoliškim duhovnikom in delajo propagando za svojo nesramno stvar. Pač slaba mora biti stvar, podla stranka, ki se bojuješ takim orožjem! Omenjeni pamllet bodo razširili gotovo tudi med priprostim ljudstvom, da ga begajo, ga pridobivajo za svoje zlobne proti-verske namene. Vprašati moramo tudi : odkod imajo, oziroma dobivajo denar, da razpošiljajo taka »vabila« duhovščini, in zakaj pošiljajo ta pisma baš duhovnikom in sicer vsem po vsej deželi? Čujemo, da pristojna oblast zasleduje ta najnovejši junaški čin naših protivnikov. Mi tudi odločno zahtevamo, da so stvar preišče in da se povzročiteljem te najnovejše nesramnosti pride na sled, kar je gotovo mogoče I Ne sme se pripustiti, da sme izveBtna klika blatiti vse, kar nam je sveto! — rn— Politični pregled. V Ljubljani, 28. januvarija. Okrožnica o krščanski demokraciji. V soboto popoludne je zagledala beli dan že davno napovedana papeževa okrožnica, izdana 18. januvarija 1901, govoreč o krščanski demokraciji, ki je bila razdeljena mej kardinale, poslanike in druge tišje dostojanstvenike, in se seveda objavi doslovno v rimskih in drugih listih Sveti oče spominja najprej na znani okrožnici »Quod apostoli muneris« in »Rerum novarum«. Poslušni tema dvema okrožnicama so pričeli katoliki posvečevati vso svojo delavnost so cijalnemu delu v blagor delavskih stanov. Papež našteva vse, kar so je zgodilo dose-daj na tem polju: ustanovitev delavskega tajništva, Raiffeisenovih posojilnic, delavskih in hranilnih društev vseh vrst. line »krščanski sooijalizem« se svetemu očetu ne st,-. pravo. Ker se nukateii apo., 7. in 8. lebruvarija t. 1. je, kakor čujemo, preložena, ker se bo v dopolnitev preiskave zaslišalo še poprej okrog 40 od zagovorništva predlaganih novih prič. Razun tega je došla tudi še neka dopolnilna ovadba od strani goških liberalcev, kateri se z 21 žrtvami šc ne marajo zadovoljiti. K občinskim volitvam ljubljanskim. Po Ljubljani se z vso gotovostjo za- trjuje, da jo narodno-nipredna stranka za bližnje obč. volitve Nemcem ponudila kompromis češ. da so gre samo proti »klerikalcem«. Radovedni smo, kaj bodo Nemci na ponudbo Mdovrhovcev odgovorili, vsekakor pa mislimo, da tudi, ako do kompromisa pride, si Nemci no bodo pustili ma šiti u-»t. Etbin Kristan na razvalinah. Razvaline socijalne demokracije v Ljubljani si je včeraj prišel pogledat Etbin Kristan. Sklical je protestni shod železn čarjev južne železnice v ljubljansko kazino, a železničarjev z južnega kolodvora k — protestu ni bilo. Bilo pa ni še nekoga, kateri doslej ni zamudit nobenega soc. domokratiškega shoda. Žele z nikar je ostal doma. Menda jezen, da so se soc. demokrati tako lepo navadili — voliti liberalce. Tudi drugih, ki so bili sicer vedno „verni", ni bilo na shod, in tako ni preostajalo druzega, nego da je „že-lezničarskemu" shodu predsedoval — Kor-delič, ki je takoj uvodom svojega govora povedal svojo glavno željo, da bi se „inšpektorju Gutmannu repetnice poštmala". Tajnikom jo bil izvoljen upok. železničar Ojater. Na shodu se je vse vrtelo okolu tega, da so prestavljeni iz Ljubljane srditi soc. demokratje Kmetic, Ozmec in S k r -j a n c. Kristan je bil vnet za »svobodo mnenja« v Ljubljani, a povedal pa ni, da baš soc. demokratje v Gradcu bojkotujejo vse, kar je imelo »svobodno mnenje« glasovati proti njim. Mi dobro vemo, kako na drž. kolodvoru postopata soc. dem. S a gad in i a Polanšek in kaj so soc. demokratje vse storili, da bi na drž. kolodvoru g. Teuer-schuha spravili ob kruh. Taki ljudje nimajo pravice kričati o »svobodnem mnenju«. Kristan je bil mnenja, da se mora gosp. Gut-manna zapreti v ječo, z Gutmannom v ječo pa spada generalna direkcija. Popolnoma se strinjamo s Kristanom, da bi morala južna železnica bolj skrbeti za varnost potovalcev in za svoje uslužbence, ne vemo pa, da bi se samo s psovkami na g. Gutmanna to doseglo. Ko je Kristan povedal, da se mora agitacija na iiolidvori zanesli od železničarjev, nabral je na gospoda Gutmana te le psovke: „drži se v Ljubljani, kakor pijan klop", „glavni birič", „Kerkermeister«, „tiran", „hi jena v človeški podobi", „Frechling", „verkörperte Null", „um seine Dummheit besorgt", „bestrebt zu sein, dem Gutman gar-aus zu machen, ist unsere verdammte Pflicht und Schuldigkeit", dati se mu mora „Fusstritt", „impertinente Seele", „nima no benega političnega prepričanja". Kristan je govoril nekaj slovenski, nekaj pa nemški. Ojster je tudi govoril o „Sidban" in proglasil Gutmana kot krivca, ker se je govornik v Reki ponesrečil. Kordelič je vzel v „žehto" načelnika državnega kolodvora gospoda Detelo, naposled pa je Kristan predlagal, naj se pošlje protest železniškemu mi-nisterstvu. Protest se ni prebral, ampak iz-delanje protesta se je prepustilo predsedstvu, to je — čevljarju Kordeliču. Ob joku, da socijalno-demokratična organizacija peša, zdelo se nam je, da se socijalni demokraciji cede sline po — denarju železničarjev. Popoludne je šel Kristan gledat druge razvaline socijalne demokracije v Ljubljani „Pravovarstveno in izobraževalno društvo", ki je imelo občni zbor ob udeležbi kakih 30 znanih socijalnih demokratov. — Včerajšnji nastop socijalne demokracije ni bil' toliko vreden, kolikor je dobil Etbin Kristan dijet. Kako podlago je imelo Kristanovo zabavljanje gospodu Gutmanu, kaže to, da je — Skrjanec prostovoljno sam prosil proč! Katoliško društvo za delavke je imelo včeraj zvečer v dvorani tukajšnjega Katoliškega doma prijaten zabavni večer. Radi nedostajanja prostora smo morali poročilo odložiti do prihodnjič. Umrl je v Novem mestu predvčeranjim, v soboto vpok. ravnatelj pomožnega urada Martin M o h a r v 76. letu starosti. Pokojni je bil več let obč. svetnik, član upravn. odbora mestne hranilnice in se je rad udeleževal raznih dobrodelnih akcij. — V Kropi je včeraj umrl g. Benjamin S c h u 11 e r, po Gorenjskem občeznani bivši fužinar, obč. svetnik in član krajnega šolskega sveta. Na stara svoja leta je mož oslepel in zgubil vse svoje premoženje. Naj počiva po trpljenju v miru! — V konventu usmiljenih bratov v Gradcu je umrl Fr. Adalbert Ptaček, v Ormožu pa je umrl hišni posestnik Ivan R o s i n a. — V Kranju je umrl graščinski oskrbnik v pokoju Iv. O v i n. Nevarno obolel je č. g. Andrej Le ban, bivši ravnatelj svetišča na sveti Gori. Sedaj se nahaja g. Lcban na Gradu pri Mirnem. Imenovan je župnikom v Dobrinju v Istri e. g. Ivan T r i n a j s t i č, brat dra Mate in Dinka Trinajstiča. Ljubljanske novice. Ljubljana v lud u. V soboto je pokrilo ljubljanske ulice takozvano »babje pšeno", ki je skoro zmrznilo. Ulice so bile vse v ledu v suboto in nedeljo zjutraj. Kamorkoli si pogledal, povsod so padali ljudje na tla. Prigodilo so jo več nesreč. Učeneo orgljarske Sole F e y-bal si jo zlomil nogo, ko je šel iz „Ljudske kuhinje". Prepeljali so ga v bolnico. Na cesarja Jožefa trgu so je poškodoval sodni uradnik F. S. tako, da so ga morali prepe ljati v stano\anje z ruš. vozom. V ulicah na Grad je padel pri ugaševanju luči mestni delavec Jožt f V e r h o v n i k iz Vodmata m so močno pobil. Padel je na zledeneli ulici tudi g. dež glavar in se nevarno poškodoval. — Primarij dr. Šlajmer si je pri padcu v soboto ranii desno roko. Vse to in še več drugih nt sreč je provzročil led. Magistrat seveda tudi ni storil povsod tega, kar je pod kaznijo zapovedano hiSnim gospodarjem. Občni zbor društva „Pravnik" se je izvršil v soboto pod vodstvom društvenega načelnika g. drž. poslanca, svetnika dr. F e r j a n č i č a, ki je podal v svojem nagovoru celotno sliko o stanji društva v završenem 12. letu njegovega obstoja. Spominjal se je pri tem nedavno zamrlega odvetnika g. dr. Alfonza M o s c h e t a, usta-novnika in izdajatelja „Slovenskega Pravnika" v istega prvih 4 letnikih. Dr. Mosche je izzval s svojim listom vstanovitev društva „Pravnik", ki je potem nadaljevalo izdajanje lista. Zborovalci so se v znak počeščenja ranjkega dvignili raz svojih sedežev. Društveni tajnik g. dr. F o e r s t e r poročal o društvenem delovanji. Označil je kot smo ter, kojemu je posvečena vsa odborova skrb, izdajanje društvenega glasila „Slov. Pravnika", ki šteje sedaj že 16 letnikov. Glasno pohvalo je izrekel uredniku glasila g. dr. M a j a r o n u, ki vodi vzornim načinom zadnja leta društveni list v tiru znamenitega, vsikdar zanimivega, znanstvenega odlikujo-čega se strokovnega lista. Blagajnik g. dr. Pire poročal je o dohodkih, ki znašajo zadnje leto 2852 K 47 h in o izdatkih v znesku 2470 K 47 h. Izvolil si je na to občni zbor v društveni odbor kot načelnika g. svetnika dr. Ferjančiča, kot odbornike pa gg. sodni pristav dr. F o e r s t e r, sodni tajnik Ivan Kavčnik, odvetnik dr. M a j a r o n, sodni pristav M i 1 č i n s k i, odvetnik dr. Pire, od v. kandidat dr. Š v i-g e 1 j, dež. sodni svetnik Wenger. Vna-njimi odborniki so izvoljeni gg. dr. H r a-š o v e c v Celji, ministerialni tajnik dr. B a b n i k na Dunaju, dr. Z u c c o n odvet. kandidat v Pulji. Revizorjema sta izvoljena gg. notar Ivan G o g o 1 a in odvetnik dr. Mund a. Raje nevesto kakor stranko. Pod tem naslovom prinesel je »Slov. Narod« v št. 18. dne 22. t. m. lažnjivo notico. Dobro sti mi znani obe stranki. Dasi sem sam »liberalec«, vendar javno izrekam, da je do-tični članek pisan popolnoma na podlagi neresnice. Jeli dotični pisec vedoma lagal, ali pa je bil tako slabo podučen, mi ravno ni znano. Tembolj mi je pa znano, da oni mladenič ni ravno delavec, kakor tudi ni ne liberalec, ne klerikalec, a tudi ne soc.-dem., ampak žrtev ničvredne, zapeljive slabe tovarišije, sin poštenih starišev. Da govori dopisnik o nekem prigovarjanju cirkniškega g. dekana, s tem je zadel žebel na glavo, kajti gori omenjenemu g. dekanu so bile dotične razmere popolnoma neznane. Dotičnai deklica je v vseh zadevah jako po štena in pametna, dasi ni ravno bogata, ve seli se vsejedno splošnega spoštovanja, bodisi od klerikalcev kakor tudi od liberalcev. Onemu mladeniču pa kličem, naj pazi, da zapusti pravočasno ono ničvredno zapeljivo tovarišijo. . ._ Za zapora pobegnil je 26 t. m. zjutraj v Cirknici 251etni Jos. Turšič, obsojen radi tatvine. Jako zdrav kraj je Kranj z okolico. Najbolj navaden vzrok smrti je marasmus senilis. Prvih osem ljudij, ki so umrli letos v župniji, je bilo povprečno starih po 64 let. Za jetiko že nad pol leta ni umrl nihče. Roparski napad Napadla sta po noči 21. t. m. s sejma vračajočega se posestnika Ant. Žnidarja iz Utika pri Vodicah Val. in Jcs. Kopitar iz Vel. Mengša t-r ga oropala 60 K. Zidala sta mu tudi več ran. Te dni so ju prijeli. Prebivalstvo v Kočevju Mesto Kočevje šteje sedaj 2172 prebivalcev proti 1169 v h tu 1890, torej več 1003 osebe. Mestna ljudska kopelj. Od 6. do 12. t. m. oddalo se je v mestni ljudski kopelji vsega skupaj 314 kopelj in sicer za moške 2S0 (pršilih 163, kadnih 117) za ženske pa 36 (prsnih 7, kadnih 29.) — Od 13. do 19. t. m. oddalo se je vsega skupaj 320 kopelj, in sicer za moško 291, (pršnih 224, kadnih 67), za ženske 29, (pršnih 10, kadnih 19.1 Mož poštenjak, h Bele Krajine, 25. jan. Pred volitvijo za V. kurijo pride k meni prav ubožen kičar in me prosi, da naj bi mu zapisal na glasovnico ime katoliškega kandidata. »Kaj Vas niso pregovorili liberalci za Jelenca, kakor mnogo druz h« , ga vprašam? Ne, mi odgovori poštenjak. Prav reven sem in prav potreben denarja posebno zdaj pred prazniki, mi pravi, pa če bi mi dal kedo tudi 15 gld., ne bi si dal zapisati liberalca na glasovnico. Prav ima belokranjski dopisnik »o'ov. Nar.«, ko piše, da vlada pri nas »belokranjska tema!« Krščanski tisek na Goriškem Ustanovni shod „Tiskovnega društva" v Gorici bode 31. t. m. ob 11. uri predpoludne v prostorih „Centralne posojilnice" via Vettu-rini št. 9. Bilo srečno! Nemški poslanec dr. Lieber je po poročilu »Germanije« toliko okreval, da ni zanj več nobene nevarnosti lOOO kron nagrade je priznalo železniško ministerstvo Aute Ivkoviču v La-binju v Dalmaciji, ker je na večer 10. nov. m. I. rešil železniški vlak pri Staremgradu preteče nevarnosti. Il lastnega nagiba je tako dolgo dajal znamenja, da se je vlak ustavil pred mestom nesreče. Top razpočil se je 24. t. m., kakor poročajo iz Spezie, na ladiji »Terrible« moj strelno vajo. Ubiti so bili na mestu štirje vojaki, štirje ranieni. Ljudsko štetje v Lincu. Mesto L nc šteje koncem 1. 1900 — 55 425 prebivalcev, 10.470 prebivalcev več, kakor pri štetju 1. 1890. Podeljena je učiteljska služba na štirirazrednici v Zagorju začasni učiteljici Ivani Skerjanc. Gibanje aleksandrijBkih Slovencev in — prošnja Društvo Slovencev v Egiptu „Slovenska palma na Nilu" v Aleksandriji (Egipet) je sklenilo vstreči najnujnejšim potrebam tukajšnje slovenske kolonije. Žalibog, slovenska kolonija v deželi piramid nima zadosti lastnih sredstev, kajti izven komaj 30 dobrih slovenskih družin šteje ona čez 6000 slovenskih služkinj, ponajveč iz Primorja in Kranjske. Živa potreba je, organizovati, združiti toli različnih elementov v trdno celoto, ki bi bila v čast imenu slovenskemu. Kakor najnujnejša potreba v to je zgradba male slovenske cerkvice v osnovanje slovenske cerkvene občine po vzgledu drugih kolonij na Jutrovem ter ob istem zgradba male slovenske bolnišnice v blažilo telesnih bed toliko tisoč slovenskih služkinj. Cerkvica (zemljišče je že kupljeno) bo posvečena slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu ter bo prva slovenska in sploh slovanska hiša Božja na afrikanski zemlji ter v sveti deželi. V vodstvo bolnišnice bodo poklicane slovenske milosrčnice. Društvo piosi vse občinske zastope, župnije, denarne zavode ter posamičnike blagovoljnih darov v ta namen. Po sklepu občnega zbora društva bodo imena darovalcev večjih svot naših dobrotnikov za vedno upisana na mra-morni ploči z zlatimi znaki v cerkvici ter onih za bolnišnico v bolnišnici. Upamo, da dosežemo ta smoter, in v to nam pomozi Bog ter dobro srce slovensko! Darove sprejema tudi naše uredništvo. Opozarjamo še, da je Egipet velevažna pozicija za bodočnost ter gospodarski razvoj slovenstva. / .ak ugledni Slovenec naj položi mal dar v trdno organizacijo slovenske kolonije v Egiptu, da bo ista za vedno v ponos našemu imenu! Skrivnostno aretovanje v Trstu. Iz Trsta se poroča: Predvčerajšnjim je izstopil na postaji južne železnice lep, eleganten gospod, kakih 40 let star. Na nosu je imel zlata očala. Portirju je oddal vožnji listek prvega razreda iz Reke. Na njegovih kovčekih zaznamovana so bila njegova prejšnja bivališča: »llungarija« v Pesti, »Hotel du Nord« na Reki. V Trstu se je tujec podal v .Hotel Delorme«. Ondi se je tujec, kateremu se je jasno poznal južni tipus, upisal: »Janos Pedooky, Budapest«. Ni bil tujec dolgo v najeti sobi, ko ga je obiskal neki gospod, s katerim je Pedocky zapustil prijetno zakurjeno sobo. Skoro po nju odhodu sta prišla v sobo tudi dva policista, ki sta odnesla tudi prtljago skrivnostnega Pedockega. Pol cija je menila, da ima v rokah morilca neke pevke v Bukarešto, a pevki ukraden h dragocenostij in vrednostnih papirjev niso našli pri aretovanem tujcu. Na policiji tujec ni hotel povedati svojega pravega imena Na vprašanje, čegavih je 250 000 gld, katere so našli pri njem, odgovoril je tujec kratko: »Moji so-. V kov-čeku njegovem so našli tudi skrivnosten navod za odpošiljanje tajnih dopisov. Nihče ne ve, kdo je skrivnostni tujec, da pa zadeva postane še bolj zamotana, dobil je preiskovalni sodnik brzojavko, katera mu preti s smrtjo, ako v treh dneh ne izpuste »Janosa Pedockega«. Aretovanec je ostal do Blej popolnoma brezčuten. Sodi se, da ima policija opraviti z glavo velike lopovske ali celo anaihistiške družbe. Slovenci v Jolietu. V slovenski župniji jolietski je bilo leta 1900 rojenjh in krščenih 137 otrok, umrlo je 66 oseb, poročenih pa je bilo 32 parov. Sirotišnica zgorela. V Rochestru je zgorela, kakor poroča »Amerikanaki Slov.« trinastropna sr^tišnica, v kateri je živelo 109 oseh. V ognju jo zgubilo življenje 28 .oseb, več drugih pa bo še umrlo vsled opeklin in poškodb. K umoru v Konicu. V skrivnostni ■umor gimnazijca \Vmtra posijalo je neko liko luči. Aret.ovali so dejanja sumljivega učitelja Weichia, ki jo baje Wintra zalotil na svojem domu in ga v ljubosumnosti ubil. Weichel je bil svoj čas sanitetni podčastnik in ima nenavadne anatomiske zmožnosti. Borba na lokomotivi Iz Zagreba se poroča: Med Generalskim stolom in Ko morskim Moravicam je na vlaku se dogodil pretresujoč prizor. Strojevodja Ilavič bil jo pijan ter jo grdo psoval kurilca Tordaija, ki pa seve strojevodji tudi ni bil tiho. Na stroju se je vnel hud prepir in končno pretep, mej katerim je strojevodja Tordaija vrgel s stroja. Kurilec pal je pod železniški stroj. Strašno razmesarjenega so prepeljali v zagrebško bolnico. Radi dvoboja je prijela dunajska policija 211etnega jurista K Schmitta iz Novega mesta. Smrtnonevarno jo ranil medi-cinca Cokovača. Bombe, ki svetijo, izdeluje sedaj neka ameriška tvrdka. Te bombe so posebno pripravne, da razsvetlujejo pri nesrečah na morju del morskega površja. Po takih bombah se tudi lahko določi, ako se je sovražna ladija oddaljila. Bomba je iz jekla, cilindrove oblike, napolnjena s kalcijevim karbidom, ki takoj, ko pride bomba v dotiko z vodo, izdeluje aeetylov plin. Jeden del bombe ostane nad vodo in na koncu tega dela je primerna naprava, ki daje luč za 1000 sveč. Voda ne ugaša te luči. Karlovec šteje po zadnjem štetju 6125 duš. Obupen čin matere. V Meidlingu na Dunaju so aretovali delavca Leskoviča, ker so ga sumili, da je s svojim bratom izvršil neki ulom. Mož jo moral v preiskovalni zapor, doma pa je pustil ženo z dvema otrokoma brez sredstev. V obupu je žena predvčerajšnjim zagrabila otročiča, ki sta spala v postelji, in ju vrgla iz tretjega nadstropja na cesto, za njima pa je tudi ona skočila. Mati in jeden otrok hta bila takoj mrtva, jed-nega otroka pa so strahovito razbitega šc živega prepeljali v bolnico. (Družba sv. Cirila in Metoda) je prosila v svoji potrebi vse županije po Slovenskem posebej jim odposlanimi pozivi za pomoč. Navajala jim je vzgled domoljubnih čeških občin, ki gore in žrtvujejo za *vo|o „Osrednjo šolsko matici v Pragi".— Cistno mesto prvo take družbine dobrot-niče jo zavzela srenja Vič pri Ljubljani, ki je včerai družbi doposlala obvestilo o svojem sklepu, da nam denarno seže pod ramo. Živela in živele naslednice! Telefonska in orzojavna poročil*. Konjice, 27. januv. Tridesetletnica tukajšnega „Katol. politič. društva" se je vrlo dobro obnesla. Brzojavno so zbor pozdravili gospodje: Tomažič, prvomestnik Kozjanskega društva, župnik Kukovič in časnikar Pukl. žavnozborskih volitvah je zanimivo^^ roöal prefekt Korošec. Navdušenjem so se sprejele tri resolucije; 1. zastran naših poslancev, ki naj '¡?i poiščejo mnogo pravicoljubnih katoliških zaveznikov; 2. glede slovenskih uradnih napisov in ;{. proti zanemarjenju slovenskih davkoplačnikov s pogledom na javno zdravstveno osobje. Gorica. 28. jan. Danes zjutraj ob osmih je umrl tukaj P. Feliks Pod-brega r. Praga, 28. jatiuv. Dr. B a x a ne sprejme litomeriškega mandata pete skupine. katerega je odložil Klofač. Dr. Baxa pravi, da mora ves čas porabiti za or-ganizovanje češke radikalne stranke in vstanovitev njenega časopisja. Namesto dr. Baxe kandidujo sedaj češkonarodni delavec C hoc. Heb, 28. jan. Poslanec dr. Tschan se je obrnil do Schönererja, naj spremeni vsebino svojega pisma, katerega je pisal radikalnim poslancem, in čuje se, da bode shod v Bodenbachu na Schönererja stavil isto prošnjo. Schönerer izjavlja, da ne vzame nič nazaj, raje ostane v državnem zboru divjak, ali se pa pridruži le taki skupini, ki podpiše znano njegovo izjavo. Küiian, 28. jan. Komponist Giuseppe Verdi je umrl včeraj zjutraj ob 2. uri 50 min. Ležal je dva dni v nezavesti. Pogreb se vrši v sredo ali četrtek in sicer slovesno, akoravno je to proti želji pokojnika. (i;isilci delajo častno stražo pri pokojnikovem odru. Rim, 28. jan. V svoji oporoki jo zapustil Verdi okolu dva milijona za dom starih godbenikov v Milanu, ostala zapuščina znaša 95.000 lir. Arlon 27. jan. Governer pokrajine Luksenburg, Orban de Xivri, je bil včeraj zjutraj tu umorjen. Morilec si je takoj nato sam končal življenje. Haag, 28. januvarija. Krüger se bode moral podvreči drugi teden novi operaciji na desnem očesu. Pariz, 28. jan. Najnovejše vesti iz Madrida izjavljajo, da so neresnična poročila o nekem napadu na kraljico-vla-da rico. London, 28. jan. (0. B.) Kitche-ner poroča iz Pretorijo 215. t. m.: Angleži so se včeraj bili z Buri pri Mid-del- in Kopperfonteinu. Burom je poveljeval Delarey in so se umaknili. Angleži imajo štiri ubite in 39 ranjenih. — Pri C.irolini so trčile angleške četo ob Bure, ki so se umaknili s svojih pozicij. Naše izgube niso velike. London, 27. jan. Iz Pretorije poročajo 24. t. m., da so Buri pri Bal-moralu napadli vlak, v katerem je bil lord Kitchener. Podrobnosti še niso znane. Novijork, 38. jan. Tukajšnji prijatelji Burov bodo prosili kralja Edvarda VII., naj ustavi vojsko z Buri in da transvalski republiki prostost. Tako bi najlepše priče' svoje vladanje. Zgodovina bi slavila to njegovo plemenito dejanje. Pretorija, 28. jan. Mirovni odbor Burov je vprašal Botho, je li voljan vsprejeti odposlanike, da bi se razgo-varjali o mirovnem vprašanju. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Lašk spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—i. Potrto in razburjeno zgrabi Renzo za kladivo, nasloni se na vrata in začne vrteti in lomiti in hoče zopet poti kati. Ko pogleda, ali je kdo blizu, ki bi mu lahko kaj več povedal in mu razjasnil, opazi dvajset korakov proč drugo žensko. Na njenem obrazu se bere strah, čut nepotrpežljivosti, oči se ji vrtč naokrog, da bi koga opazila, odpirajo se ji usta, kakor bi hotela vpiti, a zadržuje sapo, dvigne medli roki, stegne nagubane pesti z velikimi nohti, kakor bi hotela nekaj prijeti ali poklicati ljudi, če bi le koga videla. Ko se srečata z očmi, po-staile še bolj zoprna in se trese, kakor bi se prestrašila. „Kaj vraga? . . začne Renzo in stegne ^roti ženski. A ona še ne izgubi nade, riči na vse grlo: „Mazač, po njem, po njem! Primite mazača!" „Jaz? ti*čarovnica! Molči!" kriči Renzo in skoči proti nji, da bi jo prestrašil in zamašil usta. A kmalu uvidi, da naj raji skrbi za svojo kožo. Na krik babnice prihiti od vseh strani toliko ljudij, kakor morda tri mesece preje, a dovolj jih je, da bi ugnali jednega človeka. Tedaj se zopet odpre okno in zopet se prikaže odurna babnica ter kriči: „Le primite ga! Najbrže je jeden izmej one druhali, ki poštenim ljudem maže vrata." Renzo se ne obotavlja, ker uvidi, da je bolje teči nego se opravičevati, pogleda na desno in levo, kje je menj ljudij, in steče, sune v stran moža, ki mu zastavi pot, stori osem ali deset korakov, porine v prsi nekega druzega, ki mu teče naproti, in beži, stiska pest, grozi in žuga vsakemu, ki bi ga hotel zadrževati. Cesta pred njim je prazna. A za petami čuje cepetanje in še glasneje kričanje: „Po njem, po njem! Mazač je!" Renzo ne ve, kdaj ponehajo vpiti in kam bi se skril, postane togoten, strah se mu spremeni v obup, stemni se mu pred očmi, zgrabi za nož, potegne ga, ustavi se in se ozre divje in besno kot še nikdar: „Kdor ima pogum, naj le pride! Jaz ga uže dobro namažem." V svoje začudenje in svojo tolažbo vidi, da so se zasledovalci ustavili, da se obotavljajo, da pa še vedno kriče in mahajo z rokami po zraku, kakor bi od daleč prihajalo ljudstvo. Zopet se ozrč in vidi, kar preje v zmešnjavi ni videl, da se približuje vrsta mrtvaških vozov z navadnim spremstvom. Zadaj pa opazi množico, ki bi tudi rada planila na mazača, a zaviral jo je ta zadržek. Ko vidi, da je mej dvema ognjema, spomni se, da ga lahko reši ono, kar je druge prestrašilo, uvidi, da nima časa za premišljevanje, vtakne nož za pas, teče ob hišah, skoči proti vozovom, spusti prvega naprej, na drugem pa poišče prazen prostorček. Hitro premeri daljavo, skoči in uže je z desno nogo gori, v tem, ko mu leva še maha doli, ter drži roke kvišku. „Dobro, dobro!" zakriče vsi monatti, ki so sledili sprevodu peš ali sedeli na vozovih, nekateri celo na mrličih, podajajoč iz roke v roke majhno steklenico. „Dobro! Izvrstno!" „Zatekel si se k monattijem, tu si varen kot v cerkvi", mu reče jeden izmej njih. Ko sovražniki opazijo sprevod, obrnejo hrbet, a ne prenehajo vpiti: ..Po njem! Mazač je!" Nekateri počasi odhajajo, ozirajo se ter groze in žugajo Renzu, ki vihti pesti v zraku. „Le meni zaupaj!" pravi jeden monatto, odtrga z mrliča umazano cunjo, zvije jo, prime za konce, zavihti jo kot pračo proti trmoglavcem, kakor bi jo hotel zagnati, in reče: „Le čakaj, živina!" Tedaj vsi plašno steko. Renzo vidi samo njih hrbte in podplate, ki se vzdigujejo kot stope v valjalnici. Monatti veselja vriskajo in se burno posmehujejo, z zategnjenim: „uj!" spremljajo begune. „Hej! Ali ne znamo ščititi poštenjakov ?" pravi monatto Renzu. Mi smo več vredni kot sto teh strahopetcev. „Res se moram vam zahvaliti za življenje", odgovori Renzo, „in zahvalim se vam iz vsega srca.' (Dolje) Meteorologično porodilo. ¥i5ina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0mn: 9 Q čis opa-z&T&aju Stanje barometra r m m. l'emp*> j ratura j po VOTTMi Ccliiju ! Nobu al . V c » ■O 'J' 2 v* . o- ► 26 'i. 1.V9Č 732-2 10 1 rl. zah. dež 27 7. zjuti. 2. popol. 731-8 728 4 0-0] si. jzak. j del. jasno 6 3 ¡p. m. zah pol oblač. 4-6 •¿1 9. zveč. 72o-3 j 4 0 | ur. /.ah. | jasno 00 28 7. zjulr. i 720-4 i 2. popol.| 724-0 | 5'8 l sr. jzah. | 9 6 | si. svitu | oblač. jasno Srednja temperatura sobote —0-8°, norin.: —2 0". Srednja temperatura nedelje 3-4°, normale: —2 0°. Umrli no: 22. januarja. Marija Kuuc, kuharica 701. Poljanska cesta 18. naduha. -- Štefan Wissiak, uradni sluga, 57 let, Cesarja Jožefa trg 1. vodenica. V bolnišnici: 22. januarja. Ivan Kamenjar, pislirovezec, 54. let pljučnica. 33. januarja. Jernej Lampel, pek, 70 let, naduha 24. januvarija. Marija B.zovičar, gostija, 80 let, ostarelost. Cena žita na dunajski borzi dnč 28. jan uvarija 1901 Za 50 kilogramov Pšenica za pomlad . K 7*84 do K 7-85 Rž za pomlad . » 7*76 » » 7-77 Turšica za ma) junij /01 » 5-37 » » 5 38 Oves za pomlad . . • 6 42 » » 6 43 Barve za umetnike, ¿SžSSS v pušicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve , dobš se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 7 11-8 Javna prošnja do slav. krajnega šolskega sveta na Rakeku, si. c. k okrajnega šohkega sveta v Logatcu in veleslav. c kr. deželnega šolskega sveta v Ljubljani. Slavnoiste vprašam podpisani: Ali naj bodo šolske sobe vzgojilnice ali javna plesišča? Izvedel sem namreč, da nameravajo »rakovski samci« napraviti dno 9. februarija t. j. v soboto, javen ples v šolski sobi ra kovske šole, ker drugje niso dobili prostora. Vprašam: kateri izmed slavnih šolskih svetov je to dovolil? (Čuje se, da je dovolil samo predsednik krajnega šolskega sveta na Rakeku na svojo pest) G. predsednik, ali Vam je znan § 14. zakona z dno 25. lebr. 1870. leta, dež. zak. št. 11. — ali pa § 7., alinea 2, zakona z dne 9. marcija 1879. 1, dež. zak. št. 13? — Označeni § 14. se glasi tako le: „V zadevah, katere so tako nujne, da se ne more čakati do najbližnje redno seje in ne sklicati izredna seja, sme predsednik samostojno ukreniti odredbe, pa mora vendar brez zamude in najdalje v najbližji seji dobiti si privolitev kraj. šolskega sveta." V istem smislu govori § 7. — G. predsed sednik kr. šol sveta, ali ste se Vi ravnali po tem §. ? Ali je pieu tako nujna zadeva? Sicer je pa seja bila — pod Vašim predsedništvom, a tega na dnevnem redu imeli niste! Vemo, da niste slabega mislili, delali pa etu skrajno nepremišljeno!) S tem, da se prireja v šoli ples. se ljudstvo razburja. Ljudstvo ima doslej neko sveto spoštovan|e do šolskih prostorov. Ako pa vidi, da se tam, kjer so po dnevi poučuj a rakovska dica, po noči pa prirejajo plesi in bali, ali se ne bi s tem ljudstvu ¡/.trgalo iz srca ono spoštovanje do šole?! Našo jiametno kmeliško ljudstvo ples obsoja I — Dalje! Ako bo šolska mladina videla, da se ponoči v šolskih prostorih plešo, ali ne ho imelo to nanjo slabega upliva? Pri plesu se mnogo krat začenja nenravnost, in zato podpisani katehet mora odvračati mladino od takih navad. Ako pa ista mladina vidi. da se celo v šoli pleše, ali ne bo to oviralo katehetovega delovanja, ali se pri mladini plesn» navada ne bo sankcij oni rala? Ali mora res radi plesa križ iz šole, četudi samo za eno noč? A'i pa bodo morda „rakovski samci" brusili svoje pete v pričo Križanega? — Dalje! Kdo bo dal tisto sob to prosto š lskega p< uka sam i zato, da se soba priredi za plesišče i" — Poleg tega pa moramo še pripomniti, da se brez pijače gotovo ne bo plesalo! Ali naj torej postane rakovska šo!a poleg plesišča še gostilna? To bi bilo pač škandalozno! Na podlagi tega se obračam do slavnih šolskih svetov z javno prošnjo, naj slavno isti ne dovolijo, da bi se rakovška šola tako zlorabila, in to posebno z ozirom na nravno škodo, ki bi jo utegnilo od tepa imeti ra-kovsko ljudstvo! Ako pa obetajo „samci" šoli gmotno korist, namreč dobiček istega bala, potem pa povemo, da ljudstvo splošno pričakuje deficita! Šola pa ne sme biti plesišče! „Samci" naj si iščejo družic drugje, ne pa v šoli! Na Rakeku, 28. januarija 1901. Anton Skubic rakovski katehet. eo I co se takoj vsprejme v specerijsko trgovino. Ponudbe naj se pošiljajo na T. Mencinger Ljubljana, Šv. Petra cesta št. 44. n 78(1—1) 1 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš blagi, dobri oče oziroma stari oče, gospod Benjamin ^chuller previden s sv. zakramenti za umirajoče včeraj zjutraj ob 'J uri po jako dolgi mučili bolezni v starosti 72 let v Gospodu zaspal. Pogreb bode v torek 29. t. m. ob polu 10 uri dopoldne. Preblazega runjcega priporočamo v molitev in blagohotni spomin. Kropa, 27. januvarija 1901. Žalujoča rodbina. Mesto posebnega obvestila. Istrijansko vino. Kmetijska zadruga Vodnjan v Istri (Cassa runle Dignano IstriaJ ima na prodaj direktno iz kmetskih kleti nad 3000 hektol. dobroga črnega In belega vina od 16 kr. naprej, kakor tudi iinega namiznega olja iz lastnih oljk. — Večje partije vina po dogovoru z načelništvom zadruge. — Za pristnost vina in solidno postrežbo se-jamči. 77 (9- 1) Za načelnižtvo: Ant. M lusa. Ivan Pujman. Spretne i ¿ivaricc slamnikov i i £ dobe dobro plačano in trajno delo v neki dunajski tovarni za slamnike. Več pove iz prijaznosti 67 (2—2) g. Kari Recknagel v Ljubljani, Veliki trg St. 21. !1 PP i...-:. i 1 ifu&a-t ffiJmEm Šivalne stroje priznano najboljega izdelka za družine in obrtnike priporoča 888 25 - 17 tovarniška zaloga šivalnih strojev Ivan Jax v Ljubljani, Dunajska cesta 17 Maličine" in originalni, ter odgovarjajo P. n. članom „Matice Hrvatske". Čast mi je, daupozorim p. n. gg. poverjen ke in člane „Matice Hrvatske", da bodo knjige za leto 1900 kmalu gotove, in da se iste ukusno vezane more o tudi letos pri meni naročiti. Vezovi, katere sem letos pripravil za »Matičine knj ge, so zelo ukusni n-idm-lm vsem zahtevam moderne knjigoveske stroke. Cene vezanja „Matičnih" knjig: 1. „Spomen-cvieče iz hrvatskih i slovenskih dubrava" 2. Iloid: „Slike iz zemljopisa". Knjiga V. Dio drugi 3. Valla: „Poviest novoga vieka" II. (Svjft. povj 1 4. Šenoa: „Sabrane pripoviesti". Svezak VI. '. 5. Orzeszko : , Priepovesti". (Slav. knjiž. VIII.) 6. Mulabdič: „Na obali Bosne"...... 7. Car: „Pusto ognjište"...... 1X-X.) 2 K - h 1 » 40 > 1 » 20 . — » 80 • - » 80 » _ > 60 » - » fiO > 7 K. 40 h Skup;ij Knjižica za klasično starino: Musič : „Povjest grčke književnosti". Dio drugi . . . . — K 80 h Ker mi je slavni odbor „Matice Hrvatske" tudi to leto izročil odpravo „Matičinih" knj g, se vezane knjige morejo gWT Jedlno pri meni naročiti ter jih bodein skupaj z ostalimi knjigami priposlal p. n. gg. poverjenikom „Matice Hrvatske". Prosim najuljudneje tem potom p. n. gg. člane, da mi kar najpreje iz>-o!ijo priposlati SVojo cenjeno naročbo, kakor tudi pripadajočo svoto s poštno nakaznico, ker sic-er ne morem efektuirati naročbe. V Zagrebu, meseca prosinca 1901. 2-2 Ivan Schneider, knjigovez „Matice Hrvatske", Fiankopanska ulica 4. 1> u n a j s k a borza. Dni. 28. januvarija. Bkupui itriavni dolg v notah , . 98 30 Skupni državni dolg t irebru......98 20 Avstrijska zlata renta 4°/„.......117 50 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98 80 Ogtr>ka zlata renta 4c/0........117 05 Ogt-ruk» kronska renta 4°/0, 200 ..........92 9o Avstro-ogcrske bančne delnice, 800 gld. . . 1702 — Kreditne delnice, 160 gld.......661 — London vista ........ 240 67'/a Nemsiti drž. bankovci u 100 m. nem.drž.vjlj 117-60 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci , . C. kr. cekini..... Dne 26. januvarija. 3-2°/0 državne sreeke I. 1861, 260 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Driavne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice P.udolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4"/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . . 23-52 1914 90-40 11-32 182 -168-— 198- --95 40 140- — 2&81— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106 — Zastavna pisma av. osr.zera.-kred.banke 40/0 . 94- — Prijoritetne obveznice državne teieznice . . 42H-50 » > južne železnice 3°/0 . 341 50 > > južne železnice 5°/„ 120 50 > > dolenjskih železnic 4"/0 . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............387 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 370 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gid . 47-75 Ogerskega > „ » 5 > 22'50 Budimpešt. bazilika*srečke, 5 gld.....1390 Rudolfove srečke, 10 gld......60— Salmove srečke, 40 gld. ...... St. Gonrtia srečke, 40 gld. .... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke ... Akcije anglo-avstrijsK« banse. 300 gld. Akcije Ferdinandovo sev. telez., 1000 gl. it. * Akcije tržaškega Llovda 600 gld. . Akcije južna teieznice, 2)0 gld ar. . . SploSna avstrijska ¿tavbinsita družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ . 180 — 201 -. 3)0 50 58--. 268-59 . 6216-— . 828 -. 108 75 . 146 — . 431-~ . 450-— . 254 — _ Nakup in prodaja rsakovrstnih državDlh papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrt-banju najmanjšega dobitka. — Prcmeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menj&rnična delniška družba £ II C U II" I., VVollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila *£& v vseh gospodarskih in finančnih atvarvt), potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoljskih vradnostciii papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnost' ualoženih jflavnlc,