Sodobna slovenska poezija
Radivoj Pahor
Slovenska pot
Jaz nisem tisti, ki bi rad ostal.
Za mojstrom sel bi in bi pil resnico, in v njenem temnem valu bi veslal .
Utišani
Jaz nisem tisti,
ki ste ga iskali v osutem klasju ranjenih pisav. Le vdano si prevajam bole~ino.
Jaz nisem tisti,
ki ste mu vazali visoko zgoraj kradli domovini. Le mirno kje v zakotju bi se bal.
Jaz nisem tisti,
ki ob svetem hodi in pelje uboge v njihov ve~ni mir. Le tiho rad bi sanjal o svobodi ^
Pobiti
Jaz nisem tisti,
ki so v čelo žgali mu zvezdo petokrako blazni sli, zaviti v {al pravi~ni{ke ljubezni.
Jaz nisem tisti,
ki mu sij device nad breznom je ostal edini brat, polbrat življenja, smrti živa kri.
Jaz nisem tisti,
ki med venci ila trohni v satovju temnih vež moči in i{če var za novo sled spomina
Izdani
Jaz nisem tisti,
ki bi učil rojakom tajiti onkraj groba: čigav je greh, čigav zločin, zavržena zvestoba ^
Jaz nisem tisti,
ki bi z Bogomilo užil neba daritev: ljubezen čisto in duš pokoj za uslišano molitev.
Jaz nisem tisti,
ki bi s Črtomirom rešil pogubljene. S pregnano vero bežim od nje prostosti zatajene ^
Krivi
Jaz nisem tisti,
ki zori v modrosti. Ječal bom s srcem neubogljivim in prosil žive: odpustimo krivim.
Jaz nisem tisti,
ki zori v kreposti. Lebdel bom z dihom neulovljivim in prosil krive: odpustimo mrtvim.
Jaz nisem tisti,
ki zori v svetosti. Odšel bom z valom neustavljivim in prosil mrtve: odpustimo živim.
Božji
Jaz nisem tisti,
ki v nebeški ladji pregnanim sodi iz kupnine greha. Le z vrbo rad bi posedel ob vodi.
Jaz nisem tisti,
ki zgubljeni duši na zemljo kli~e belega goloba ^ Le mrtvi še vedo, kaj je zvestoba.
Jaz nisem tisti,
ki v poslednji uri izbrane lo~i s prstom nezmotljivim. Le ~rvom bi verjel, ~eprav še živim!