Številka 257 TRST, v torek 17. septembra 1907 Tečaj XXXII. IT IZHAJA VSAKI Di tudi eb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjatraj Posamične številke se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink) t mnogih tobakarnah v Trato in okolici, Ljubljani, Gori«, Kranju, ŽL Petru, Sežani, NabreŽini, St. Luciji, Tolmin«, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. ČEKE OGLASOV ae račcnajo po vratah (liroke 73 mm, Tiaoke mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 atotlak; ta aamrtnice, zahvale, poslan ce, oglase denarnih zavodov po 50 stat. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-• ialjaa vrsta K 2. Mali oglaai po 3 stot. beseda, najmanj pa 4® stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti— Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Sdinost Glasilo političnega društva „Edinost1 za Primorsko. V edinosti je moč ! VAROČVDIA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K na aaročbe brez duposlaoe naročnine, se uprava ne ozira. KaiočiLiia la isđeljsro iiaaiji .fidiiciii' staie: nioietno K & 20, pol leta 2-«o Ysi dopisi naj ae poiiljajo na aredništvo liata. Nefrankovana pisma se se sprejemaj« in rokopHl ae ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: «1- Gtorcio «alattl 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij liBta „E ;inosta. — Natisnila tiskarna konsorcija lista .Edinost" v Trstu, ulica G.orgio Galatti it. 18. — PoStoo-hranilnMni račun It. 841-652. Telefon iUv. 1157 Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. N&godbena pogajanja. DUNAJ 16. Ministerski predsednik dr. Wekerle je sinoči v spremstvu državnega tajnika Popoviča dospel semkaj iz Budim pešte. Danes zjutraj ni bilo posvetovanj. — Beck in Weckerle bosta imela posvetovanja popoludne. Zagotavlja se, da stopi povišanje kvote, v katero bi ogrska vlada privolila le pod pogojem novih koncesij v veljavo še le z letom 1911. Koze. DUNAJ 16. Danes je bil konstatovan bov slučaj kožic in sicer v petem okraju. Škofijska konferenca v Karlovcih. KARLOVCI 16. Včeraj se je pod predsedstvom škofa Nikoliča vršila škofijska konferenca. Konferenca je rešila več aktuelnih stvari. Srbska princesinja Helena. BELIGRAD 16. Princesinjo Heleno sta njeni ded in babica povabila na Cetnije. Princesinia cdpotuje tiekaj te dni. Boj med turškimi četami. CARIGRAD 16. V okolici Trapezunta je prišlo do krvavega boja med turškimi četami, ki so se spuntale, ker niso prejele zaostale plače, in oddelkom čet, ki je prišel, da iih kaznuje. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Kongres nemških socije listov. ESSEN ob RURI 16. Včeraj je pričel kongres nemške socijalistične stranke; navzočih je bilo 450 delegatov, med temi mnogo poslancev. Kongres je odklonil predlog delegata Ei-snerja, da se na kongresu razpravlja o pruskem volilnem redu. Bebel je govoril proti predlogu. Po odobrenju dnevnega reda je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri. Romaš ski kralj. SIGMARINGEN 15. Kralj Karol je danes predpoludne odpotoval na Romunsko. Potres. KOKAND 16. Včeraj po noči med 10. in 4. uro je bilo čuti tukaj štiri potresne sunke. Nove juridične fakultete v Turčiji. CARIGRAD 16. Listi poročajo, da bo objavljen sultanov irade, s katerim se ustanove tri nove juridične fakultete, ena izmed teh v Solunu. Dosedanja fakulteta v Carigradu ce zadostuje. Cleveland nevarno bolan. LONDON 16. Iz Washingtona poročajo, da je bivši predsednik Združenih držav Cle-veland nevarno bolan. Cleveland je bolan že dlje časa, vendar ni bilo znano, da je bolezen tako nevarna. Grozna nesreča na železnici LONDON 16. V minoli noči se je pri Canaanu v New Hampshiru pripetila grozna železniška nesreča. Brzovlak, ki je bil napolnjen z izletniki je med Bostonom in Que-becom trčil skupaj s tovornim vlakom. Brzovlak, ki je vozil z hitrostjo 40 milj na uro, je sestojal iz voza Pullmann in iz treh drugih vozov. Lokomotivi obeh vlakov sta sko-čili s tira. Skoraj vse žrtve so se nahajale v prvih vozeh. Vsled silnega sunka so vsi potniki padli s postelj. V prvem vozu je bilo 90 potnikov, bati se je, da so vsi mrtvi. — Na mestu nesreče je videti samo kup razvalin, iz katerih strle kosi človeških trupel. Doslej so izvlekli 25 mrličev. Večina žrtev so ženske. Zdrave s "> ostale samo tri osebe. Iz Bostona in Quebeca so prišli pomožni vlaki s zdravniki. Maroko. LONDON 16. Listi poročajo iz Tan-gerja nastopne podatke o načrtih Mulej Ha-fida: Občno mnenje je, da si bo zamogel pridobiti sultan naklonjenost ljudstva samo, ako izpodi Evropejce iz Maroka. Vzlic temu bi Marokanci onim Evropejcem, ki bivajo že dlje časa v Maroku, dovolili, da smejo ostati in se pečati s trgovino. Nočejo pa niti brzojavna niti železnic, niti kontrol, niti policije; Maroko Marokancom, to je njihova deviza. Ako bi se Francija, ne hotela umakniti iz Maroka, bi moral Mulej Hafid proglasiti sveto vojno ne le v Maroku, ampak tudi ob alžirski meji. TANGER L6. V mošeji je bilo preči-tano pismo sultana Abdul Aziza. Čitanje je pozdravilo 21 strelov iz topa. PARIZ 16. „Figaro" piše : Za sedaj ne misli vlada niti izvršiti kake operacije iz Ugide niti zasesti Rabat ali Laraš. Verojet neje je pa, da misli zasesti Tanger, kajti tamošnji diplomatični zbor bi utegnil potrebovati zaščite. Toda vse to izvrši le za slučaj nemirov oziroma ako bi bil res v nevarnosti diplomatični zbor. PARIZ 16. Glasom poročil iz Feza so po odhodu sultana Abdul Aziza ostali v Fezu in okolici štirje polki. Vlada in si sna volilna pravica za eželne zbore. PODLISTEK. Povedali smo že na kratko, da se je bila predstavila ministerskemu predsedniku baronu Bečku deputacija socijalno-demokra-tičnih poslancev z zahtevo, da 6e tudi za deželne zbore uvede splošna in enaka volilna pravica. Ministerski predsednik je vsprejel deputacijo sicer zelo prijazno, ali odgovor njegov se je zvrhovatil v jasen — ne! Vlada priznava sicer — je rekel — potrebo, da se spopolni deželnozborska volilna pravica. Stvar da je vladi nič manje na srcu, nego gospodi poslancem in veliki vspeh volilne reforme da daj a jamstvo v to, da se tudi za deželne zbore uvede primerna reforma, ali »obvarovanju opravičenih interesov". Dosledno temu je izjavil g. ministerski predsednik, da se reforma državnega zbora ne da kar prenesti tudi na deželne zbore in sicer to iz ozirov na različno narav teh korporacij. Državni zbor da je bi tat veno politična korporacija, dočim so deželni zbori le upravne korporacije, ki imajo reševati množino ekonomsko-administrativnih nalog. Da bi pa ta izjava ne bolela preveč, je g. ministerski predsednik nekoliko pomazal z medom gg. poslancem pod nos, rekši, da treba tudi pri volilni pravici za deželne zbore misel politične pravne enakosti, ki tvori podlago modernih ustavnih naprav, uveljaviti v toliko, da tudi oni, ki so bili doslej izključeni od volilne pravice, zadobe na široki podlagi temelječo zastopstvo in s tem primeren vpliv na sestavo deželnega zbora in na njega organe. Posebna naloga deželnih zborov kakor upravnih korporacij pa da zahteva, da se jemlje primerno ozir tudi na gospodarsko strukturo prebivalstva, na razmerje med mestom in deželo, in slednjič na izvestne politične in socijalne momente, radi česar nikakor ne gre, da bi se prav nič ne ozirali na razmere obdačevanja. Podavši to jasno odklonitev principa J splošne volilne pravice, je gospod ministerski predsednik zopet mazal z medom, češ : „Izvzemši to tu označeno omejitev, se vlada izjavlja popolnoma za misel za čim veče razširjenje deželnozborske volilne pravice ter vidi svojo nalogo ne le v tem, da ne ovira prizadevanj deželnih zborov v tem pogledu, ampak smatra tudi za svojo dolžnost vse storiti, da omogoči reformo, ki bo — tu prihaja zopet previdna klavzula — odgovarjala vsem merodajnim razmeram. Tako je odgovarjal g. Beck deputaciji socijalno-demokratičnih poslancev, ki je bila prišla zavzet se za splošno volilno pravico tudi za deželne zbore. Mojstersko je povijal; v mnogo lepih in sladkih besedah svoj — ne. j Z veliko besedno diplomacijo je izrekal svoj ne, potem da ni zaključil z — ne!! Sicer pa se menda tudi socijalno-demakratični poslanci, ko so prestopali prag ministerske sobe, niso udajali posebnim iluzijam in so bili že pripravljeni na ministrov „neH. Če je bilo drugače, če so se morda čemu nadejali,. potem so pokazali, da je njihova politična orijentacija še zelo pomanjkljiva. Stališče, kij je je zavzel g. baron Beck nasproti vpraša-; nju izvedenja splošne volilne pravice tudi za deželne zbore, je znano in staro. Vse avstrijske vlade, naj se že zovejo tako ali tako, se postavljajo na negativno stališče, ker se — morajo ! Notorična je stvar, da so v najviših krogih nasprotni misli na splošno volilno pravico za deželne zbore. Stojimo torej pred dejstvom, da isti činitelji, ki so vrgli na tehtnico vso težo svoje veljave in avtoriteto za odpravo zastopstva interesov v državnem zboru in za uveljavljenje splošne volilne pravice za centralni parlament — da so isti činitelji proti splošni volilni pravici za deželne zbore, ker hočejo v deželnih parlamentih ohraniti princip zastopstva interesov. In kdo bi dvomil na tem, da se ob tej volji morajo — vsaj za dogledne čase — razbiti 'vsa prizadevanja po uveden j u splošne volilne pravice tudi za deželne zbore. Kakor so znali takorekoč izsiliti državnozborsko volilno reformo na podlagi splošne in volilne pravice, tako bodo znali glede te pravice za deželne zbore uveljaviti svojo voljo v nasprotni smeri. Jasen znak te dispozicije je tudi v govoru, ki ga je dal tozadevno g. ministerski predsednik baron Beck deputaciji socijalno-demokratičnih poslancev. Odgovor je bil, ako izluščimo jedro iz poplave lepih besed: kratek in suh ne ! In zato ve ves svet, da vsaj za dogledne čase ne dobimo v Avstriji splošne volilne pravice za deželne zbore. A neverjetno se uam zdi, da bi ravno socijalno-demokratični poslanci ne bili na jasnem v tem pogledu. In ker si toliko politične orijentacije smemo domnevati tudi pri socija-; lističnih poslancih tržaških, se nam mora videti v kaj čudni luči njihovo nastopanje minolega petka na shodu radi draginje živil. Oni vedo, da splošne volilne pravice za deželne zbore ne bo še tako hitro, čujemo v tem klicu ljudstva po korakih za ublaženje akutne gospodarske krize, navstale vsled draginje živil, Čujejo klice ljudstva, da treba hitro, nemudoma kaj storiti, ker oni, ki ne■ more sititi lačnega želodca ne more dolgo čakati — kraj vsega tega so imeli socijalno- j demokratični govorniki na shodu minolegaj petka toliko (recimo tako) politične burši-; kozuosti, da so splošno volilno pravico označali kakor rimedij za Sokolinec. Sibirska povest. Ko>ki spi>al Vladimir Korolenko. ..Ali si prestar ali ne, to je tvoja stvar. Če dosežeš konca bega, če ne umrješ na potu — nič se ti ne more očitati potem ; ako pa si enajst ljudi skoro spravil pod knuto, tedaj moraš iti. Saj mi je treba samo „občini" povedati o tem, potem pa veš, kaj te čaka." „Vem," je resno rekel Buran, „in zaslužim to. Tako bi ne maral umreti. Moram torej pač iti, a nisem ničesar pripravil." „Vse dobiš, in sicer pri tej priči. Kaj potrebuješ ?" „Najprvo mi prinesi dvanajst novih dobrih sukenj." „Saj jih imajo —" „Poslušaj, kaj ti povem," je ponovil Buran odločno. „Vem, da ima vsak njih suknjo ; a vsak potrebuje dve. Domačinom bo moral dati vsak za čoln po eno suknjo. Potlej potrebujem dvanajst dobrih nožev, dve sekiri in tri kotle." Bobrov je sklical občino in naznanil, zakaj se gre. Kdor je imel suknjo odveč, jo je dal za begunce. V vsakem arestantu živi instinktivno čuvstvo simpatije za drzni poizkus — se iztrgati iz zadehlih zidov ječe ven v prostost. Kotle in nože so dobili deloma zastonj, deloma proti majhnemu plačilu pri naselnikib. * * * Od prihoda na otok je bilo preteklo trinajst dni. Naslednjega jutra je peljal Bobrov Bu-rana v gozd in je prinesel seboj potrebnih reči. Begunci so opravili molitev, se poslovili nato od Bobrova in nastopili beg. * * „No, ali vam je bilo zelo prijetno pri srcu, ko ste nastopili svojo pot?" sem vprašal, ko sem videl, kako so se pripovedoval-čeve poteze na tem mestu njegovega opisovanja poživele in se je povzdignil njegov krepki glas. „Kako bi ne! Čim smo stopili iz nizkega grmovja v pravi gozd in smo zaslišali njegovo šumenje — verjemite mi, gospod, kakor prerojene smo se čutili. Tako veseli smo postali vsi; samo Buran je stopal pred nami povešene glave, mrmrajoč v brado ne- sedanjo gospodarsko krizo, ki toli razburja duhove, torej tudi kakor rimedij za lačni želodec. Nam pa se zdi. kakor da Čujemo ti&tega dobrega in usmiljenega gospodarja, ki je tolažil svojega lačnega osla : počakaj malo, da — trava zraste! Počakajte torej vi vsi, ki danes kričite in ki radi neznosne draginje eventuvelno razbijate tudi nedolžne šipe, čakajte še, da iz političnega kaosa v Avstriji izraste — splo-sn& volilna pravica za deželne zbore!! Stvar skoro da ni brez humorja. In da ni lačen želodec toli siten in krut gost — bi se smejali...! Dogodki na Ogrskem. Pravica na Ogrskem. Urednik oficijoznega glasila romunske škofije v Karansebesu je bil obsojen na ,r»0 K globe, ker je v listu objavil spomenico, ki so jo pravoslavni romunski škofje sestavili povodom njihove zadnje konference. Papeževa enciklika proti modernizmu. Vatikanski uradni list „Osservatore Romano" je včeraj objavil napovedano okrožnico papeževo o modernizmu. Okrožnica kon-štatuje, da je modernizem velika nevarnost za cerkev, zato je sveta dolžnost papeževa, da vstane proti tej nevarnosti. Okrožnica analizira potem natančno razne strani modernizma, v modroslovju, v veri, v zgodovini, v dogmah in disciplini. Iz tega sklepa, da je modernizem vir vseh krivih naukov in da mora logično dovesti do ateizma. Nevednost in preziranje prave katoliške vede in prave katoliške discipline sta zasejala modernizem v znatnem delu posvetnjakov in tudi duhovnikov. Papež omenja, kar je za pobijanje modernizma storil pokojni papež Lev XIII., ter odreja nastopno : 1. Modroslovje in sko-lastično bogoslovje se bo moralo v vseh semeniščih in katol. vseučiliščih skupno s pozitivnim bogoslovjem predavati v pristno katoliškem nauku. 2. Odstraniti bo treba moderniste od vodstva in s stolic v semeniščih in vseučiliščih. 3. Škofje bodo morali tudi kakor delegatje sv. Stolice odstraniti kler in vernike od modernističnih časnikov. 4. Ustanoviti se ima v vsaki škofijski kuriji kolegij cenzorjev, ki bodo natanko preiskovali katoliške publikacije. Prepovedano bo glasom odredbe papeža Leona XIII. duhovnikom voditi časopise brez dovoljenja škofa in brez cerkvenega nadzorstva. 5. Prepovedani bodo shodi duhovnikov, izvemši redkih slučajev, v katerih ni nevarnosti za modernizem ti. Ustanoviti se ima v vsaki škofiji nadzorovalni svet proti razširjevanju zmot, ki so v navadi, o čemer imajo škofje poročati sv. Stolici. Iz vatikanskih krogov javljajo, da je bila nova enciklika različnimi čuti vsprejeta. Mnogi prelati, celo med najintimaejimi papeža menijo, ne da bi naravnost nasprotovali enci-kliki, da bo način, s katerim hoče Sv. Stolica pobijati gibanje modernistov, provzročil še veče zlo, to je očiten upor duhovščine proti nadzorovanju, ki je sedaj ukazuje papež. _ razumljive besede. Ni se bil odpravil na pot z veselim srcem. Njegovo srce je slutilo nemara, da mu ne bo treba hoditi daleč . .. Takoj od vsega početka smo videli, da naš vodnik ni bil, kakor bi moral biti. Sicer je bil vajen skitalec in je bil pobegnil že dvakrat s tega otoka, je očividno poznal tudi pot, vendar so v meni in mojem prijatelju; Volodki kmalu nastajali dvomi o vrlinah na-i šega vodnika. „Le glej," mi je dejal Volodka, „da se nam z Buranom ne pripeti kaka nesreča: j ne zdi se mi z njim nič kaj prav ..." „Kako to ?" sem prašal. „Ne zdi se mi čisto pri pravi pameti, i govori s seboj bogvekaj vse, stresa in miea z glavo, ukazov tudi ne daje nobenih. Že j davno bi morali malo počivati, on pa stopa vedno naprej in naprej ... Nič kaj prav se mi ne zdi z njim." Tudi meni se je zdelo tako. Stopili smo k Buran u in ga poklicali. „Očka, kaj si sej tako ogrel ? Ali ne bi se ustavili in malo ; počivali ?" Obrnil se je, nas gledal nekaj časa in šel potem naprej. „Počakajte," je dejal, „kaj hitite tako s počivanjem ? V Varkih ali P6gibi vas že polože s kroglami. Potem lahko počivate." > Dogodki na Ruskem. Avtonomija Poljske. „Kurjer Warszawski" poroča, da je vprašanje avtonomije za poljsko kraljestvo od ministerskega sveta načelno že določeno. Čim je odobri še neka višja inštanca, Da bi ga...! No, nismo se hoteli prepirati z njim ; potem pa smo izprevideli tudi, da nismo imeli prav : prvi dan je bilo treba hiteti naprej in nismo smeli počivati. Sli smo bili še kos pota, ko me je Volodka zopet dregnil v rebra. „Poslušaj, Vasilij, to le ni prav." „Kaj ?" „Do Varkov, so rekli, da je dvajset verst. No, osemnajst smo jih gotovo naredili. Da ne pritečemo v roke kordonu !" „Buran, he, Buran !" amo klicali. „Kaj bi radi ?" „Do Varkov pač ne bo več daleč, kaj ?" „Ne, Se je daleč," je odvrnil in stopal naprej. Tukaj bi nas bila za las zadela nesreča, a na srečo smo zapazili čoln na bregu. Čim smo ga zagledali, smo obstali vsi. Makarov je s silo zadržal Burana. -Če je čoln tukaj, morajo biti tudi ljudje blizu," smo si rekli. „Tiho, bratje, proč, globočje noter v goščavo !" Sli smo v gozd, potem ko smo bili marširali doslej navzgor ob reki; na obeh bregovih je bila gosta šuma. — Spomladi leži na Sokolinu gosta megla, ki je tudi tistega dne zakrivala vse kakor z zaveso. (Dalje.) Stran II »EDINOBTc št. 257 V Trsta, dne 17. septembra 1907 bo predloženo tretji dumi. Projekt 6e mnogih točkah razločuje od znanega poljskega projekta. Avtonomija bo v marsičem utesnjena. Zupani in mestni predsedniki ne bodo izvoljeni, marveč imenovani. Drobne politične vesti. — Sklicanje hrvatskega sabora. Iz Budimpešte poročajo, da bo hrvatski sabor sklican za 5» oktobra. Delegacije. Kakor javljajo z Dunaja, ni do sedaj še določeno, kedaj da se sesta-nejo delegacije. Toliko je gotovo, da skupni proračun ne bo 6tavil na delegacije nikakih izrednih zahtev. Delegacije bodo sklicane še le sredi decembra ali pa po novem letu. Španska kraljeva dvojica na D u n a j u. Iz Madrida poročajo, da prideta španski kralj in kraljica prihodnji mesec inkognito na Dunaj, kjer predstavi kralj svojo sprogo cesarju. Kraljeva dvojica se bo mudila v Avstriji kakih 12 dni, potem odpo-tnje pa na Angleško. . Madjarska posadka na Reki, Hrvatski polk grofa Jelačića, ki je v posadki na Reki. je reškim Italijanašem trn v peti, zato zahtevajo, da se ga nadomesti s kakim madjarskiin polkom. Poletna rezidenca prestolonaslednika. „Budapesti Naplo" beleži vest, da si je prestolonaslednik Fran Ferdinand izbral krasni kraj Bliihenbach pri Solnogradu za svojo bodočo poletno rezi- J denco. List je o tej izberi nadvojvode zelo nevoljen in meni, da bo prihodnji vladar po leti bival v Bliihenbacbu, kakor sedanji v Išlu. Zakaj si prestolonaslednik pač na izbere svoje poletne rezidence — kje na O jrskem ? Propaganda grškega metropolita v Drami. Turška vlada je, kakor znano, izgnala grškega metropolita Hristofo-mosa iz Drame. Oblastnija je zaplenila 150 pisem, ki jih je metropolit lastnoročno spisal. Večina teh pisem je naslovljena na visoke osebe in na grške konzule, druga na metropolite v Kastoriji, Greveni in Humnici ter na druge osebe. Korespondenca ob3ega navodila na cerkvene občine in učitelje v narodnih stvareh, pritožbe proti tujim orožni-Škim častnikom, zahteve denarja za grško agitacijo, potrdila o vsprejetem denarju, do-poslanem od grških konzulov in ostro kritiko proti grškemu patrijarhatu, da ne postopa energično proti turški vladi. Ko je patrijarhat zvedel o tej korespondenci, je pozval metropolita, naj pride v Carigrad. Sinodalni členi metropolita v Gra-veni in Monastirju so se pa temu uprli in zahtevali, naj metropolit iz Drame še nadaljuje svoj boj proti Bolgarom. Makedonska manifestacija v S ofij i. Iz Sofiji poročajo od 15, t. m.; Včeraj predpoludne so makedonska dobrodelna društva z godbo in črnimi zastavami priredila manifestacije pred kneževo palačo in pred poslopjem vojaškega kluba, kjer stanujejo ruski generali. Na novi spomenik carja-osvoboditelja so položili venec z napisom : „Velikemu carju osvoboditelju, ki je določil naravne meje bolgarske domo?ine, hvaležni macedonski-drinopolski izseljenci". Po manifestaciji pred ruskim poslaništvom je množica čakala pred kneževo palačo, da so se vrnili knez in rodbina velikega kneza, ki so obiskali muzej ter jim je prire di!a viharne ovacije. Veliki knez Vladimir se je za manifestacijo zahvalil ter je sporočil, da hoče vsprejeti macedonsko odposlanstvo. Govorica o srbskem prestolo-nasledstvu. Iz Petrograda poročajo ..Petersburskaja Gazeta" izjavlja, da se utegne proglasiti kandidatura tjakaj dospelega srbskega princa Aleksandra za prestolonasledstvo v Srbiji, namesto njegova brata princa Jurja. Prepovedana demonstracija socijalnih demokratov. Iz Černovic peročajo od 15. t. m.: Policija je prepovedala demonstracijo, ki 60 jo nameravali prirediti socijalni demokratje v prilog splošni volilni pravici za deželne zbore. Ker se je bilo bati izgredov, je policiji prišlo na pomoč 100 orožnikov. _ Dnevne vesti. , dr. Gregorina, deželnega poslanca Iv. Goriupa, ; kanonika Koska, deželnega nadzornika prof. Matej čica in mnogo drugih odličnjakov.Kondukt, ki ga je vodil veleč. g. župnik barkovljanski Kjuder ob azistenciji 5 duhovnikov, se je razvil v velikanski sprevod, kakoršniih se tudi v mestu le malo vidi. Krsto je nosilo 6 bar-kovljanskih odličnjakov. Da-si je rodbina želela, da se ne bi pokladali venci, vendar so nosili v sprevodu sedem dragocenih velikanskih vencev. Po dovršenih cerkvenih obredih so* zapeli barkovljanski pevci pretresujočo ža-losunko „blagor mu". Tudi Italijani, ki jih je bilo polno v cerkvi, so pretreseno poslušali ganljivo petje. Ko je sprevod došel na pokopališče, se je napolnil obsežni ta kraj večnega mirn do zadnjega kotička. Po dovršenih molitvah je ob odprtem grobu primari} dr. Ferrari, naslednik pokojnikov kakor proseJctor, izustil dolg, z glokokim čustvom pijetete navdahnen govor, v katerem je slavil vrline pokojnikove kakor znanstvenika in človekoljuba,- kakor veščega zdravnika in ljudomilega prijate lja bolnikov. Zaključil je vsklikom. prihajajočim od srca: Salve ! Na to je g. Ivan G o r i u p kakor predsednik „Kmetijske družbe" v imenu okoličanov jemal slovo od pokojnika ter se je izrazi j najiskreneje hvaležnosti spominjal zvestobe dr. Simona Pertota do svojega redu in nje-! gove neprestane skrbi 3a blagor svojih oko-! ličanov. Svitle solze, ki so blestele v očeh našegaj ljudstva, posebno pa vaščanov pokojnikovih,' so bile priče, kaj in koliko smo izgubili s pokojnikom in kako je g. Ivan Goriup go-j voril iz srca vsem okoličanom, ko je slavil pokojnika kakor dobrotnika svojih rojakov. Vse je bilo ganjeno do solz, i zlasti pa ob pogledu na pretresljivi prizor, ki so ga nu- : dili trije sinovi pokojnikovi. Taka resnična, iz globin srca prihajajoča žalost je možna le tam, kjer je bila velika, brezmejna medsebojna ljubezen, kakoršnja je spajala vat člene te uzorae rodbine z nje sedaj v Bogu pre-minolim pokojnikom. Ce sploh more kaj utolažiti žalujočo rodbino, jo morejo vsi ti dokazi spoštovanja do pokojnega in ganljivega sočutja do preostalih. Slava, večna slava spominu d.ra Simona Pertota! smo iz sem Pogreb pok. d.ro Simono Pertota. Kakor drugače ni bilo mogoče pri takem možu, kakoršen je bil pokojni dr. Simon Pertot, se je pogreb njegov razvil v velikansko manifestacijo simpatije in neomejenega spoštovanja, ki je je užival pokojnik. Kar je še posebno povzdignilo to manifestacije, je bilo dejstvo, da sta na njej soglasno sodelovala mesto in okolica, obeh narodnosti. Udeležba iz mesta ie bila ogromna iz obeh narodnosti in iz vseh slojev. Sosebno je stan zdravnikov poslal veliko število zastopnikov. Pa tudi naša okolica je poslala žalovalcev iz vseh svojih krajev. Izlasti členi naše „Kmetijske družbe" so prihiteli od raznih strani, da izkažejo zadnjo ljubav in polože tribut neizbrisne hvaležnosti do svojega milega in skrbnega prijatelja in zaščitnika ter neumorno delujočega večletnega podpreisenika. Med prisotnimi je bilo opaziti komendatorja dr. Riclietti, dvornega svetnika dr. Bohata, grci a Nugent, državnozborska poslanca dr. R j bara in prof. Mandića, namestništvena svetnika dr. Calabrini in Rebeka, vse primarije mestne bolnišnice, protofizika dr. Constantini, Protestni shod jugo slovanske socijalne demokracije. V nedeljo predpoludne vršil se je v veliki dvorani „Delavskega doma" v ulici Boschetto shod jugoslovanske socšr jalne demokracije. Shoda se je udeležilo nekaj nad 200 oseb in Še med temi je bilo mnogo laških sodrugav. Sodrug Kopač je kakor predsednik shoda predstavil delegata laških socijalistov, državnega poslanca Oliva in omenil, da je namen shodu protestirati proti „Narodni delavski organizaciji", ki da je orodje v rokah slovenskih kapitalistov v izsesa-vanje delavstva. Na to je dal besedo sodrugu Etbinu Kristanu. Od Etbina Kristana bi bili pač pričakovali bolj stvarnega govora, nego ono večno mehanično igranje s socialistično frazeologijo. Rekel je, da narodna slovenska stranka le zlorablja narodni čut nezavednega proletarijata, da poskuša z vsemi sredstvi oškodovati delavstvo in radi tega da se naša stranka pogreza v blato, ki je je sama nakopila — in še mnogo takih — pardon — budalo iti. O zadnjih dogodkih v Trstu, trdil je govornik, da jih je izzvala slovenska narodna stranka le zato, da podpihuje narodno mržnjo in odvrne delavstvo od dela za blagor vsega večanstva. (Neverjetno, kako more pameten človek tako govoriti) V drugi malo bolj resni točki svojega govora je razvijal g. Kristan maraistični nauk o proletarizaciji in razrednem boju; povdarjal je, da je gospodarski moment glavna in edina godilna moč razvoja, da je nacijonalizem reakcijonarstvo in druge že tisočkrat slišane stvari. O narodnosti pa je podal take nazore, da bi ga Bebel na stuttgartskem shodu kar zapodil. Dejal je namreč : „Najprej moramo skrbeti le in edino za svoje gospodarsko blagostanje : potem Še le, ko bomo enkrat ekonomično krepki, si bomo smeli dovoljevati re Sevanje drugih vprašanj, kakoršno je vprašanje narodnosti". Za tako socijologično modrost bi zaslužil g. Kristan takoj stolico na kaki univerzi. Kaj bo iz našega naroda v onih daljnih časih, ko bo socijalno vprašanje rešeno, tega seveda nam g. Kristan ni povedal, in potem se čudijo socijalisti, ako jim podtikamo, da so oni s svojim sedanjim pojmovanjem narodnega boja, razvoju naše narodne individuvalitete nevarni in pogubonosni. Saj oni Eami indirektno propovedujejo našo pogubo — ker brezdelje pomenja smrt. Kaj pa nam pomaga, ako se g. Kristan sklicuje na brnski program, ki je neki rešil narodno vprašanje ? Programi so pač le programi ; kako se jih pa v praksi izvaja, to je vprašanje. G. Kristan, govore o mednarodnostnem značaju kapitalizma, omenil je, — in to je vedno ono, s čemer hočejo „panati* socijalistični govorniki —, kaki so nekateri narodnjaki (!), ki podijo v prid svojim interesom domače' delavce in udinjajo laike afi druge krumire. To izgleda tako, kakor bi to dotični delodajalci storili na ukaz narodne stranke, ki bi bila za to odgovorna. Na koncu svojega ga cura je sodr. Kristan dal z bombastičnim vzklikom izraza svoji najsrčnejši želji, da pride kmalu čas, ko ne bo več ne * Narodnega doma" ne njegovih idej ! In to je logično ; kajti ako smatramo številu, nevstrašno korakali pred „Narodni „Narodni dom" kakor nekak simbol našega dom". O nasprotnikih — katere je par minut narodnostnega obstanka je gotovo, da bi ga prej videlo c. kr. oko — ni bilo ne sluha ne po nazorih Kristanovih kmalu ne bilo več. duha! Niti v plavnem lahonskem gnezdu, pri Govoril je potem drž, posl. Oliva, ki je Chiozza, ni bilo nikake — običajne zasede! obljubil pomoč italijanskih sodrugov v boju Čitateljem prepuščamo komentar o tej res proti slovenski narodni stranki [O, da poma- lepi sličici!!! gajo, verjamemo, pa še kako radi!] Poudarjal O šolskih razmerah! Prejeli je, da slovenskim nacionalistom je akcija za Skednja : šolo le pretveza za vzdrževanje narodne strasti, Sinoči po šolskem vpisovanju ___ dočim socijalisti priznavajo vsem narodom nagovarjal svojega tovariša, naj gre z menoj pravico, da se izšolajo v svojem materinem v čitalnico. jeziku. Lepa poslančeva modrost!; Gospod Ali nenavadno robato se mi je odrezal : Oliva pa ni pomislil, da kdor se hoče izšo- „Nocoj bi mi plesale črke pred očmi; tako lati. mora imeti tudi šolo. Kdor pa jo je razburjen sem '" zahteval kdor se je zanjo bojeval in se bojuje Mislil sem že, da se je spričkal s svojo —- m brez boja bi čakali zastonj na šolo v ženko ter mu hotel to misel ravno razodeti. kljub vsem brnskim programom tudi tisoč let ko se mi je jel sam pritoževati : „Žena mi je — to smo bili le mi, dočim socijalisti ne le, povedala da so vpisali Misoslava za Federica. da niso pomagali, marveč so celo nasproto- jaz Sem na to zdirjal v šolo a — opravil vali. To nam je zadosti razjasnil drž. posl. ničesar. Kožo bi slekel od sebe iz same jeze; dr. Rybaf. j moj g^g^ naj je Federico, ko ga vendar ne Kar je govoril na zadnje Kopač in Mi- p0znamo drugače, ko za Slavka !" hevc, m vredno odgovora. Donele so samo, wpa morda je tako krščen? sem pri-besede, o izsesevalcih, milijonarjih, kapitalistih, pomnil jaz. štrajkjlomcih. Po njihovih besedah je N. D. Mjaz gem ga krstil pri župniku za Mi-O. nekak zavod za vse lumparije. ros ava t« Tako je končal protestni shod, le ža- ^Aha, ti si ga krstil tako, a župnik lostna senca impozantnega shoda N. D. O. v je prevel ime ! Takrat naj bi bil pazil!" „Narodnem domu". Tako nekako sem tolažil tovariša, ven- Se nekaj o predvčerajšnji „dostojan- dar mu nisem pregnal jeze. Stveni" demonstraciji socijalistov. — V j Sedaj pa par besedic prjaznim čitateljem: nedeljo po noči so uprizorili pred „Narodnim Tudi moja soproga je šla s šestletno deklico domom" socijalisti svojo „najdostojanstvenejo" j v šolo. Pri mizi je sedel novoimenovani vo-demonstracijo in njen vodja je bil socijalistični ditelj g. Križan ; Slovenec po imenu, po „dostojanstveni" državni poslanec Rajmund srcu pa.... Bog odpusti njegovim roditeljem Scabar. Socijalna demokracija se vspenja greh! Pravim, njegovim roditeljem, kajti 1^-ti vedno više in više in v nedeljo je prišla do (Kraševca oba) sta ga vzgojila v italijanskem vrhunca svoje „dostojanstvenosti". Doslej so duhu, slovenščino pa zanemarjala tako, da se pošiljali v boj le svoje sodruge-prostake, jima je sin moral učiti slovenščine še-le v sedaj pa so prevzeli neposredno poveljniško poznejih letih, ako je hotel postati voditelj-r 3ami socijalistični generalissimi a la Scabar. spodnji okolici. (Skedenj je bil namreč minolo Le obžalovati je, da je ta generalissimus leto brez pravega vodje, ker g. Križan še ni takoj ob svojem prvem nastopu zgubil telesno imel izpita v slovenščini.) Gospod voditelj ravnotežje, pripoznati se mu pa mora, da ni Križan je vsacega prišleca nagovarjal v ita-zgnbil duševnega ravnotežja, kajti, akoravno lijanščini. V tem mu sicer toliko ne zamer-na tleh ležečj je še vedno vspodbujal S7oje jamo, kajti nikomur ni zabeleženo na nosu bojevnike na nadaljna junaška dela z bese- h kateri narodnosti spada. Da so mu neka-dami: „Compagni lavoratori !...." in dalje tere naše Škedenjke odgovarjale v laščini so ni prišel. Ko pa je intervenirala tretja ne v-, same krive..^ tralna velesila, se je zopet močno zavedel, Ko je ustopila moja žena v šolsko pi-svojega dostojanstva in ponosno zavrnil vsako sarno, ustopila je z njo tudi neka Štajerka. pomoč, Češ t „Mi son el primo deputato di Tudi le to je g. Križan nagovoril italijanski. Trieste, mi son fora della legge". Nato se je No, ženska mu je povedala resnico : Gospod pa vendar zavedal, da bi mu malo pomoči italijanščine pa ne razumem l" Voditelj je za-ne škodilo, — in glej, sovražni „kozaki" so čel nato kramljati z njo slovenski, se mu videli na enkrat dobrodošli angelji- Ali nekaj druzega, bi pri tem rad ne zamol-varubi, ko jim je priznal, da jih je imel čal. V škedenjski šolski pisarni je bil tudi vedno_ rad. Čudno, da , Lav oratore" o tej krasni mož, katerega bo narodu na kvar izbruhnili istrski hribi — rojanski voditelj Sovič epizodi nič ne vć, da-si so angelji-varuhi Prašam sedaj, čemu je prišel Sovič v Križa privedli neposrednega očividca — državnega novo pisarno ? V obiske'? Dvomim, da nima poslanca g. Rajmunda Scabarja v Jponočno niti toliko taktnosti, da bi ne motil svojega redakcijo. Zato pa „Lavoratore" ve opisavati tovariša, ko je preobložen z delom ! Čemu je stvari, kakor se niso zgodile. Pripoveduje sedel tam in uoiral kakor zmaj poželjivo namreč, da so bili socijalisti kakor vedno svoje oči na slovenske otroke ? Kaj je treba nedolžna jagnjeta in da so bili provociram. ----— Q —--*■ "—■ ~ — —~ Resica je pa vendar le-ta, katero „Lavora-tore" ne bo nikdar priznal, katero on po svojem znanem sistemu ne pripozna nikoli, da so bili v kavarni mirno sedeči gostje iz z»ani s tulenjem in žvižganjem od strani mi mo- da umešava Sovič Svojo italijanščino med pogovor, ki se je vršil med voditeljem in slovenskimi ženami. Misel ne plačuje davka, zato jo smem razodeti ! Prišel je menda k zato, da zmami kako žensko in da jej potisne otroka v II. nadstropje Skedenjske šole. idočih socijalistov in so reagirali le z žvižga-1 Kaj ne g. Sovič, zato ste prestopili Skedenj njem. Značilno je, da 80 socijalisti žvižgali ska tla, ona tla, na katerih nimate nijedneg* s sirenami, katere gotovo niso imeli v žepu1 resničnega prijatelja niti med pravimi Ita-le slučajno, ampak z namenom izzivati. So-! lijani! Čemu ste sploh prišli sem ; niste cijalistom treba priznati, da imajo pri sebi imeli Opravila pri fcolskem vpisovanju v Ro-vedno potrebne rekvizite kakor kamenje, si-'janu? Ali nam hočete okužiti s svojim nazive itd., da lahko „dostojanstveno" nastopijo,t vanjem novega voditelja? ako se jih — izziva. | Hočete-Ii vliti vanj kal svojega strupa ? Sedaj pa gospodom socijalistom eno resno Čul sem, daje g. Križan poet, italijanski besedo: Mi ne hodimo in ne pošiljamo nikdar sicer. Ali — pesnik je in mu torej morda nikogar v ulico Boschetto demonstrirat: s tem srce ni še toli zastrupljeno, morda so med večjo pravico pa smemo zahtevati, da se nas' njegovimi ideali skrita še kaka plemenita pusti na miru na naših tleh in v naši hiši, j čustva, ki mu ne dopuščajo postati to, kar ter vršimo le svojo dolžnost, ako vsak so-j ste bili vi — Sovič. Gospod Križan je sicer vražen napad odvračamo s potrebno eneržijo.1 mož, ali on je morda mehkosrčen, da tudi Če pa kdo vjame pri tem, naj to pripiše slab nasvet vpliva nanj z istim učinkom, ko dobro dejanje. Zato svetujem Soviču, naj opu3ti vsaj to grdo napako, naj si vsaj s tem grehom ne obremenja duše, da bi druge vlačil zk Beboj, kakor je^ potegnil njega — ranjki mu dodeli samemu sebi. Zadnji izgredi in državne oblasti. Zadnjič smo obljubili, da pregovorimo obširneje o tem kapitlju. Ker pa se je na sho lu mi-nole nedelje temeljito in s primerno brezobzirnostjo razpravljalo o tem predmetu, in ker rojanski učitelj Bonin -- Bog itak mi prinesemo to sodbo, ne treba, da bi mir! mi še posebej pisali svojo sodbo. Kar se je' Gospodu Križanu pa kličemo Skedenjci : reklo na shodu podpisujemo in podčrtujemo Dobrodošli! K svojemu pozdravu pa si vso-tudi mi. ljamo primakniti skromno prošnjo : Ne dovo- Kaj pomenja to ? Prejeli smo : Na dan! lite, g. voditelj, da bi izgubili med nami velikega shoda „N. d.o" pri sv. Ivanu so la spoštovanje in ugled, a zanetili v na^ih srcih honski rokovnjači, šli k sv. Jakobu razbijati zaničevanje, v3led katerega bi na cesti srečali šipe na gostilni tamošnjega konsumnega društva. Stvar je bila že tu opisana in obžalo- rajše psa, nego vas. Dosedaj gojimo le dobro mnenje o va3. valo se je le, da niso bili oni večer doma ker ne vemo drugega, nego to, da ste po sv. jakobski mladeniči, ki bi gotovo ne bili krivdi svojih starišev — Italijan. Bodite pragi eda 1 i, kako mestni pajaci razbijajo vični in ne brezznačajni ter vpisujte v ita-naše imetje in kako mečejo debelo kamenje' lijanski oddelek le tiste otroke, katerih »tariši v prostore krčme! Kako pa vkljub tem dej-! tako želijo, a ne silite naših med njo ! In pri-stvom prihaja redarski nadzornik Prodan do' jatelji bomo ! tega, da trdi, d a so Slovenci zmetali celih' Slovenskim očetom pa priporočam nai-100(!!) steklenic na demonstrante in to iz toplejše, da vpisujejo svoje otroke sami. krčme ven — ko je dokazano, da se ni iz Ženske se premislijo po poti ali pa v šolski krčme in ne od drugodi vrglo niti ene ( pisarni ; seveda so te le one, ki nosijo steklenice ! ? Potem pa : zakaj je minolo nedeljo redar- hlače, oziroma, ki niso možem v strahu. Slovenskim očetom Še aekaj ! Voditelj in kolesar priletel nad rojanake oboke strašit učiteljstvo nista kriva, ako so krstna imena nas, češ, razidite se — ker vas doli čakajo zabeležena in spričevalih v ital. prevodu. Oni socijalisti in kamoristi??? Take c. krj nista krivi, ako zaman iščete po šolskem igrice si mi enkrat za vselej izvestju svojo Grozdano, Boženo, Dušana ali prepovedujemo!! ! Branka. Dostavek uredništvarK zgornji! Kriv je pri tem le župnik. Kaj zahajate notici moramo dodati, da se naši delavci,'v zakristijo, da si ogledujete botrino bluzo vračajoči se s Prošeka, niso dali prestrašiti ali duhovnikovo obleko? V zapisnik upirajte po straži-kolesarju, ampak so, kakih tristo na pogled in dokler vam župnik ne zapiše Zorku V Trstu dne 17. septembra 1907 jisesto Albina, ne odidite, da«si je že napisal. Kaj ne veste, da škedenjski „konjiček" ne mara slovenskih svetnikov ? Šteli pozabili, kaj je odgovoril slov. enam, ko so si hotele nabaviti cerkveno za stavo s podobo sv. Cirila in Metodija : „Ta svetnika sta samo za prepir!" Anton F. Ukrepi mestne delegacije proti po-draženju kruha. Zaslišavši dotične komisije, je mestna delegacija, sklenila nasproti po-iraženju kruha nastopno : 1. Provizorično produkcijo približno 1000 kg kruha na dan v pečeh mestne ubožnice. 2. Uradno določevanje cene kruhu in imenovanje posebne komisije v to svrho. 3. Naložiti mestnemu magistratu, da čim t rej sestavi potreben proračun za zgradbo eno ali več občinskih mehaničnih pečij, ki naj bi se oddale v najem. Vse to bo imel mestni svet naknadno odobriti v svoji prihodnji seji. C. kr. avstrijske državne železnice. V=led ponudbenega razpisa v „Osservatore Triestino" namerava c. kr. ravnateljstvo drž. el. v Trstu prevaževalno službo, ki se ima uvesti na postaji Trst c. kr. drž. dež. za dosezanje in odvažanje blaga, ki se tukaj sprejema in oddaja, ponudbenim potom oddati. Natančneji pogoji se lahko vpogledajo pri oddelku (6) za komercijelno službo v Trstu, Via Gioacbino Rossini št. 26. I. nadstr. in vri načelniku c. kr. postajno obratnega urada Trst c. kr. drž. žel. Opustitev brzojavne postaje Lazza retto. Vsled odloka c. kr. trgovinskega mini stra nd 29. dne avgusta t. 1. štev. 31.647/P oputti se brzvjavna postaja Lazaret (pri Kopru) koncem septembra t. 1. riiŽAŠKA MAI.A K&GNI&A. Truplo samomorilke, najdeno štiri dni po smrti. 24 letno služkinjo Marijo Trevisan, ki je služila pri neki družini v drugem nadstropju hiše št. 3 v ulici Valdirivo, so včeraj predpoludne ob 10. uri našli v njeni postelji. Njeni gospodarji se namreč nahajajo na letovišču in ona je bila sama v stanovali.u. Na nočni mizici poleg postelje so našli :>te!deničico, kateri se je poznalo, da je bila v □jej karbolna kislina. Truplo pokojnice je grozno smrdelo, ker je bila mrtva že kake štiri dni, kakor se je izrazil zdravnik se zdravniške postaje, ki je bil pozvan tja in ki je konstato-»al, da je pokojnica vmrla vsled zastrupljenja s kirbolno kislino. Truplo samomorilke je bilo prenešeno k sv. Justu. Tatica? Franu Medved, ki biva v sv. Križu št. 701, je bilo pred nekaj dnevi ukradenih 1234 kron. Prijavil je stvar policiji in ta je aretovala neko Katarino K., ker je ta ienska na sumu, da je ona okradla Medveda. Neznani tatovi. Služkinji Mariji Ra-biise, ki služi v hiši št. 1. v ulici del Soli-irio, je neznan tat vkradel izpod postelje ikatljo, v kateri je imela več obleke. — Vrtnarju Josipu Seražin, ki stanuje v :iici Domenieo Rossetti št. 42, je neznan tat pred par dnevi iz stanovanja ukradel več bleke, v skupni vrednosti 95 kron. Svedrovci, ki jim ni treba svedra. V noči od minole sobote na nedeljo so neznani uzmoviči ulomili v prodajalno železni-narske tvrdke Kramer & Schwarz, ki se na-naja na vogalu ulice Giosue Carducci in .'ni jzza. Vlomili so skozi vrata v ulici Chiozza. To pot jim je pa bila sreča jako mila : Pri-•ie^li so bil" sicer seboj neki mizarski sveder, da bi ž njim navrtali blagajno i i jo potem oplenili, A svedra niso niti rabili. Odprli so • 'i haiiireO nasilnim načinom neko predale : v enem teh so našli srebrno uro, vredno 30 kron, a v drugem — ključe blagajne. Seveda io lakoj zavrgli sveder in se poslužili ključev, la so z manjim trudom odprli blagajno. A v -sti ni bilo več, nego 68 kron in 10 stotink. Seveda na to malo svoto vzeli seboj. Sveder, u kleničico olja in pa pol metra dolgo železno ■ kar so bili namreč prinesli seboj — so pa ! t it ili poleg blagajne. Smešulca Hči: „Oče, kaj mi bo& pa dal, ko > roožim ?" — Oče: MDal ti bom — moj oče-vOvJa blagoslov !" Koledar in vreme. Danes : Lambert, škof; Prv ui; liilnka. — Jutri: Toma* Vllenovskij, -f-jz-.iavalec; Sterad; Sokolića. — Temperatura včeraj : ob 2 uri popoladne -f- 18 5® Oelzius. — freiue včeraj : deževno močan veter. društvene vesti in zabave. „Trgovsko - izobraževalno društvo" ua ::anja, da se je pričel pouk v prvem od-d ik'i v nedeljo 15. t. m. ob 2. uri pop. Tudi m oni, ki so že lansko leto obiskovali to v ! > in bi jo radi še letos, naj kar pridejo ob določeni uri v društvene prostore. Tisti ;>u, ki se do zdaj še niso upisali, naj store režioa", „Zarja" Kopriva, „Dom" Repenta-^or. „Zvon" Občina, „Kolo" Trat, „Ljublja- »EDINOST« štev. 257 Stran III na" Ljubljana, „Naprej" Dornberg, „Rihen-berg" Rihenberg, „Brje" Brje, „Adrija" Bar-kovlje, „Draga" Orlek, „Ladija" Devin, „Slovan" Padrič, „Slava" Sv. M. Magdalena sp. „Višava" Konkonelj, „Zorislava" Sežana, „Di-vaški rodoljubi" Divača, „Lipa* Bazovica, „Št. Andrež" Št. Andrež, „Vipava" Miren, „Del. podp, društvo" Trst, „Tržaško podp, in bralno društvo" Trst, „Delavska narodna organizacija" Trst, „Prostov. ognjeg. arušt." Sežana, „Akad. fer. društvo Balkan" Trst; najsrčnejšo zahvalo, da so prihitela na našo narodno slavnost in stem pripomogla, da je naš praznik, tako veličastno vspel. Ob enem se zahvaljujemo vsem rodoljubom, ki so nas podpirali, vzlasti gospodu Malalanu na Občinah za les : opčini Nabre-žina za zastave in sploh vsem, ki so prav z bratsko ljubeznijo stali ob naši strani. Mili rojaki! Hvala vam vsem ki ste našemu milemu narodu omogočili ta slavnostni dan ki ostane še v sivi starosti vsem v najsvetejšem spominu. S tem dnem smo ojačili naše narodne hrabre vrste, pokrepčali ljubezen do naše svete rodne zemlje, za katero so se bojevali naši pradedje. — Hvala vam — hvala, mili bratje ! O junačeni bodemo bili vse boje in nevstre še stopali dalje po oni poti, ki nas vodi : do omike — svobode ! Za pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku : Drago Komac, pred. slav. odbora, Darovi. V počeščenje spomina pok. d.ra Simona Pertota so darovali : Kmetijska družba mesto venca na krsto 25 kron dijaškemu podpornemu društva. Družini Černe v Barkovljah oziroma v Kopru mesto venca 20 kron moški podružnici sv. Cirila in Metodija v Trstu. Ivan in Milka 25 kron ženski podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu. Nabrali rodoljubi zbrani v „Narodnem domu" v Barkovljah 35 kron za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti. V znak protesta, ker „Del. podp. dr." ni smelo obdržavati svoje slavnosti so podarili nadalje m. podr. sv. C. in Metoda : F. Radešček —.60 stotink, Anton Giaschi pok. Štefana K 1.— Ivan Grafenauer —.60 stotink, Rudolf. Rener —.50 stotink, Radivoj Polh —.40 st., Nepoznan K 1 Anton Jagr —.30 stotink, N. N. —.40 stotink, Kogl —.12 st. N. N. —.8 st, I. Treven —.20 st, Josip Žbogar —.50, Miroslav Lašič K 1.—, Ivan Juteršmk —.20 st, Franjo Alnaj —.40 stotink. Poprej zbranih K 133*40 Danes „ , 8.10 Skupaj K 141.50 Daljne liste naj rodoljubi prinesejo v uredništvo našega lista. Vesti iz Goričke. x Bolnišnica usmiljenih bratov v Gorici jemlje v službo kakor strežaje laške podanike. To se je izvedelo na sodnijski razpravi, ko je en bivši bolnik tožil dva stre-žaja, da sta mu odnesla žepno uro. Eden strežajev je Vincenzo Colautti iz Vidma, drugi pa Giovanni Aquiluzzi iz Codroipa. Kaj mislijo usmiljeni bratje ? Ali so že pozabili, kaj se je vse pisalo proti njih bolnišnici ? Da si delajo reklamo v laških listih, opisovaje na dolgo in široko vsako najmanjšo stvar, ki so jo napravili, jim bo malo hasnilo. Sploh pa je zadnji Čas, ;da napravi dežela svojo lastno bolnišnico. Od bodočega deželnega zbora pričakujemo rešitev tega perečega vprašanja! x Novo vino se po odredbi municipija v Gorici iz zdravstvenih obzirov ne bo smelo točiti na drobno pred 20. oktobrom. Prestopki se bodo kaznovali v denarju do 200 kron. Enako odredbo je izdalo tudi okrajno glavarstvo v Gradiški za ves politični okraj. Govori se, da enako odredi tudi goriško glavarstvo. Inozemci ae prav pridno oglašajo za nakup mošta vzlic prilično visokim cenam. Kupuje se pridno tudi grozdje. Samo da bi ti kupci v svojih delavnicah ne pokvarili pridelka ter ga prodajali pod imenom pristnega briškega ali vipavskega vina, kar bi le škodovalo ugledu naših vin, ki so si po velikih naporih pridobila dober gl&s. x „Venezia Giulia". To ime, katerega laški listi t&ko presrčno radi rabijo za Goriško in imajo nad njim nebeško veselje, odkar ga je tržaško više sodišče sankcioniralo, je židovska iznajdba, in sicer letos umrlega laškega senatorja, leta 1829 v Gorici rojenega ^Graziadio Isaia Ascoli. Leta 1879 je izdal brošuro „La stella deli' esule" (izgnan-čeva zvezda) v korist irredentovskega društva „Alpi Giulie". V njej se nahaja razprava pod naslovom „Le Venezie", v kateri razlaga na široko in debelo, zakaj da morajo imenovati Italijani zemlje, v katerih se govori laško, ki pa še leže pod avstrijsko vlado, „Regione della Venezia Giulia". Pravi : V marsikaterih slučajih in prilikah ima ime večjo vrednost, nego Še toliko besedi". Mi smo v zadregi, Vzemite si to stvar, kakor Vam drago :; ne morete zanikati vrednosti FAY-ovih rudninskih Bodenih pastilj. Te so v rabi že nad 20 let, in so ; v slučajih prehtajenja, hiipavosti in katarja pomagale že milijonom ljudi, ter bodo pomagale tudi v bodoče. V nobeni družini ne bi smele manjkati pristne FAY-ove pastilje, ampak bi morale biti vedno pri rokah. Dobivajo se povnodi po K 1-25 škatljica. Ker se pojavljajo ponareianja, zahtevati je treba izrecno pristne FAT-ove pastilje. Glavno scastopstro za Avstro-Ograko: w. TH. GUNTZERT. DUNAJ XII _ Belghoferstrasse 6. --— Razpis službe. Podpisano Županstvo razpisuje službo občinskega zdravnika z letno plačo 1600 kron. Tukajšnji zdravnik ima svojo lekarno, velik delokrog, obsegajoč ves kobariski sodni okraj, cepljenje koz in mnogo drugih postranskih zaslužkov. Ponudbe naj se dopošljejo na tukaj-nje županstvo do 15. oktobra t. 1. Županstvo v Kobaridu dne 15. septembra 1907, xxxxxxxxxxxxxxxx Javljam slavnemu občinstvu, da sem prevzel Mifte vinu v ulici Farneto štev. 3 od gosp. Gustava Beros „AL PROGRESSO DALMATO" in da sem se preselil u ulico Siluio Pellico stev. 8 Imam v zalogi izključno Viška vina navadna in fina v buteljkah oljkino olje, tropinovec, sardine v olju in jajca. IVAN TOM1Ć. xxxxxxxxxxxxxxxx Prodajalna jestvin Sveie blago. — Poštena Ulica Industria 653 (vogal ul. Ves puci) TRST 3veie blago. — Poštena cena. ANI ON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnic® Trst, ilica Torate St. 34 (7 H8?i !iSi> „£Ua nuova cittt di Crleste". VELIKA ZALOGA Lzgotovljenih oblek za odrasle in dečki ===== vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novost- Denarna posojila ££ stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti ee Je aa JOSIPA ZIDARI«, ulica della Caserma it. 14, I. nadet ed 9.—12. predpol In od 3.—6. popoiudne. UMETNI ZOJBJE ^ Plombiranje zobov* izdiranje zobov m vl ™ vsake bolečine v zobarsitem kafe&ei« } £r. J Čermak»Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. na*st Tovarna pohištva ulica della resa it. 46 ZALOGA: *iazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni IT NA ZAHTEVO. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je gospodična Eufemija Mahorčič c. kr. poštarica v pokoju in imejiteljica Elizabetine kolajne danes ob 3. uri popc4. v 70. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v sredo 18. t. m. ob 10. uri dopoludne. Priporočamo jo v blag spomin. V SEŽANI, 16. septembra 1907. ŽALUJOČI OSTALI. Brez vsaccga posebnega obvestila. •t Artistično - kromolito-zavod i. reda. BONIVENTO & Comp. ^ TRST, nlioa Tiziano Vecellio št. 4. — Tel. 19-97 Sprejema vsafrovrstoa trgovinska dela reklamne lepake, naslove, napisne lisu'.e itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. Poseduje stroj povsem nov, In najnovejega zistema. 11 -l ohlštvo solidno in elegantno sss" po zmernih cenah Rafaele italia TR8T — Via Maloanton 7 HsjvspeiL^e sredstvo preči DOBIVA SE VVSBH revmatlsmu in protin ^ TEKOČINA GODINA K 14» Is Btran IV »EDINOST« štev. 257 V Trstu dne 17. septembra 1901 MOTEL BALKM "£SS.™lSi?»lS! HOTEL BALKAS kako bi označili one kraje onostran meje, t katerih prebivajo naši bratje. Pod besedo „Trentino" se razume le del Tirolskega, ka teri imenujejo Nemci ,Wel&chtirol". Ne vemo, ie pod Istro spada tudi Trst, Goriško pa nikakor ne. Imenujmo torej kraj onostran „Judriia" ob kvarnerskem zalivu in Julijske alpe „Venezia Giulia". Iz druge razprave omenjene brošure pa sledi, da je Ascoli raztegnil svojo „Venezia Giulia" do Save, do kranjsko-hrvatsko istrske meje z Reko. _ t: f" MRU OliUSi, Mali oglasi računajo k po 3 sw>L besedo; o:o3tiioti3k£ir.e besede se rr.ču^ajo enkrat vc£. N&jm&njga pristojbina ^ atotlnfe. Plača se lakoj. V Bsrkovijah pove „Inseratni oddelek se odda v najem hišica z hramom in vrtom. Naslov delek Edinosti". Mladenič 28 let star veSe slovenskega, itali-janškrga, češkega in nekoliko nemškega jezika iSče sluibo pri kaki tvrdki. Naslov pove iDBerbtni oddelek Edinosti. 11*8 Služkinja i8—35 let stara da ljubi deco, t dobrimi spričevali, sc sprejme v dobro fiJovenako družino. Naslov daje „Edinost". 11*2 Vesti iz Istre. Shod „Narodne delavske organizacije" v Božičih. Predvčerajšnjim je „N. D. 0.w priredila javen shod v Božičih za miljsko občino, posebno za Božice, Kubatine, sv. Barbaro. Tega shoda se je udeležilo nad 60 oseb iz Trsta in nad 250 domačinov. Shodi VIllSKO SlISKcliniCB je bil zelo interesanten. Pri Rubatinih je! Trst, Trgovinska ulica 2 prišla gostom iz Trsta nasproti godba iz Bo-!niiaI# <*obi Eobo, najboljšo hrano, cena zmerna, žičev, in tako so domačini in členi „N. D. O." j UlJciK blizu državnih šol, akademije, Via Laz- % godbo na čelu korakali v Božiče, kjer so j zaretto 48, IV. nad._ dospeli živahno pozdravljeni od Božičanov. | - v v trgovski pomočnik. Naslov pove Po 5. uri se je pričel shod, na katerem je! lol/t5 «1/ seratni oddelek Edinosti". 1)18 predsednik „N. D. O.* dr. Josip Man dić _ -—-——-:—:- obširno razlagal pomen in cilje „N. D. O." Slikarski p0IY10Ćn Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. — Raznovrstna namizna vina in v butelkah. Za p reč. duhovičin« leMratoi soba na razpclaoo. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča udani Virgilio Cisilino TRST, nlioa Barriera vecchić Velika izbera igrač, drobnarin, srajc, ovratnikov, i\ pestnic, ovratnic, parflmov itd. po konkurenčnih cenah. Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasss TRST nlioa s. Spiridione šte?. 6. Prodaja tudi koruzno perje za postelje. M. ud. Z£E,Q>[JENI ulica Ln® đa Palestrina 2 (osel nI. Coronet fi. jVtilloval mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tudi nikelovanja. M. SALARIN! v niioi Ponte della Fabbra It. 'J. (Vogal uL Torrente.) Pomlad! Poletje! Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke in otroke, velik izbor pli.tne:,* obleke in koutumov, raznovrstne jope ter rumena modra obleka za delavce. Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se z? točno in hitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franka PODRUŽNICA: &LLA OITTA Dl LONDF V nI. Poste nuore Št. s. (vogal nh Torrc bbi. i »» Najbuljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce ia zasebnike sploh so „MALI OGLASI" v „Etfiaostr,, VERA Steklenica je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Pobi sc plavolaso, kostanjevo, črnikasto, (no barvo. 3-- K v odlikovani lekarni PRENDINI m—mmm PoflUJatr« po poSta«m povzetja, mhmmmmmmmh Oaldevit Delalnica pohištva v modernem kroju za sobe in knhinje. Izdeluje priprave za profiaiaiiice M xua] ii znotraj ii dala u 1 TRST — ulica Vali© št. 8. 3*XXKWW KXXXHKKKKW Drflflfl fB obeša!a' postelje, opra-riUMU iK vo za spalno sobo raj-finejega dela, kuhinjsko opravo ,,Seces sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2 TRST -- ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, manifaktur, ur. clik. » zrcal in tapetari j. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. ugodne cene. Prodaja proti takojšnjemu pla- ^J Skladišče GASPARINI, Corso štev. 34 prodaja 65 kr. predpasniki 80 „ ionske srajce 130 „ „ hlače 160 „ ionska spodnja 40 v, ena peta čipk krila po tovarniških 17S kr. spodnje hlače za moške 150 „ srajce Iz zeflrja barvane 190 „ i« Is saro ve iide za moike 170 „ rjuha z robom za eno osebo 130 „ beli prti z robom. cenah "VB BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani ima svojo bovo prodajalnico ur -- v TRSTU =- *xlica Vlncenzo BcIIinl fite*. 1:J najproti cerkve bt. antoca note^j prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. O