o , o o    Sadjereja. ii. O diijakh ali podlagah za požlahtnjenje. 1. Drevesa, ki sa za požlahtnjenjejemljejo niorajo imeti gladko skorjo, morajo biti zdrava in na prerezanib se ne sme videti čru krog. Bolebna drevesa se morajo taki odvrči. 2. Jabelka in hruške se labko požlahtnjijo na deblu ki je zraslo iz pešek, divjega ali žlahtnega sada. 2. Pritlikovci se požlahtnujejo: Hruške naj bolj na deblu kutine ali gloga; j a b e 1 k o tudi ua glogovovem ali ivanjačinem deblu. 4. Na kutinah požlabtnjenje hruške prinesejo pred sad, vendar, se tudi hitrej posušijo; nagloga požlahtnjenje hruske so srednje vrste rastejo vendar tudi v zlo slabi zetnlji. 5. Sladke črešnje rastejo samo, če so požlahtnjene na deblu sladkih črešenj, na deblo kisilih črešenj (višenj) se ne smejo požlabtnjevate, ker celo ne rastejo. Kisele črešnje (višnje) se lahko požlahtnijo na deblu sladke ali kisele črešnje. 6. Marelice se labko požlahtnijo na mareličnem ali slivinem deblu. Prvejše rastejo posebno rade in prav lepo, prinašajo lep in zvunredno okusen sad, lahko vendar zmrznejo. 7. Breskve se požlahtnujejo na brezkvinera, niandelčineai in mareličinem deblu. Breskve na noandelčinem, deblu požlabtnjene se rade zlo globoko vkoreuijo, potrebnjejo vendar toplo podnebje in dobro zetnljo; v rnrzlih krajih se mora jih korenje po zimi dobro pokrivati. Na breskvinem deblu požlahtnjene se ne vkorenijo rade globoko, potrebujejo volhko obilno aadu. Na tudi ne vkoreuijo in rablo zeruljo in tedaj prfuašajo prav slivinem deblu požlahtnjenje breskve se globoko, mokrota jim celo ne škodi in zatoraj se lahko za- sadijo v rnočvirno težko zemljo. Ker marelice dobro rastejo se na iijih deblu tudi lahko požlahtnijo breskve. — Sladke breskve (nektarine) ne rastejo na grenkih mandeleib. 8. Slive se uaj bolj požlahtnujejo na slivah. 9. Madelci se požlahtujejo na madelclh in na vseh vrstah sliv. 10. Nesple rade rastejo požlahtnjene na nešpelnib, kruškah in glogu. U. Orehov in kostanjev ni potrebno požlahtiti, ker vsikdar prinašajo jedoaki sad iz kakega so izrastli; če se vendar večkrat presadijo, prinašajo vekši in lepši sad. V Tirolski in Predarelskem se nahaja 50 sadivnic. Ki so naraenjene za poduk rnladini, vse skupej obsegajo 6044 ? sežnjev zemlje. Med temi so četiri na novo napravljene in obsejane, in zatorej ne moreino povedati, koliko drevesec v njih raste, v drugih se nahaja 48.107 sadovnih dreves in med temi spet 12.989 žlahtnih in zvun tega 5000 razlienib sploh hasnovitih dreves. V Tirolski se nahaja 48 sadivnic in v teh 26.613 sadovnih dreves. V Predarlskein ste samo dve sadivnici in v teh 21.494 sadovnih dreves in med temi 2710 žlahtnih. Sejanje tabaka v Ceski. Rodoljubno gospodarsko društvo v Pragi je dobilo od k. ministerstva na vloženo prošnjo dovoljenje, da se sme skuaiti v Česki sejanje tabaka na 25 različnih mestib, ktero vendar ne sme prekoaiti 15 rali zemlje. Tabak se mora sejati ali na vrtih ali na ograjenih njivah in pridelanega ta- — 1baka ae aiora vsake sorte poalati 50 listov ravaateljstvu ceatralae tabakove fabrike v Beču, ostali pridelki tabakovi pa se morajo aubi poslati komisiji v Sedlice, ki bode za kupovaaje tabaka poaebao postavljeaa.