RAJKO BRANK
SLEDOVI PRAZGODOVINSKIH NASELITEV NA BABNIKU
IN NA KRAJU V SELŠKI DOLINI
(Prispevek k arheološki topografiji loškega ozemlja)
Še do nedavna je veljalo prepričanje, da na Loškem ni kaj dosti sledov
starih poselitev. Vendar pa se sčasoma to mnenje vse bolj spreminja. 2e lega
in oblikovitost loškega ozemlja z večjim številom možnih in dejanskih starih
prehodov v smeri vzhod—zahod daje slutiti, da je moral biti ta prostor v
antiki in tudi že prej bolj poseljen, kot £imo mislili doslej.
In res odkrivamo zadnja leta nove in nove točke starih poselitev. Marsikatera
naključna najdba ali značilna oblika zemljišča pokaže sledove nekdanjih
poselitev. Tako se sčasoma tudi loški prostor vse bolj polni z arheološkimi
in zgodovinskimi »točkami«. Dva taka, do sedaj še neznana primera sta tudi v
Selški dolini: Babnik pri Selcah in Kraj nad Bukovico.
Kraj je ime dolgega hribovitega hrbta, ki se med dolino Luše in Bukovskim
poljem vzpenja proti Stirpniku. Nad Bukovskim poljem, nekako v višini
Ševelj, preide v prvi markantnejši vrh z višino 614 m, kjer nato prek sedla
(595 m) prehaja naprej v greben, po katerem vodi cesta v Stirpnik. Na tem
vrhu, ki mu domačini pravijo tudi Hom, je dobro viden umetno zravnan in
nasut plato, ležeč v jugovzhodni smeri in krožnate oblike, ki izstopa iz pobočja
hriba kot okrog 1 m visok nasip. V sredini tega platoja je teren še nekoliko
dvignjen v ovalni obliki, ki pa se proti zahodu izgublja po položnem
pobočju proti že omenjenemu sedlu. V isti smeri izginja tudi nasip večjega platoja.
Najbolj je izrazita krožnata oblika platoja na njegovi vzhodni strani, iz
smeri grebena navzgor. Plato je širok okrog 40 m in enako dolg, kolikor izstopa
iz terena hriba.
Poleg imena Hom je ohranjeno za ta kraj med domačini v Bukovici še ledinsko
ime V risju.' Najbrž je prav plato s svojo markantno okroglasto obliko
vrh hriba navedel domačine na takšno poimenovanje. Tudi Kraj kot ime hriba
morda kaže na to, da so v preteklosti še vedeli za sledove poselitve na njem.
Toda vprašanja: kakšna naselitev, kakšni objekti, kdaj in čemu so služili —
bodO' brez arheološkega sondiranja in najdb še vedno ostala brez odgovora.
Tudi Babnik je hrib, ki se dviga nad poljem južno od vasi Selca kot sestavni
del kompleksa Miklavške gore. Je strma in markantna vzpetina takoj
nad Soro, značilne skoraj stožčaste oblike, razen nekoliko bolj izrazitega grebena
proti vzhodu. Proti jugu se prislanja na Miklavško goro oziroma Goliško
pobočje s sedlom, nad katerega se dviga Babnik še okrog 20 metrov. Vrh je
popolnoma izravnan in nepravilne elipsaste oblike, kakršen je tudi profil
hriba. Pod vrhom je v smeri sedla manjša terasa; podobne terase so nanizane
41
Skiea naselbine v Kraju
42
Položaj Kraja glede na Bukovieo, Lušo in Stirpnik
Položaj hriba Babnika
in Selc
Še druga za drugo po grebenu proti vzhodu. Štiri terase so izrazite, potem pa
greben strmo pada k vznožju. Od vrha proti zahodu so še tri podolgovate terase
po pobočju navzdol.
Nekako 30—40 m pod vrhom, približno v tretjini višine Babnika pa je
še ena — največja terasa, dolga okrog 30 m in široka 20 m. Terasa je
•nekoliko nagnjena v smeri pobočja in usmerjena proti severozahodu. Plato
vrh hriba je dolg 22 m in širok 14 m. Ostale štiri terase, nanizane po grebenu
proti vzhodu, merijo od 7—14 m v dolžino in 12—14 m v širino. Višinska razlika
med njimi je 1,5—3 m. Nižje na pobočju, zahodno od sedla, ki povezuje
Babnik z Goliškim pobočjem, se nahaja manjši izvir. Selška Sora pa priteka tik
ob severno vznožje Babnika.
43
Pogle-d na Babnik iz Selc. V ozadju Je Golisko pobočje in Miklavška gora (Folo R. Brank)
Naselbina na Babniku: Situacija in velikost teras ter vzdolžni profil iiriba skozi os vzhod-zahod
44
Umetno izravnani vrh hriba in ob njem nanizane terase kažejo na prazgodovinsko
naselbino, ki naj bi imela okrog 100 prebivalcev in zelo dobro
strateško lege. Kolikor je spadala tudi spodnja terasa k naselbinskemu kompleksu
Babnika, lahko pričakujemo, da je bila naselbina še večja. Ker so terase
zelo »čiste« in izrazite, brez večjih izboklin, domnevam, da so sestavljale
naselbino predvsem lesene stavbe. Na to kaže tudi izredna orografska
podobnost teras na Babniku s terasami na Puštalu nad Trnjem. Prav za Puštal
pa so sondiranja že pokazala, da je bila tam naselbina iz halštatske dobe.^
O Babniku so zanimiva še ustna izročila prebivalcev tamkajšnje vasi Golica.
Po pripovedovanju starejših domačinov je bilo drugo ime za hrib Človekov
grič. Tako sta baje tam pokopana »dva človeka« in tam menda straši.
Prav zaradi tega so tudi nekdaj postavili tam ob poti, ki pelje mimo Babnika v
Oolico, znamenje.^ O grobiščih, ki jih je pričakovati v zvezi z obema naselbinama,
za sedaj še ni sledov. Morda kažejo na še neznano grobišče pri Babniku
prav stare pripovedke o pokopanih in strašenju in so jim bile morda osnova
že nekdanje slučajne in pozabljene najdbe kosti?
Babnik in Kraj z bližnjimi prazgodovinskimi naselitvenimi točkami: 1. Lajška gora, 2. Gradišče
nad Rudnem. 3. Sv. Jera, 4. Sv. Miklavž-Kali.šče, 5. Stalca, 6. Sv. Mohor, 7. Gradišče pri Strmici,
8. Babnik, 9. Kraj, 10. Gradišče pri Tomažu, 11. Puštal nad Trnjem
45
Tako Kraj kot Babnik se nahajata v širšem hribovitem kompleksu Miklavške
gore, za katero že Pečnik navaja, da je bila na njenem vrhu prazgodovinska
naselbina.'' Značilno je še to, da ležita obe naselbini na višinah obrobja
razširjene doline med Selcami in Bukovico. Po grebenu čez Kraj poteka že
stara ptot v Stirpnik in od tam prek Goliškega grebena na Miklavško goro
oziroma na Ojstri vrh. Pri Babniku je pomembna tudi bližina starih Selc, ki
se v virih omenjajo že 973. leta, pa je tako upravičeno pričakovati neko kontinuiteto
poselitve v tem koncu Selške doline in morda celo historično povezavo
Miklavške gore, Babnika in kasnejših Selc.
Ne kaže pa prezreti tudi bližnjih sledov prazgodovinskega železarstva na
Stalci pri Kališah,'' prazgodovinskih naselbin pri Sv. Križu nad Kališami," pri
Sv. Mohorju,^ nad Sv. Jero-* in bližnjega gradišča nad Rudnem," kar vse skupaj
kaže na že dokaj gosto prazgodovinsko poselitev tega osrednjega dela Selške
doline.
O p o m b e
1. Jože Kalan, Bukovica 26. — 2. Marija Mohorič, Golica 4 in soseda Polona
Jelene, Golica. — 3. Prim.: Varstvo spomenikov V, 1953—54, str. 175; Puštal = Burgstelle^=
gradišče; Loški razgledi 1954, str. 107. — 4. Pečnik: Gorenjska 3 (rok. v Narodnem
muzeju v Ljubljani). — 5. Pečnik, IMK 1904, str. 127; Krajevni leksikon
dravske banovine 1936, str. 578. — 6. Pečnik, IMK 1904, str. 127; Petru, Arheološki
vestnik IX—X, 1958—1959, str. 14. — 7. Blaznik, Kolonizacija Selške doline, Ljubljana
1928, str. 12; Varstvo spomenikov 8 — 1960—1961, str. 258.
R e s u m e
TRACES DES AGLOMfiRATIONS P R £ H I S T 0 R I Q U E S A BABNIK ET A KRAJ
DE SELŠKA DOLINA
Contrairement a la conviction qu' il n'y avait pas beaucoup de traces des agglomerations
prehistoriques sur le territoire montueux de Loka, les recherches actuelles
prouvent que cette region avait ete peuplee. Voila deux stations inconnues jusqu'ici
dans la partie centrale de Selška dolina: Kraj au-dessus de Bukovica et Babnik pres
de Selce, toutes les deux se trouvant sur la partie elevee de la vallee, au Sud de
Selško polje, faite des plateaux et des terrasses aplaties aux sommets et autour des
sommets des deux collines. D'apres Taspect des plateaux et des terrasses, on pourralt
supposer, au moins pour la station de Babnik, qu'elle provienne de la periode
de Hallstatt comme la station de Puštal au-dessus de Trnje. On pourrait situer les
deux nouvelles agglomerations d'apres les traces qu'on ait trouves, aux commencements
de repoque de Tindustrie de fer dans la region.
46