Matej Cepin ABC Milko Poštrak mladinskega Nives Felić dela Urška Česnik Priročnik za mladinske delavce ABC mladinskega dela Priročnik za mladinske delavce koncept in idejna zasnova Nataša Lombergar, Matej Cepin avtorji besedil (po abecednem redu) Matej Cepin, Urška Česnik, Nives Felić, Milko Poštrak uredila Nataša Lombergar, Matej Cepin uredniški odbor Tina Kosi, Matej Cepin, Milko Poštrak, Nataša Lombergar, Nives Felić, Urška Česnik lektura Sektor za prevajanje, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije korekture Nataša Lombergar oblikovanje Biro 11, d. o. o. ilustracije Jernej Žumer (razen ilustracije na strani 122) fotografije avtorji navedeni pod fotografijami izdajatelj Urad Republike Slovenije za mladino, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije, Masarykova cesta 16, Ljubljana za izdajatelja Tina Kosi Ljubljana, november 2025 Prva elektronska izdaja URL: https://mlad.si/e-katalogi/ABC_mladinskega_dela/ Avtorske pravice so last sodelujočih v knjigi. Knjiga je brezplačna. Izid je omogočil Urad Republike Slovenije za mladino. V besedilih v knjigi se moška slovnična oblika uporablja nevtralno za kateri koli spol. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 256742147 ISBN 978-961-7202-52-6 (PDF) ABC mladinskega dela Priročnik za mladinske delavce 2025 Uvodna beseda ministra Vinka Logaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Uvodna beseda Tine Kosi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Mladi MLADI, Milko Poštrak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Kdo so mladi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Letenje in norenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Pogled mladih in mladinskih delavcev na mladost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Pogled mladih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Pogled mladinskih delavcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Prisluhnimo mladim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Načini prehodov skozi mladost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Filister, boem in ustvarjalna oseba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Ustvarjalno odstopanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22 Deviantno in delinkventno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22 Občutek pripadnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Spoštovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Spoštljivi in odgovorni zavezniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24 Odnos med mladinskimi delavci in mladimi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27 MLADI V SVOJIH ŽIVLJENJSKIH SVETOVIH, Milko Poštrak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28 Vključevanje mladostnika v odnose z drugimi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29 Družbene vloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 Samozavedajoča se oseba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Mišljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Konstruiranje resničnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Vsakdanji življenjski svet mladostnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34 Dejavniki odraščanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Življenjski slogi mladostnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Subkultura kot poskus rešitev na simbolni ravni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Pojavne oblike mladinske subkulture . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Mladinska gibanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 POTREBE IN RAZVOJNE NALOGE MLADOSTNIŠTVA, Urška Česnik . . . . . . . . .42 Težavnosti mladostniškega obdobja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44 Razvojne naloge mladostništva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46 Mladost kot ključno obdobje oblikovanja identitete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48 Mladost kot obdobje možnosti in ranljivosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Potrebe mladih danes in jutri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 Pripadnost, mojstrstvo, samostojnost in velikodušnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54 Potrebe in želje: kako jih ločujemo in kako se nanje odzivamo . . . . . . . . . . . . . . . . .55 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56 PRISTOPI STROKOVNJAKOV, Milko Poštrak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58 Teoretski in konceptualni okvir sodobnega mladinskega dela . . . . . . . . . . . . . . . . .59 Na katerih ravneh obravnavamo mlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 Avtoritarni, demokratični in vsedopuščajoči pristopi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 Ukazovalni in neukazovalni pristop . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63 Dogovorni način dela z mladostniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .64 Pogovor med mladostnikom in mladinskim delavcem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65 Učinkovit pristop mladinskega delavca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Mladinsko KAJ JE MLADINSKO DELO, Matej Cepin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Mladinsko delo v življenju mladih ustvarja zgodbe delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Mladinsko delo opredeljujemo skozi načela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Opredelitve mladinskega dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Mladinsko delo je most med mladimi in družbo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Cilji, ki jih odločevalci dosegajo z mladinskim delom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Najpogostejša cilja: zaposljivost mladih in aktivno državljanstvo . . . . . . . . . . 82 Mladinsko delo in trikotnik države blaginje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Mladinsko delo je lahko široko ali ozko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .85 Neformalno izobraževanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .87 Mladinsko delo in participacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Kako merimo participacijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 Mladinsko delo – dodana vrednost za družbo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92 Vključevanje mladih z manj priložnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .93 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .94 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95 NAMEN IN UČINKI MLADINSKEGA DELA, Urška Česnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Mladinsko delo kot povezovalni člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97 Učinki mladinskega dela so raznoliki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .98 Rezultat ni enako kot učinek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Zakaj je o učinkih pogosto težko govoriti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Merjenje rezultatov in opazovanje procesov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Predstavljati učinke pomeni pripovedovati zgodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 PROGRAMI, Nives Felić . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Raznolikost programov v mladinskem sektorju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 Kakovostno načrtovanje in izvedba programov za mlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 Vključujoči programi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Primeri programov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 Mladinski center Idrija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 MEPI – mednarodno priznanje za mlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .116 PROSTORI MLADIH, Urška Česnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 Kaj vse so lahko prostori za mlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Prostori za mlade v praksi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .118 Prostor kot element vrednosti mladinskega dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .119 Mladinsko delo kot »tretji prostor« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 Zakaj mladi obiskujejo mladinske prostore . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .121 Zgodbe »naših« mladih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .123 Mladinski KDO JE MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA, Matej Cepin . . . . . . 126 Prostovoljci in profesionalci delavec/ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 Vloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 mladinska Raznolikost delovnih nalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 Kompetence mladinskih delavcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 delavka Kompetenčni modeli v mladinskem delu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 Poti do kompetenc so različne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134 Prepletanje z drugimi poklici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 NPK mladinski delavec/mladinska delavka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .136 Vloge, ki podpirajo mladinske delavce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137 Trener . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .138 Vodja organizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 Raziskovalec mladine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .139 Odločevalec na področju mladine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .139 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 Mladinski MLADINSKI SEKTOR, Nives Felić . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144 Shema mladinskega sektorja sektor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 Akterji mladinskega sektorja v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 Mladi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 Mladinske organizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .147 Organizacije za mlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .147 Mladinski centri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .147 Mladinski sveti (MSS, MSLS) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .148 Urad Republike Slovenije za mladino (URSM) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .148 Svet Vlade Republike Slovenije za mladino (SVM) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .149 Nacionalna agencija programov EU na področju mladine . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150 Občine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 Raziskovalne in izobraževalne ustanove . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 Povezovanje z drugimi sektorji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 Akterji mladinskega sektorja na evropski ravni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .153 Evropska unija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .153 Svet Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .154 Evropski mladinski forum – European Youth Forum (YFJ – Youth Forum Jeunesse) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .156 Zveza združenj mladinskih delavcev – Alliance of Youth Workers Associations (AYWA) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .156 Krovni dokumenti in pomembni viri za mladinski sektor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .157 Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 Zakon o mladinskih svetih (ZMS) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .158 Nacionalni program za mladino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .158 Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .159 Zakon o prostovoljstvu (ZProst) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .159 Raziskave Mladina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160 Strategija EU za mlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 Evropska agenda za mladinsko delo (EAMD) – European Youth Work Agenda (EYWA) – bonski proces . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .163 Evropska listina o lokalnem mladinskem delu – European Charter on Local Youth Work . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .164 Youth Wiki: Evropska enciklopedija nacionalnih mladinskih politik . . . . . . .164 Financiranje mladinskega sektorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 Lokalna raven . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 Državna raven . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .165 Evropska in mednarodna raven . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .166 Lastna sredstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .166 Primerjava sredstev URSM, evropske kohezijske politike in Erasmus+: Mladina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .167 Denar ni vse, pomeni pa veliko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .168 Izzivi za prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 Spoštovane bralke in bralci, pred vami je knjiga, ki prinaša teoretično in praktično znanje, obenem pa pomeni tudi vizijo in priznanje pomembnosti mladinskega dela v slovenskem prostoru. ABC mladinskega dela je zasnovan kot priročnik za vse, ki delujete z mladimi ali med mladimi, in bi lahko postal eno od pomembnejših gradiv za izobraževanje mladinskih delavk in delavcev. Namenjen je tako izkušenim strokovnjakom kot tudi novincem na področju, ki ga uvrščamo tudi pod neformalne oblike izobraževanja. V štirih sklopih – mladi, mladinsko delo, mladinski delavec in mladinski sektor – boste našli celovit pregled področja, ki se pogosto razvija daleč stran od pozornosti javnosti in medijev, a s svojimi učinki sega vse od osebne rasti mladih ljudi do razvoja naše družbe kot celote. Takšna struktura omogoča celosten vpogled v področje, ki je dinamično, raznoliko in polno priložnosti za osebni in profesionalni razvoj. Poudarek priročnika je na učenju in promociji mladinskega dela, to pa je ključno za nadaljnji razvoj mladinskega sektorja in krepitev podpore mladim v različnih okoljih. Prav zato je ta knjiga hkrati učbenik in neke vrste manifest, je izobraževalni pripomoček in obenem orodje, ki krepi prepoznavnost in priznavanje pomena mladinskega dela. Sporočilo knjige je močno in jasno: mladinsko delo je prostor sodelovanja, ustvarjalnosti in sooblikovanja lepše družbe prihodnosti. Naj knjiga služi kot pripomoček pri vsakodnevnem delu in kot vir navdiha. Naj nudi podporo strokovnjakom pri vprašanju, kako mladim odpirati poti, krepiti njihovo samostojnost in samozavest ter kako spodbujati njihovo aktivno vlogo v družbi. Verjamem, da bo ABC mladinskega dela postal mejnik na poti k večji prepoznavnosti in veljavi mladinskega dela v Sloveniji. Upam, da bo pomembno obogatil to strokovno področje in navdihnil številne posameznike za aktivno in zavzeto delo z mladimi. dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje 9 Mladinsko delo ustvarja bolj povezano, solidarno in sočutno družbo Živimo v času nenehnih in hitrih sprememb, ki se močno odražajo v življenju mladih. Digitalizacija, globalizacija, negotovost na področju bivanja, številna vojna žarišča in nove oblike družbenih odnosov oblikujejo njihove življenjske sloge. Mladi odraščajo v svetu, ki je hkrati bolj povezan kot kadar koli prej, a tudi poln izzivov – od stalne prisotnosti družbenih omrežij do občutkov priložnosti, a tudi negotovosti. Ker se zaposleni v mladinskem sektorju pogosto menjavajo, je Urad Republike Slove-nije za mladino pripravil priročnik ABC mladinskega dela kot oporo novim sodelavcem, hkrati pa tudi kot svež pogled za tiste, ki mladinsko delo že dolgo opravljajo. Mladost je obdobje stalnih sprememb, zato je pomembno, da mladinski delavci redno obnav-ljajo svoje razumevanje mladih. Knjiga je namenjena tako novim mladinskim delavcem kot tudi že izkušenim – kot spodbuda k premisleku in ponovnemu ozaveščanju pome-na njihovega dela. Prvi del priročnika razkriva, kdo so mladi, v kakšnem družbenem in kulturnem okviru odraščajo ter s kakšnimi izzivi se soočajo. Mladi niso homogena skupina; njihova raznolikost zahteva raznoliko razumevanje in odzivanje. Da bi mladinski delavci mladim lahko stali ob strani, morajo poznati širši družbeni in kulturni okvir, v katerem mladi odraščajo, in razumeti njihove razvojne naloge. Priročnik poudarja pomen socializacije, saj se mlad človek v obdobju mladosti uči vstopati v odnose, preizkuša svoje vloge in išče prostor, v katerem bo priznan in slišan. Pri tem potrebuje okolje, ki ga spodbuja k raziskovanju, ustvarjalnosti in sodelovanju. Drugi del je namenjen mladinskemu delu, njegovim učinkom, programom in prostorom. Mladinsko delo je most med mladimi in družbo. Je prostor zaupanja, rasti in priložnosti, kjer mladi niso le udeleženci, ampak soustvarjalci skupnosti. S pomočjo mladinskih delavcev mladi krepijo samopodobo, razvijajo odnose, širijo obzorja in pridobivajo veščine, ki jim pomagajo pri osebnem razvoju in vstopu v odraslost. To so temelji, na katerih gradimo prihodnost družbe, v kateri bo več solidarnosti in empatije. Tretji del priročnika pa je namenjen mladinskim delavcem in prostovoljcem – ljudem, ki s svojim znanjem, predanostjo in srčnostjo ustvarjajo mostove med mladimi in 10 družbo. Njihova vloga presega organizacijo dejavnosti; gre za spremljanje in razume-vanje življenjskega sveta mladih, prepoznavanje njihovih potreb in zagotavljanje var-nega prostora, v katerem lahko rastejo. Pogosto so prav mladinski delavci med redkimi osebami, ki jim mladi zaupajo. Delo z mladimi je odgovornost, ki zahteva veliko empa-tije, osebne zavzetosti in nenehnega učenja. Še posebej to velja pri delu z mladimi z manj priložnostmi, ki potrebujejo dodatno podporo in občutek sprejetosti. Poklic in poslanstvo mladinskega delavca zahtevata stalno izpopolnjevanje in prilagajanje spre-membam. Le tako mladinski delavci lahko ostajajo pomembni sogovorniki mladim ter jim omogočajo, da odkrijejo svoje sposobnosti in najdejo svoje mesto v družbi. Četrti del knjige ABC mladinskega dela nas popelje med ključne akterje mladinskega sektorja – od mladinskih organizacij, organizacij za mlade, mladinskih centrov in mladinskih svetov (MSS, MSLS) do Urada Republike Slovenije za mladino, Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino, nacionalne agencije Movit, občin in izobraže-valnih ustanov. Vsakemu od njih so namenjeni povzetki ključnih vsebin, ki ponujajo vpogled v njihovo vlogo na državni in evropski ravni. Poseben poudarek je namenjen tudi krovnim dokumentom, raziskavam, strategijam, agendam in listinam, ki obliku-jejo področje mladinskega dela, ter predstavitvi virov financiranja mladinskega sektorja. Urad Republike Slovenije za mladino se zaveda pomena mladinskega dela in zato zbornik ABC mladinskega dela postavlja v roke vsem, ki so del te zgodbe – novim in izkušenim delavcem ter prostovoljcem. Prav ljudje so tisti, ki mladinskemu delu dajejo vsebino, toplino in pomen. Njihovo delo ni dragoceno le za mlade, temveč tudi za lokalne skupnosti in družbo kot celoto. Zahvaljujem se avtorjem prispevkov in vsem vam, ki vsak dan vlagate svoj čas, znanje in energijo v delo z mladimi. Vaše delo prinaša spremembe, ki presegajo posameznike ter ustvarjajo bolj povezano, solidarno in empatično družbo. mag. Tina Kosi, direktorica Urada Republike Slovenije za mladino 11 Mladi Prvi del priročnika razkriva, kdo so mladi, kakšen je kontekst njihovega odraščanja, s katerimi izzivi se soočajo ter kakšen je pomen (in potencial) mladosti za posameznika. Mladi niso homogena skupina, razlikujejo se po svojih značilnostih, izkušnjah, okoliščinah in potrebah. Da bi mladinski delavci mlade lahko podpirali, moramo poznati širši družbeni in kulturni kontekst, v katerem odraščajo, ter razumeti izzive in razvojne naloge, s katerimi se srečujejo. V mladostni dobi človek oblikuje svojo identiteto, raziskuje odnose, se sooča s pritiski in pričakovanji, a hkrati ustvarja nove poti in oblike skupnosti. Življenjski slogi in subkulture mladih odražajo iskanje pripadnosti in smisla ter pogosto širša družbena protislovja. Vabimo vas torej k poglabljanju razumevanja mladih in njihovega življenjskega sveta ter spoznavanju mladosti kot prehodnega, a hkrati ustvarjalnosti in potencialov polnega obdobja, ki je temelj za razumevanje in kakovostno prakso mladinskega dela. Mladi Milko Poštrak Milko Poštrak je diplomiral na Višji šoli za socialne delavce (1981), nato na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (1984), magistriral iz sociologije na Fakulteti za družbene vede (1994) in doktoriral iz sociologije na Fakulteti za družbene vede (1998). Poštrak se že vseskozi ukvarja s koncepti in teorijami socialnega dela, ob tem tudi s kulturologijo in mladinskim delom, predvsem s proučevanjem socialnega dela z mladimi. Zanimajo ga načini odraščanja, življenjski svetovi mladih, subkulture in ustvarjalnost. Kdo so mladi Letenje in norenje Spomnim se plakata na steni gimnazije, ki sem jo obiskoval v drugi polovici osemdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je neke vrste parafraza, natančneje: komentar starega reka, da je mladost norost, ker skače čez potok, kjer je most. Trditev na plakatu se je glasila: »Mladost ni norost. Če skače čez potok, kjer je most, že ve, zakaj.« Nisem se pozanimal, kdo je napisal to misel. Ne vem niti, ali je bil dijak ali profesor ali kdo tretji. Sem pa o njej razmišljal takrat in spremljala me je do danes. Navedena misel je bila zame veliko več kot le duhovita domislica neznanega avtorja. Takrat sem jo razumel tudi kot odmev šestdesetih let prejšnjega stoletja, participacije mladih, študentskih protestov, mladinskih gibanj, ki jim je Theodor Roszak (1969) najprej rekel kontrakultura, konec sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je v družboslovju uveljavil izraz subkultura. V devetdesetih letih in pozneje so se pojavljali še izrazi urbana plemena, mladinske scene in podobno. Mirjana Ule je v zvezi s tem drugo polovico dvajsetega stoletja poimenovala stoletje mladine: Dvajseto stoletje je poleg vsega drugega, kar je prineslo človeštvo, tudi stoletje, v katerem se je konstituirala mladina in odigrala pomembno vlogo v družbenem razvoju. Mlada generacija v nobenem drugem obdobju ni imela tako zanimive vloge, ni ustvarila toliko splošno pomembnih kulturnih in civilizacijskih sprememb in v nobe­ nem ni pridobila toliko samozavesti in izkazovala tolikšne pripravljenosti in volje do družbenih sprememb kot prav v dvajsetem stoletju. Hkrati se zdi, da se prav ob koncu dvajsetega stoletja končuje njena izpostavljena vloga, da se zmanjšuje njen delež v demografskem smislu in da se staplja z drugimi generacijskimi in družbenimi skupi­ nami. (Ule, 1999, str. 238) Mirjana Ule je o tem pisala pred četrt stoletja. Njeno opredelitev popravljam le toli-ko, da lahko o pomembni vlogi mladine govorimo v času druge polovice dvajsetega stoletja, torej od konca druge svetovne vojne dalje. Tako imenovana povojna baby boom generacija, tako v ZDA kot tudi v Evropi, je nedvomno zaznamovala dobršen del dogajanja. V petdesetih letih na pragu najstništva, v šestdesetih kot mladi, v se-demdesetih kot mladi odrasli. Mladi odrasli, ki so nato v sedemdesetih in v osem-desetih letih kot starši vnašali permisivne, vsedopuščajoče vzgojne sloge v svoje odnose z lastnimi otroki. 15 Tudi ugotovitvam Mirjane Ule, da se konec dvajsetega stoletja končuje izpostavlje-na vloga mladine, da se zmanjšuje njen delež v demografskem smislu in da se mla-dina staplja z drugimi generacijskimi in družbenimi skupinami, zlahka pritrdimo. Njene napovedi so se udejanjile: družbe po svetu se starajo, tudi stapljanje z dru-gimi generacijskimi skupinami se odraža v spremenjenih oblikah življenjskega sloga mladih. To zahteva revidiranje oziroma posodabljanje konceptov mladinskih subkultur ali prehajanja skozi mladost. Ne nazadnje so mnoge pojavne oblike ži-vljenjskega sloga od povojnih let do danes »odrasle« in se »postarale«. Ali drugače rečeno: njihovi protagonisti, če se niso tiho in neboleče integrirali v glavne kulturne tokove družbe, so medtem že v starostni skupini odraslih ali starih. V teh nekdanjih oblikah »mladinskih subkultur« se tako srečujejo, sobivajo in prepletajo tako rekoč vse generacije, od starih in odraslih do mladih, od dedkov in babic ter mam in oče-tov do mladostnic in mladostnikov. Z leti sem navedeni razlagi o odmevu šestdesetih let, torej participatornih mladin-skih družbenih gibanj, dodal še razsežnost, ki jo imenujemo zorni kot osebe (Geertz, 1996): glas uporabnika, glas mladostnika. Naj mladi sami povedo, kaj si mislijo o svojem položaju, o odraščanju, o družbi, v kateri odraščajo. Naj povedo, zakaj ska-čejo čez potok, kjer je most. Pomemben je še en vidik družbenih dogajanj po drugi svetovni vojni, torej v drugi polovici dvajsetega stoletja. Vsaj v našem kulturnem kontekstu. Namreč spremem-be v odnosih med odraslimi in mladimi, med starši in otroki. V času mojega odraščanja v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja so – ne le strokovnjaki – veliko govorili o medgeneracijskem spopadu, prepadu med generacijami in podobnem. Tudi o nerazumevanju med generacijama staršev in njihovih otrok, mladih. Bob Dylan je na primer v šestdesetih letih komentiral nerazumevanje mladosti s strani starejše generacije v pesmi Ballad of a Thin Man: »Because something is going on, but you don‘t know what, do you, Mister Jones?« »Ker nekaj se dogaja, a ti ne veš kaj, kajne, gospod Novak?« Mladost je vsekakor zelo zanimivo življenjsko obdobje, ki ga spremljajo vidiki »no-rosti« in »norenja«, zaletavosti in zmede. Hkrati je tudi čas odprtosti za iskanje in preizkušanje novosti, za eksperimentiranje, za ustvarjalnost. S tega zornega kota sem razumel prej navedeno misel kot opozorilo, da pa je mogoče res kdaj bolje ska-kati čez potok in ne iti čez most. Mogoče je most trhel in se bo zrušil … Mogoče so kakšni drugi razlogi, ki jih mladi vidijo, drugi pa ne … K temu se bomo vrnili nekoli-ko pozneje, ko bomo govorili o analitskih izrazih filister, boem in ustvarjalna oseba. Filister bo namreč šel čez most in se ne bo spraševal, zakaj. Boem bo skakal čez po-tok, kjer je most, in tudi ne bo točno vedel, zakaj. Ustvarjalna oseba pa bo že imela razloge za prvo ali drugo. 16 Navedeno misel sem tudi razumel predvsem kot opozorilo, da odrasli ne smemo biti pokroviteljski, da ne smemo vzvišeno ocenjevati ravnanj mladosti, še posebej, če je ne razumemo. Jani Kovačič opozarja: »Leta ne naredijo modrecev, temveč starce.« Za modrost je potrebno še kaj drugega kot samo leta na grbi. Zanimalo nas bo torej, zakaj mladost skače čez potok, kjer je most. Pogled mladih in mladinskih delavcev na mladost Ko razmišljamo o izrazu mladost, moramo upoštevati tudi naslednja izhodiščna vidika. ● Prvi je sam pojav, življenjsko obdobje mladosti, kot ga doživljajo mladi sami. Torej pogled od znotraj, emski pogled, pogled mladostnikov. ● Drugi je zorni kot družboslovcev, ki raziskujemo to področje in se z njim ukvar- jamo. Pogled od zunaj, etski pogled, pogled strokovnjakov. Pogled mladinskih delavcev. Izraza emsko in etsko sta izpeljana iz lingvističnega razlikovanja med uporabo jezi-ka govorcev, torej fonemsko, in analizo jezika s strani strokovnjakov, torej fonetsko (Canals, 1995). Keneth Pike je navedeno analitsko razlikovanje uporabil v antropolo-giji, kjer je ločil med pripovedmi, zgodbami, razlagami ljudi o lastni skupnosti in kulturi po eni strani, kar je poimenoval emski vidik, ter raziskovanji, analizami in razlagami teh skupnosti in kultur s strani strokovnjakov, torej antropologov, po dru-gi strani. Temu je rekel etski vidik. Fonemska raven se ukvarja z glasovi, ki so za govorca smiselni, medtem ko se fonet ske študije osredotočajo na rabljene glasove, na njihove fizične značilnosti in na to, kako so proizvedeni. Fonetske opise izdelujejo zunanji opazovalci, ki za klasifikacijo in primerjavo uporabljajo specifične kategorije, in ti opisi za naravne govorce nimajo nobenega pomena. Na drugi strani pa fonemski opisi klasificirajo glasovne enote glede na razlike v pomenu, kot jih priznavajo naravni govorci. Pike je napravil analogijo z izvirnima lingvističnima konceptoma in apliciral priponi emsko in etsko na kulturni kontekst. Emski vidik zajema obnašanje in pomen s subjektivne perspektive, etski pa ju analizira po kategorijah, ki jih definira zunanji opazovalec. (Canals, 1995, str. 99–100) Emski zorni kot, biti notri, znotraj, živeti, doživljati sebe in druge, osebo in skup-nost, kulturo, je pomemben tudi za druge družboslovce in seveda mladinske delav-ce. V družboslovju smo skovali vrsto izrazov, ki poudarjajo, da se upošteva zorni kot osebe, skupine ali skupnosti, ki jo proučujemo. Tako govorimo o domorodskem ali domačinskem zornem kotu (Geertz, 1996), o indigenous knowledge ali o izkustveni vednosti, o ekspertu iz izkušnje, strokovnjaku za lastno življenje, s katerimi opisujemo 17 osebe , skupine ali skupnosti, s katerimi delamo. Enako lahko govorimo v kontekstu mladinskega dela. Pogled mladih Mladi, s katerimi prihajamo v stik, delamo z njimi, jih podpiramo, skupaj z njimi iščemo, torej soustvarjamo najustreznejše oblike odraščanja, so eksperti iz izkušnje, so v emskem položaju, so notri, znotraj, živijo svojo mladost. Živijo jo v interakciji z drugimi mladimi in tudi z drugimi ljudmi. S pomembnimi drugimi in s posplošenimi drugimi , kot bi rekel G. H. Mead (1997). Pomembni drugi so starši, sorojenci, soro-dniki, prijatelji, sosedje, vzgojitelji, učitelji, mladinski delavci, skratka vsi, s katerimi so mladi v tesnih in za njih pomembnih odnosih. Posplošeni drugi je izraz, ki pomeni družbeno okolje mladih, torej skupnost, družba in ljudje nasploh, vsi, s katerimi je mladostnik v neposrednih, posrednih ali simbolnih stikih in povezavah. Pogled mladinskih delavcev Etski zorni kot je analitski pogled, pogled od zunaj, pogled raziskovalca, strokov-njaka, tudi mladinskega delavca. Etski zorni kot je pomemben kot strokovni temelj in izhodišče za dejavnosti mladinskih delavcev. Mladinski delavci niso nujno znan-stveniki, družboslovci. So lahko tudi laiki, ki pa svoje dejavnosti bolj ali manj reflek-tirano opirajo na strokovne in znanstvene koncepte. Ti koncepti so oprti na teorije, raziskave, znanstvena spoznanja, preverjena dejstva. Vsebujejo dognanja družbo-slovcev o mladosti, odraščanju, mladini in njenem vsakokratnem družbenem kon-tekstu ter se opirajo nanje. Mnogi mladinski delavci so večkrat v zanimivem položaju, ko so hkrati mladostniki, ki živijo svojo mladost, torej so v emskem položaju, in ob tem delajo z drugimi mladimi, hkrati pa poskušajo razumeti te mlade, s katerimi delajo. Poskušajo seveda razumeti svoje lastne izkušnje biti mlad, reflektirati svoj položaj. So torej tudi v etskem položaju. Ta dvojna vloga, pravzaprav dve družbeni vlogi, ki obstajata vzporedno in se večkrat prepletata, tudi nejasno in nereflektirano, sta pomemben vidik, ki ga moramo v nadaljevanju še nekoliko osvetliti in pojasniti. Tudi mnogi družboslovci (Frith, Tomc in drugi) so (bili) v tem položaju dveh preple-tenih vlog biti mlad in biti družboslovec, ki proučuje mlade, tudi samega sebe. Tega so se mnogi zavedali in to v svojih knjigah tudi opisali. Na primer Simon Frith je v svoji drugi knjigi Zvočni učinki v uvodu zapisal, da je, ko je leta 1964 šel študirat, mislil, da je njegovih najstniških dni konec. S seboj ni vzel niti svojih plošč, saj je imel tudi sam, kot mnogi takrat, rock and roll za mladinsko glasbo. Menil je, da je čas, da odraste. Tri leta pozneje, z diplomo z Oxforda v žepu, pa se njegov odnos do rock and rolla ni spremenil. Še vedno je bil prepričan, da je med sodobnimi 18 množičnimi mediji rock najzanimivejši in najbolj ohrabrujoč. Na srečo je šel v ZDA, v Berkley, kjer je našel kulturo, v kateri so bili rock in politika, glasba in gibanje, užitek in akcija neločljivo povezani. In dodaja: Da bi lahko sledil svojim glasbenim interesom, sem moral živeti dvojno življenje: po eni strani sem se poskušal v akademski sociološki karieri in sem delal spoštljive raziskave o mladini kot družbenem pojavu, po drugi strani pa sem si kot polpoklicni pisec o rocku na vse možne načine prizadeval za spremembe in prispeval svoje trmaste predsodke in navdušenja k tisočem besed, ki spremljajo izid vsake nove rock plošče in odkritje vsake nove rock zvezde. Obe moji karieri pa sta redko koristili ena drugi: pisanje o rocku naj ne bi bilo primerno za vključitev v akademski študijski program, ›sociologija‹ pa je med rock pisci žaljiv izraz. Vendar nisem izgubil prepričanj, ki so povezovala oba svetova: rock je ključna kulturna praksa, sociološko analizo pa potrebujemo, da ga osmislimo. (Frith, 1986, str. 1516) Frith govori o rock glasbi kot o kulturni praksi. Pri tem je treba poudariti, da je rock glasba le eden od vidikov kulturne prakse mladih, kulturne prakse, ki smo ji analit-sko rekli subkultura, tudi mladinska kultura, življenjski slogi mladih, načini prehoda skozi mladost in podobno. Mimogrede, tudi nekateri družboslovci v Sloveniji, ki se ukvarjamo z mladinskimi gibanji, mladinsko kulturo, mladinskim delom, smo takrat, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, šli po podobni poti in delili izkušnjo s Frithom. Imeli smo torej emsko izkušnjo odraščanja, vključno s predstavo o pripadnosti dani kulturni praksi z etskega zornega kota. Pri tem smo morali uporabiti takrat obstoječi družboslovni znanstveni aparat, ki pa ni bil vedno zadosten in ustrezen. Treba ga je bilo izpopolniti. Prisluhnimo mladim Ob tem je pomembno poudariti, da je emska izkušnja zamejena prav s tem, da je pog-led od znotraj, da je osebni, subjektivni pogled iz konteksta lastnega položaja, lastne-ga življenjskega sveta, lastne izkušnje. Emska izkušnja je za strokovnjaka, tudi mladin-skega delavca, pomembna zato, ker pomeni mladostnikovo lastno zgodbo, pripoved, subjektivno naracijo o poteku svojega življenja. Mladinski delavec mora poslušati različne naracije, različne pripovedi različnih mladih iz različnih družbenih kontekstov. Mora jih zbirati, povezovati v celoto, v koherenten nabor različnih zgodb in iskati medsebojne povezave med njimi. Na podlagi tega gradiva, teh naracij, družboslovec nato gradi analizo in interpretacijo, izpeljuje sistematizirane in organizirane razlage in ugotovitve. Bronislaw Malinowski je na primer v zvezi s tem v okviru antropologije, seveda tudi v drugem miselnem kontekstu ali paradigmi, že v tridesetih letih dvajsetega 19 stoletja zapisal, da je cilj kulturnega antropologa ali etnografa »doumeti domačinski zorni kot, njegov odnos do življenja, dojeti njegovo predstavo o njegovem svetu« (Mali-nowski, 1932, str. 25). Torej spoznati emski vidik. Vendar je nujno dodati, kar je Mali-nowski napisal v nadaljevanju: Oni nimajo nobene vednosti o celoviti obliki katere koli od njihovih družbenih struktur. Vedo le za lastne motive, vedo za namene njihovih dejanj in pravil, ki se jih tičejo, vendar je vednost o tem, kako se oblikuje kolektivna institucija, onkraj njihovega mentalnega dosega. (Malinowski, 1932, str. 83) To jim – tako je menil Mali-nowski – kajpak lahko pove in razloži kulturni antropolog ali etnograf: »Etnograf mora ustvariti sliko o veliki instituciji, podobno kot fizik ustvari svojo teorijo na podlagi razisko­ valnih podatkov …« (Malinowski, 1932, str. 84) Torej etski vidik. Kako družboslovec »ustvari sliko o veliki instituciji«, pa je drugo vprašanje. Na ta način, z zbiranjem pripovedi mladih o lastnem življenju ter njihovih občutkih in razlagah lastne izkušnje odraščanja, imamo družboslovci pomembno raziskovalno, izkustveno gradivo o tem, kako mladi pojmujejo svoj lastni položaj, odnos do drugih mladih in do družbe nasploh. Načini prehodov skozi mladost Načine prehoda mladih skozi mladost vežemo na njihove življenjske položaje, po eni strani na kontekst, v katerem odraščajo, po drugi strani pa na odzive mladih na te položaje. Tako so identificirali »tri značilne odgovore mladih na različne življenjske situacije v sodobni družbi: ● odgovori mladinskih subkultur, ● ›tiha‹ in kolikor se da brezkonfliktna integracija v družbo in ● brezpogojno prilagajanje ali celo okrepitev vnaprej danih družbenih standardov, predsodkov in mentalitet« (Ule in drugi, 2000, str. 60). Te oblike odzivov, načinov prehoda skozi mladost, torej te tri skupine mladih naj bi predstavljale tri »precej različna mladostniška sredstva za predelovanje realnosti: ● ironiziranje stvarnosti in njeno simbolno predelavo v nasprotje, ● konformno prilagajanje stvarnosti ob zavesti o izgubi globalne družbene perspektive, ● začasen izstop iz vsakdana v iluzorno skupnost, kar pomaga prebiti ostali čas« (prav tam, str. 61). Odgovori mladinskih subkultur naj bi bili ironiziranje stvarnosti in njena simbolna predelava v nasprotje. Vendar je »samosvoje in celo protistrukturno predelovanje realnosti« značilnost le nekaterih oblik subkulture. Recimo tistih, ki bi jih Brake (1984, str. 20) opisal kot kulturno uporništvo. 20 Filister, boem in ustvarjalna oseba V zvezi z navedenimi oblikami odzivov mladih, načinov prehoda skozi mladost, je zelo uporaben še en koncept. Analitska, idealno tipska delitev na filistra, boema in ustvarjalno osebo (Makarovič, 1986). Filister je po tej opredelitvi oseba s togo strukturo mišljenja in obnašanja, ki se drži pravil in od njih za nobeno ceno ne odstopa. Tak mladostnik bi, idealno tipsko vzeto, odrasel v odraslega filistra, ki bi lahko deloval kot birokrat. Avtorji tudi opozarjajo, da se iz okvira filistrov novačijo tisti pripadniki tihe večine, ki lahko podpirajo avto-ritarne, totalitarne oblike vladavine ali so njihovi protagonisti. Tak analitski tip bi za naše potrebe lahko povezali z načinom tihe in kolikor se da brezkonfliktne integra-cije v družbo (Ule in drugi, 2000, str. 60). Boem je filistrovo nasprotje, je oseba z nestrukturiranim, kaotičnim mišljenjem. Navidezno brez težav se prilagaja spremembam, sledi modnim tokovom, vendar pri tem ne ustvarja ničesar novega. Za razliko od filistra lahko boem mladinskim delavcem povzroča obilo težav. Je težko vodljiv, ne drži se navodil, tudi dogovorov ne, ves čas krši pravila in norme. Vprašanje je, ali bi lahko ta idealni tip osebnosti vezali na »brezpogojno prilagajanje ali celo okrepitev vnaprej danih družbenih standardov, predsodkov in mentalitet«, je pa blizu obliki predelave stvarnosti, ki bi ji lahko rekli tudi eskapistična: »začasen izstop iz vsakdana v iluzorno skupnost, kar pomaga prebiti ostali čas« (prav tam, str. 61). Blanka Tivadar govori o povezanosti prestopniškega vedenja s hedonizmom in tra-dicionalizmom: »Bolj kot je posameznik hedonističen, pogosteje se vede prestop­ niško, in bolj kot je tradicionalen, bolj je tudi konformističen.« (Prav tam, str. 170) Izraz hedonističen bi lahko v tem primeru vezali na boema, izraza tradicionalen in konformističen pa na filistra. Ob tem Blanka Tivadar opozarja, da lahko tradicionali-zem, ki je v zgodnji mladosti produktiven in vsekakor za nekatere vzgojitelje, učitelje in tudi mladinske delavce sprejemljiv, celo dobrodošel, odraslega človeka vodi v okorelost in fundamentalizem, ki sta v težko obvladljivem in slabo preglednem so-dobnem svetu povsem neproduktivna. Torej je to podobno opozorilo, kot ga navaja Makarovič v zvezi z idealnim tipom, imenovanim filister. Hedonistične vrednote, ki so za mladostniško prestopništvo videti najbolj problematične, pa so v svetu odraslih celo zaželene, pravi Blanka Tivadar: »Sposobnost uživati življenje je namreč danes eden od pogojev za rekrutiranje v družbeno elito, ki ve, kaj je dobro, in si to lahko tudi privošči.« (Prav tam, str. 171) Boemu in filistru postavlja Makarovič nasproti ustvarjalno osebo: »Kreativni posameznik se od filistra in boema razlikuje po tem, da spremembe v okolju sicer upošteva, vendar jih hkrati ustvarjalno preoblikuje in strukturira.« (Makarovič, 1986, str. 21) V zvezi s tem analitskim tipom bi lahko priča-kovali na primer naslednje mladostniško sredstvo za predelavo realnosti: »ironiziranje stvarnosti in njeno simbolno predelavo v nasprotje« (Ule in drugi, 2000, str. 61). 21 Ustvarjalno odstopanje Gotovo bodo mladinski delavci lahko imeli težave med razlikovanjem odgovorov mladostnikov na protislovja, izzive in tveganja, zaznana v njihovih življenjskih sve-tovih, predvsem pri razlikovanju med tistim, kar bi imenovali odziv ustvarjalne ose-be ali ustvarjalni odziv, in odzivom boema ali boemskim odzivom, torej med tipoma, za katera je značilno odstopanje ali deviacija od obstoječih norm – deviacija, kot jo opredeljuje Gregor Tomc. Po njegovem mnenju je eno ključnih obeležij človekove narave, da ne sledi le konvencijam kulturnega tipa, ampak je do te dediščine v trajno ustvarjalnem odnosu. Ustvarjalnost je po njegovem mnenju oblika deviacije, ki je izraz posameznika (Tomc, 1994). Berger in Luckmann v zvezi s tem govorita o »devi­ antnih inačicah simboličnega univerzuma«. Skupina, ki je objektivirala to deviantno realnost, postane nosilec alternativne definicije realnosti (Berger, Luckmann, 1988). Preprosteje rečeno: določena skupina, v našem primeru mladostnikov, si na podlagi izkušenj razvije lastno, samosvojo razlago sveta, odnos do sveta, način življenja, vrednote. Ta odnos do sveta, ki je drugačen, odstopajoč od na primer sveta njihovih staršev, torej devianten, postane za te mladostnike njihova resničnost. To je tudi eno od osnovnih gibal družbene in kulturne spremembe. Deviantno in delinkventno Kako torej opredeliti, si razlagati določeno samosvoje ravnanje mladostnika? Kako ločiti med deviantnim in delinkventnim? Kako vedeti, kdaj in tudi zakaj mladostnik krši dane norme, pravila v smislu delinkventnega, prestopniškega, neustreznega ravnanja? In kdaj je to ravnanje ne nazadnje tudi po eni strani svojevrsten klic na pomoč, po drugi pa simptom stisk ali škodljivih, neustreznih okoliščin, v katerih odrašča mladostnik? Kako delinkventno ravnanje, ki je simptom, klic na pomoč mladostnika, ločiti, razlikovati od deviantnega ravnanja, od inovacije, ustvarjalnosti, domiselnosti mladostnika? Kako vemo, kdaj mladostnik ravna kot boem, kdaj kot ustvarjalna oseba? Še natančneje: kateri vidiki, segmenti njegovega ravnanja imajo značilnosti boema in kateri značilnosti ustvarjalne osebe? Moramo pa opozoriti, da samo po sebi – torej z vidika vprašanja, ali je neko ravnanje inovacija, torej deviantnost, ali delinkvenca – sploh ni pomembno, ali je to ravnanje boemsko ali ustvarjalno. Drugače rečeno: nikakor ne moremo potegniti enačaja med boemskim in delinkventnim. Vsako ravnanje ali delovanje, ki ima značilnosti boem-skega, zaradi tega še ni nujno delinkventno. Lahko je čisto družbeno sprejemljivo, vendar nima obeležij ustvarjalnega. Po drugi strani pa lahko tudi v okviru ustvarjalnih iskanj najdemo za mladostnika in/ali njegovo okolico škodljive oblike ravnanj, na primer poskuse uporabe omamnih sredstev z namenom povečati ustvarjalnost ali produktivnost. Še več, med filistri lahko najdemo neustrezna, čeprav v družbi prikrito 22 tolerirana ravnanja, na primer diskriminatoren odnos do drugačnih, do tujcev in tako dalje. Tudi Makarovič navaja, da so lahko iz vrst filistrov rekrutirani pripadnikih totalističnih organizacij, kakršna je bila na primer nacistična (Makarovič, 1986), ali pa pripadniki takih mladinskih subkultur ali mladinskih političnih gibanj. Občutek pripadnosti Ena od pomembnih razsežnosti odraščanja je tudi iskanje lastne identitete. V otro-štvu so meje sveta otroka meje njegove družine, katere koli oblike ali vrste ta »dru-žina« je. V najstništvu se začenja proces izstopa iz družine in iskanje lastnega nači-na življenja. Pomembne postanejo vrstniške skupine. Odnos med mladostnikom in starši se lahko burno spreminja (Mrgole, L. in A., 2017). Če se opremo na Maslowa in njegovo opredelitev hierarhije potreb, ki pravi, da moramo najprej zadovoljiti fiziološke potrebe, nato temeljne psihološke potrebe, kot je potreba po varnosti, ugotavljamo, da v času najstništva prihaja v ospredje razvojna naloga mladosti, kako zadovoljiti potrebe po pripadnosti, ljubezni. Še posebej, ker nenadoma pri-padnost dani družinski skupnosti ali obliki ni več zadostna oziroma jo mladostnik želi preseči ali razširiti. Pomembna postane potreba po sprejetosti med vrstniki, pripadnosti vrstniški skupini. Ob tem ostaja pomembna potreba po ugledu, spošto-vanju. Sledi še vrh piramide potreb, samorealizacija. To izpolnjujemo v odrasli dobi. Biti sprejet in pripadati skupnosti, ki jo po možnosti soustvarjaš oziroma ki ustreza tvojim izkušnjam in željam, je kajpak zelo zapleteno vprašanje. Del odgovora, vendar res le del, najdemo v obsežnih in raznovrstnih študijah odraščanja mladih. Spoštovanje Ko sem se pred leti pripravljal na predavanje mladostnikom na eni od srednjih šol o njihovih odnosih s starši, sem razmišljal, kako začeti pogovor z njimi. Nameraval sem jih vprašati, kaj si najbolj želijo od staršev, učiteljev in drugih odraslih. Pričakoval sem celo vrsto odgovorov v smislu: »da nam pustijo zvečer iti ven«, »da nas pustijo same na morje«, »da nam dovolijo kaditi«, »da nam dovolijo piti alkohol«, »da nam dovolijo voziti avto pred osemnajstim letom« in podobno. Pričakoval sem, da bodo mladostniki želeli, da jim starši več dovolijo in pustijo več svobode. Verjetno so to bila vprašanja, povezana z mojo osebno izkušnjo odraščanja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V zvezi s tem se spomnimo, kako Blanka Tivadar meni, da so bili mladi v šestdesetih letih problematični predvsem zato, ker so hoteli biti drugačni od svojih staršev, danes pa mladi staršem povzročajo težave, ker jih prezgodaj posnemajo. Največji del mladoletniškega prestopništva naj bi namreč sestavljala »vedenja, ki so mladim začasno prepovedana – kajenje, uživanje alkohola, vožnja avtomobilov, samovoljno odhajanje od doma in podobno. Ko pa mladi 23 dosežejo pravo starost, se ta vedenja dopuščajo, v nekaterih primerih celo priporočajo« (Ule in drugi, 2000, str. 145). Nekoliko poenostavljeno razmišljanje, saj ostaja vprašanje, koliko naj bi bila taka dejanja, namreč uživanje omamnih sredstev in prezgodnje izostajanje od doma, le del običajnega odraščanja in preizkušanja svojih meja, koliko pa so pravzaprav simptom, pokazatelj stiske ranljivega mladostnika (Poštrak, 2006). Na omenjenem srečanju s srednješolci sem tem torej postavil načrtovano vprašanje: »Kaj si najbolj želite od staršev, učiteljev in drugih odraslih?«, čeprav nisem točno vedel, kako jim bom odgovoril, še posebej, kako jim bom odgovoril brez moraliziranja in pokroviteljstva. Nato pa so me tiste mladostnice in mladostniki presenetili, da ne rečem pretresli, ko so zares dobesedno v en glas, kot da so se dogovorili, izstrelili eno samo besedo: Spoštovanje! Ko sem si opomogel od presenečenja, sem jih vprašal, ali jim je to vprašanje že kdo – in to večkrat – postavil, ker so nanj takoj, brez premisleka in v en glas odgovorili, da si od staršev, učiteljev in drugih odraslih želijo predvsem spoštovanje. Odgovorili so, da ne in da se o tem z odraslimi še niso pogovarjali, kaj šele dogovarjali. Tako je njihov spontani enoglasni odgovor izzvenel toliko bolj pomenljivo, pomembno. Delo z mladostniki pa se je, se mi je zdelo, nenadoma kazalo kot nadvse preprosto. Ne bo jih torej več treba prepričevati, naj še malo počakajo s samostojnim odhodom na morje, s cigaretami, alkoholom in podobnim, čeprav na primer navedeno – torej kajenje ali čezmerno pitje alkohola – niti za odrasle nima nobene koristi. Za začetek bo dovolj, če smo do njih spoštljivi. Spoštljivi in odgovorni zavezniki Gabi Čačinovič Vogrinčič je, opirajoč se na Williama C. Madsena in njegov izraz an appreciative ally , skovala izraz spoštljivi in odgovorni zavezniki, s katerim je ozna-čila in opredelila vlogo odraslih v odnosu do otrok in mladostnikov. Mladinski de-lavci moramo biti torej spoštljivi in odgovorni zavezniki mladostnikov. Ti mladi so eksperti iz izkušenj , udeleženi v problemu in rešitvi, sogovorniki (Čačinovič Vogrinčič in drugi, 2005, str. 8). Spoštovanje kot pomembno razsežnost svetovalnega odnosa omenja tudi Azra Kristančič: Spoštovanje omogoča ustvarjalnejše in bolj zadovoljive vzajemne odnose. S tem ko spoštujemo klientovo osebnost, mu pomagamo, da sprejme samega sebe kot človeka, ki raste in se razvija ter pridobiva nove zmožnosti ter sposobnosti znajti se v realnosti vsakdanjega življenja. Spoštovanje osebnosti v svetovalnem odnosu kaže svetovalec tako, da ne ogroža sogovornika, ga ne kritizira in ne presoja pravilnosti ali nepravilnosti njegovega vrednotenja in norm. (Kristančič, 1995, str. 11) 24 Spoštovanja se dotika tudi William Glasser, ko navaja sedem skrbnih navad v komu-nikaciji. Najprej navede smrtne grehe komunikacije ali sedem navad, ki uničujejo odnose: grajanje, obtoževanje mladih, pritoževa­ Mladinski delavci moramo nje nad njimi, sitnarjenje mladim, grožnje mladim, biti torej spoštljivi in kaznovanje in podkupovanje mladih, da bi jih nad­ odgovorni zavezniki zorovali. Nato predlaga sedem povezovalnih na-mladostnikov. vad, ki jih dosežemo s skrbnostjo, zaupanjem, poslušanjem, podpiranjem, prispevanjem, prija­ teljstvom, spodbujanjem (Glasser, 2002, str. 19–20). V zvezi s tem se spomnim nas-lednjega sporočila, ki so ga mladostniki v enem od strokovnih centrov v Sloveniji napisali in narisali na pločnik pred svojimi prostori: Prvi korak na poti do uspeha je spoštovanje. Sledijo zaupanje, podpora, sodelovanje, kreativnost, akcija, pogum, optimizem, sprejemanje in na koncu sledi uspeh. Fotografija Milko Poštrak 25 Odnos med mladinskimi delavci in mladimi Pri mladinskem delu je pomembno, da upoštevamo naslednje vidike našega odnosa z mladostniki: ● etiko udeleženosti, torej zaupanje, sprejemanje, podporo in sodelovanje; ● perspektivo moči, torej lastne vire mladostnikov, kreativnost, pogum in optimizem; ● tu in zdaj, torej akcijo; in ● znanje za ravnanje, torej vsa znanja, ki jih moramo imeti strokovnjaki, mladinski delavci, da lahko skupaj z mladimi soustvarjamo rešitve in smo pri tem uspešni. Vsi ti vidiki so razvidni tudi v zgornjem sporočilu mladostnikov. David Howe poudarja, kako zelo je pomemben prvi stik, osebna izkušnja, ki jo ima uporabnik ob prvem srečanju s strokovnjakom, v našem primeru mladostnik z mladinskim delavcem. Ko je Howe raziskoval ta odnos in spraševal uporabnike, česa se najbolj spomnijo po prvem srečanju s strokovnjakom, uporabniki niso govorili o strokovnem znanju socialnega delavca, temveč o »njegovih osebnih odlikah, empatiji in sposobnostih za vzpostavljanje odnosa« (Howe, 2008, str. 181). 26 Viri in literatura Berger, P., in Luckmann, T. (1988). Družbena konstrukcija realnosti. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Brake, M. (1984). Sociologija mladinske kulture in mladincih subkultur. Ljubljana: Krt. Canals, J. (1995). Mesto antropologije v teoretskem ozadju socialnega dela. Socialno delo, 34(2), str. 97–107. Čačinovič Vogrinčič, G. (2005). Vzpostavljanje delovnega odnosa in osebnega stika. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Čačinovič Vogrinčič, G. (2008), Soustvarjanje v šoli: učenje kot pogovor. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Frith, S. (1986). Zvočni učinki. Ljubljana: Krt. Geertz, C. (1996). Z domorodskega zornega kota: o naravi antropološkega razumevanja. Časopis za kritiko znanosti, XXIV(179), str. 91–105. Glasser, W. (2002). Nesrečni najstniki: kako naj starši in učitelji poiščejo stik z njimi. Radovljica: Mca. Howe, D. (2008). The emotionally intelligent social worker. Hampshire, New York: Palgrave, MacMillan. Kristančič, A. (1995). Svetovanje in komunikacija. Ljubljana: Združenje svetovalnih delavcev Slovenije, AA Inserco. Makarovič, J. (1986). Sla po neskončnosti. Maribor: Obzorja. Malinowski, B. (1932). Argonauts of the Western Pacific: an acount of native enterprise and adventure in the archipelagoes of Melanesian New Guinea . London: George Routledge & Sons. Mead, G. H. (1997). Um, sebstvo, družba. Ljubljana: Založba Krtina. Mrgole, L. in A. (2017). Izštekani najstniki in starši, ki štekajo: starši – tukaj in zdaj. Kamnik: Zavod Vezal. Poštrak, M. (2006). Nasilje kot sporočilo. Šolsko svetovalno delo, letnik 11, št. 3–4, str. 3–8. Roszak, T. (1969). The Making of the Counter Culture. New York: Doubleday Anchor. Tomc, G. (1994). Profano. Ljubljana: Krt. Ule, M. (1999). Stoletje mladine. V: Gillis, J. R. (1999). Mladina in zgodovina. Tradicije in spremembe v evropskih starostnih odnosih od 1770 do danes. Šentilj: Aristej. Ule, M., Rener, T., Mencin Čeplak, M., Tivadar, B. (2000). Socialna ranljivost mladih. Šentilj: Založba Aristej. 27 Mladi v svojih življenjskih svetovih Milko Poštrak Vključevanje mladostnika v odnose z drugimi Z vprašanji odraščanja in vključevanja v družbo so se družboslovci ukvarjali od vse-ga začetka, od same vzpostavitve družbenih ved v drugi polovici devetnajstega sto-letja. Tako je Emile Durkheim, eden ključnih utemeljiteljev sociologije in eden od očetov pedagogike, razvil zamisel o socializaciji. Z njegovega sociološkega zornega kota je bilo v ospredju vprašanje vključevanja mlade osebe najprej v primarno okolje, torej v družino, sorodstvene in sosedske odnose. Temu je rekel primarna socializacija. Sledila je sekundarna socializacija, torej raven vključevanja v širše družbene struk-ture in formalizirane družbene podsisteme, kot so na primer – v našem primeru – šole in druge institucije, v katere se na razne načine vključujejo mladi. G. H. Mead (1997) je v ospredje postavil osebo. Pri svojem konceptu socializacije je izhajal iz opredelitve osebe najprej kot biološkega organizma in nato kot subjekta. Subjekt ali osebo sestavljata osebni ali delujoči jaz in družbeni jaz, pri katerem je razvidno upoštevanje biopsihosocialnih dejavnikov. Osebni ali delujoči jaz je nosilec samozavedanja, družbeni jaz pa vsebuje ponotra-njene zaloge znanja z izkušnjami, kulturnimi vzorci, navadami, šegami, običaji, znanstvenimi in strokovnimi spoznanji vred. Oseba od rojstva dalje od pomembnih in posplošenih drugih vsrkava vplive, dražljaje, sporočila, izkušnje. Vse to ponotranja, nalaga, skladišči v segment osebe, ki mu Mead reče družbeni jaz. Pomembni drugi so starši, sorodniki, tudi učitelji, lahko tudi mladinski delavci, skratka vse osebe, ki so posebej pomembne v mladostnikovem življenju. Posplošeni drugi pa je izraz, ki ga Mead uporablja za družbo. OSEBA OSEBNI JAZ Samozavedajoči se jaz DRUŽBENI JAZ Zaloge znanja POMEMBNI DRUGI POSPLOŠENI DRUGI Oseba v segment, imenovan družbeni jaz, vsrkava in v njem ponotranji vse izkušnje, znanja, navade, šege, običaje in tako dalje iz okolja, od pomembnih drugih in od posplošenih drugih. Osebni jaz je nosilec samozavedanja, na podlagi česar oseba deluje. Avtor sheme Milko Poštrak 29 Socializacijski proces, torej postopek ponotranjanja navad, šeg, običajev, socialnih veščin in tako dalje, je Mead razdelil v dve obdobji, ki ju je imenoval play ali igra in game ali organizirana igra. Igra je še nestrukturirana faza socializacije, osebni jaz kot nosilec samozavedanja še ni v celoti vzpostavljen, oseba še nima (samo)reflektirane vednosti o sebi in o drugih, o svojem mestu in vlogi v skupnosti ter o mestu in vlogi drugih v skupnosti. Oseba bolj ali manj neselektivno in nereflektirano ponotranja vsebine iz okolja. V razvojnem obdobju, imenovanem organizirana igra, pa je osebni jaz že vzpostav-ljen, subjekt ima predstavo, vednost o tem, kaj je njegova družbena vloga in kaj so vloge drugih, postopoma spoznava pravila družbenega ravnanja in se vse bolj vklju-čuje v družbeno življenje, ki mu lahko s tega zornega kota poenostavljeno rečemo kompleks organiziranih iger. Družbene vloge Izraz družbena vloga je v svojem delu anticipiral že oče ameriške psihologije William James (James, 1970, str. 374). V zvezi s tem Keri Jones omenja Junga in njegovo opre-delitev osebe, ki je arhetip, vezan na masko, ki jo nosimo, torej lik, ki ga igramo. Persona je pri Jungu neke vrste mediator med egom in zunanjim svetom. V različnih položajih se kažemo svetu, torej okolici, z različnimi prezentacijami. Imamo torej različne družbene vloge, kot brat ali sestra, sin, hči, študent, mladinski delavec in tako dalje. Okolici kažemo različne plati svoje osebnosti, ko vstopamo v odnose z drugimi v različnih vlogah (Jones, 1999, str. 113). Tukaj omenimo še teorijo Erica Berna, ki je bil sicer terapevt, a je svoje koncepte ponudil družboslovju nasploh v smislu, da so lahko del splošne družboslovne teorije, tudi znanj mladinskih delavcev. Berne pa jih je uporabil v svojih terapevtskih pristopih, ki jih imenujemo transakcijska analiza ali TA (Berne, 2007, 2011). Berne najprej opredeli stanje jaza (2011, str. 8; 2007, str. 29): »Stanje jaza je mogoče opisati fenomenološko kot skladen sistem čustev osebe, operacionalno kot niz sklad­ nih načinov vedenja, pragmatično pa kot sistem čustev, ki motivira niz vedenjskih obrazcev.« Ob tem opozarja, da ne gre le za nekakšno preimenovanje Freudovih izra-zov superego, ego in id, temveč za fenomenološke realnosti (Berne, 2011, str. 13). Berne poleg tega (2007, str. 29) loči stanja jaza, ki spominjajo na starševske like, stanja jaza, ki so avtonomno usmerjena k objektivnemu upoštevanju realnosti, in tista stanja jaza, ki vsebujejo arhaične ostanke, ki so še vedno aktivni ter so fiksirani v zgodnjem otroštvu. Tehnično jih poimenujemo eksteropsihična, neopsihična in arhepsihična stanja jaza, v pogovornem jeziku pa starš, odrasli in otrok. Vsak posameznik ima v vsakem trenutku v določeni socialni skupini na voljo stanje jaza starša, odraslega in otroka. Pomembno je dodati, da so stanja jaza »normalni psihološki pojavi« (Berne, 30 2007, str. 32), ki pa se lahko kažejo kot negativen ali pozitiven vidik delovanja osebe. V ego stanju starša lahko oseba deluje kot »kritikantski starš« ali kot »skrbni starš«. V ego stanju otroka pa kot »prilagojeni otrok« ali »ustvarjalni otrok«. Prav v slednjem lahko iščemo potenciale za ustvarjalnost: v ego stanju otroka so intuicija, kreativnost, nagon spontanosti in uživanja, pravi Berne (2007). Oseba glede na svojo družbeno vlogo prehaja iz enega stanja jaza v drugega. Tu se spomnimo C. G. Junga: v danem družbenem položaju, ko se kot persona na primer prezentiramo v družbeni vlogi učitelja ali mladinskega delavca, bomo – v Bernovem kontekstu – vsaj pretežno v stanju jaza starša, skrbnega starša. Smo torej v določeni družbeni vlogi. Berne je sicer uporabljal izraz družbene igre, a ga je razumel kot posebno obliko transakcij, ki jo je obravnaval v svojem terapevtskem kontekstu, v katerega se tu ne bomo spuščali. Le omenimo še, da njegovo pojmovanje družbene igre ni bilo podob-no, kaj šele enako tistemu, ki ga je G. H. Mead uporabljal za poimenovanje faz soci-alizacije. Je pa Berne navajal G. H. Meada kot enega od svojih virov (2007, 2011). Oseba v procesih socializacije, torej pri vzpostavljanju odnosov z drugimi, in inkul­ turacije, torej ponotranjanja kulturnih vzorcev (Poštrak, 1994), v svoj družbeni jaz ponotranji vse raznovrstne vplive iz okolja, od pomembnih do posplošenih drugih. Temu lahko rečemo tudi zaloge znanja. Te vsebujejo, kot smo že omenili, vse druž-beno in kulturno, torej človeško, od navad, šeg in običajev ter vsakdanjih izkušenj in prepričanj, torej emski vidik ali »naivni realizem vsakdanjega življenja«, kot bi rekel Husserl, do stališč ponotranjene znanstvene vednosti, torej etski vidik. Samozavedajoča se oseba Človek se spoprijema s svetom, z nerazumljivim svetom, kot samozavedajoče se bitje. Kot subjekt, ki se zaveda samega sebe, se zaveda tudi neznanega sveta, v katerega je vržen. Nosilec samozavedanja je – po mnenju Meada – segment osebe, imenovan osebni jaz. To (samo)zavedanje povzroča pri človeku tesnobo. Tesnobo, ki jo lahko čuti tudi kot razpoko, kot nekaj, kar preprečuje sklenjenost sveta. Seveda bi se lahko človek na to spoznanje odzval z brezbrižnostjo, z zamahom roke, da tako pač je. Tu bi bil eden od virov tako imenovane samoumevnosti, sprejemanja sveta kot takega, kot samoumevnega, v okviru vsakdanje izkušnje, v polju naivnega realizma vsakdanjega življenja. Spomnimo se izraza filister. Človek se v tem primeru ne bi čudil. Čudenje pa je vir ustvarjalnosti. Ustvarjalen je torej tisti človek, ki sveta ne sprejema kot danega, kot samoumevnega, temveč se ves čas sprašuje o njem. Se čudi. Tesnoba, soočenje z razpoko, z nesklenjenostjo našega sveta, čudenje ob vsem okoli nas in v nas, je neusahljiv vir ustvarjalnosti. Piaget na primer v zvezi s tem meni, da bi moral biti izhodišče vsega raziskovanja človeškega mišljenja posameznik, ki poskuša doumeti svet okoli sebe (Gardner, 1995, str. 54). 31 Cazeneuve pravi, da »človeka najbolj loči od živali to, da je obdarjen z zavestjo. Medtem ko ravnanje živali v veliki meri določa instinkt, se pravi skupna pravila vrste, si mora človek, nasprotno, večinoma sam delati svoja pravila« (Cazeneuve, 1986, str. 28) Človek, obdarjen z zavestjo, se zaveda lastne vrženosti v neznan in nerazumljiv svet. Njegova individualna zavest, ki je torej možnost svobode, mož-nost, da si sam postavlja pravila, po katerih bo živel, je hkrati tudi izvor tesnobe. Tesnobe ob zavedanju lastne vrženosti v neznan in nerazumljiv svet. Mišljenje Mišljenje nam, kot pravimo od Descartesa naprej, sploh omogoča, da vemo, da smo. Descartes je – z metodo dvoma – človeka kot misleče bitje – ego cogito – postavil na mesto subjekta, stvari okoli njega pa razglasil za objekte ali predmete (Hribar, 1993, str. 17). Ko govorimo o mišljenju, se opiramo na G. H. Meada, ki pravi, da je mišljenje notranji dialog med osebnim in družbenim jazom. Osebni jaz je nosilec samozavedanja. Le mimogrede: nevroznanstveniki menijo, da v delu možganov, imenovanem predfrontalna skorja (prefrontalni korteks), potekajo procesi, ki nam omogočajo samorefleksiranje, torej zavestno mišljenje ali razmišljanje o sebi in svetu. OSEBNI JAZ MIŠLJENJE DRUŽBENI JAZ Zaloge znanja Oseba razmišlja ali misli. To pomeni, da segment osebe, imenovan osebni ali delujoči jaz, brska po svojih zalogah znanja v družbenem jazu, torej po vsem, kar je izkusil, doživel, se naučil od svojih pomembnih in posplošenih drugih v svojem življenju. Avtor sheme Milko Poštrak Mead je pojmoval osebo kot »medsebojno učinkovanje družbenih vsebin, vednosti, posredovanih od drugih, naloženih v segmentu osebe, imenovanem družbeni jaz, po eni strani in delujočega ali osebnega jaza po drugi «. Osebni jaz, ki je tudi nosilec samozavedanja, vednosti o sebi, opredeljuje sebe, druge in svet okoli sebe z ustvar-jalnim dvogovorom ali notranjim dialogom z lastnim družbenim jazom. Temu notra-njemu dialogu osebnega in družbenega jaza rečemo mišljenje. Mislim, torej – moj 32 osebni ali delujoči jaz – brskam po svojih zalogah znanja v svojem družbenem jazu, ki sem jih v interakciji z drugimi ponotranjil v svojem dosedanjem življenju. Konstruiranje resničnosti Oseba v Meadovem smislu je razmeroma avtonomna, se sama odloča, sama reflektira, osmišlja svoje ravnanje. Vendar to počne v okviru, ki so ji ga vzpostavili pomembni in posplošeni drugi, predniki, ki so konstruirali svet, realnost, v katero je posamezna oseba rojena, realnost, ki je pravzaprav edina, ki jo – vsaj v začetku – pozna. V fazi socializacije, ki ji Mead reče organizirana igra, je osebni ali delujoči jaz torej že vzpostavljen. Oseba se že zaveda same sebe, se reflektira, misli sama sebe prek notranjega dialoga med osebnim in družbenim jazom. Takrat se vzpostavijo temelji za samoaktivnost. Vendar se šele v puberteti osebni ali delujoči jaz razvije v taki meri in obsegu, da se lahko vse bolj kompetentno odloča o sebi, drugih in svetu. Hkrati je oseba tudi v svoj družbeni jaz nakopičila toliko kompleksnih vsebin iz okolja, da ima njen osebni jaz dovolj gradiva za obdelavo. Vendar vidimo, da njeno odločanje ni, vsaj ne v celoti, avtonomno. Odloča se s pomočjo in na podlagi vednosti, podat-kov, izkušenj, zalog znanja, ponotranjenih v družbenem jazu. To so ponotranjene razlage, konstrukcije realnosti drugih. Na njihovi podlagi poskuša oseba oblikovati, ustvariti lastne predstave o svetu in razviti lastne, po njenem mnenju čim bolj smi-selne in učinkovite načine ali strategije ravnanja. Simbolizirane vsebine drugih so njihove predstave o realnosti. Skupno razlago akterjev v dani družbi sta Berger in Luckmann poimenovala družbena konstrukcija realnosti (Berger, Luckmann, 1988). Gregor Tomc pa je na tej podlagi govoril o posameznikovih odzivih, o osebni kon­ strukciji realnosti (Tomc, 1992). Popolna socializacija antropološko ni mogoča (Berger, Luckmann, 1988), kar – v že opisanem okviru – pomeni, da mladi niso in ne morejo biti le nekakšni kloni, podobniki svojih staršev ali, v splošnejšem smislu, svojih predhodnikov, prejšnje generacije. Ne le zaradi posameznikovih osebnih ali delujočih jazov, temveč tudi zaradi tistega, čemur lahko nekoliko poenostavljeno rečemo družbeni okvir ali družbeno dogajanje. Družba ni statična entiteta. Družba je znova predvsem analitski pojem. V resničnosti poskušamo s tem izrazom opredeliti dobesedno nepregledno in večplastno, raznoliko in neobvladljivo dogajanje, spremembe, preobrate, načine življenja. Družba, družbeno okolje je osebi njen življenjski svet. 33 Vsakdanji življenjski svet mladostnikov Ko izhajamo iz predpostavke, da so mladi eksperti iz izkušenj, da so torej oni tisti, ki nam lahko povedo, kako doživljajo dogajanje v svojem življenju, je naša naloga, da analiziramo njihove pripovedi, seveda tudi podatke, ki jih zberemo od drugih udele-žencev v dogajanju. Temu rečemo tudi raziskovanje življenjskega sveta uporabnikov. Heideggerjev paradigmatski premik od Husserlove transcendentalne fenomenolo-gije k fenomenologiji vsakdanjega življenja, kjer v ospredju ni Husserlov transcen-dentalni jaz, temveč Heideggerjev življenjski svet subjekta (prim. Poštrak, 2002), se pri delu z mladostniki odraža na vrsto načinov. Po eni strani se ne osredotočamo več na to, kakšni naj bi mladostniki bili v smislu nekakšne idealizirane vsestransko razvite osebnosti. Izhajamo iz obstoječega stanja: kakšni so mladostniki tu in zdaj. Tako naši nameni, tudi nameni mladinskih delavcev, niso več, kako bomo mladostni-ke spremenili in oblikovali po vsakokratni predstavi o tem, kakšen naj bi bil idealni subjekt. Vprašanje je, kaj lahko skupaj z njimi storimo, da jim bo tu in zdaj bolje. Ne osredotočamo se torej na predstave o tem, kakšen naj bi bil popoln ali vsaj – pričako-vanjem staršev, učiteljev in drugih družbenih akterjev – čim bolj ustrezen mladostnik, temveč na to, kako lahko konkreten mladostnik tu in zdaj, v takem življenjskem svetu, kakršen je, preživi. To ne pomeni pristajanje, še manj prilagajanje mladostnika na obstoječe razmere. To pomeni tudi raziskovanje možnosti spreminjanja sveta. Skupnega, sporazumnega, dogovornega spreminjanja sveta, da bi nam vsem bilo bolje. Izraz življenjski svet in s tem povezan izraz vsakdanje življenje (Poštrak, 2002, str. 265) sta se v zadnjih desetletjih na celo vrsto načinov razmahnila v družboslovju. Življenjski svet mladostnika je kompleksen simbolni svet, v katerem se mladostnik poskuša čim bolje znajti. Poskuša preživeti. V te namene razvije različne oblike ravnanja, načine življenja ali strategije (pre)živetja. Strategija (pre)živetja pojmujemo Pod izrazom strategija (pre)živetja pojmu- vse tiste oblike, načine ali vzorce jemo vse tiste oblike, načine ali vzorce ravnanja, vedenja, delovanja, nja in tako dalje, ki jih je določena oseba ravnanja, vedenja, delovanja, komunicira- komuniciranja in tako dalje, razvila v dosedanjem življenju (Poštrak, ki jih je določena oseba razvila 2001, str. 214–215). Načine ravnanja ali v dosedanjem življenju (pre)živetja razvije oseba na podlagi svojih predstav o resničnosti in razlag o pomenih dogajanja. Predstave si ustvari ali konstruira prek razlag simboliziranih vsebin, ki ji jih sporočajo – pomembni in posplošeni – drugi in jih je ponotranjila, ob tem pa tudi predelovala in oblikovala v nove možnosti. Pri razumevanju načinov, kako mladostnik 34 predeluje te sporočene simbolizirane vsebine, nam prav pridejo tudi analitski izrazi filister, boem in ustvarjalna oseba. Dejavniki odraščanja Življenjski svet mladih je opredeljen s celo vrsto vidikov, ki jim lahko rečemo tudi dejavniki odraščanja (Poštrak, 2015). Nekateri govorijo o dejavnikih prestopniškega vedenja (Ule in drugi, 2000, str. 143, Šelih. ur., 2000), o dejavnikih tveganja (Wood, Hine, ur., 2009, str. 7) ali o varovalnih dejavnikih (Čačinovič Vogrinčič, 2008, str. 36). To so torej razsežnosti, vidiki, ki na razne načine, ogrožajoče ali varovalno, učinku-jejo v življenjskem svetu mladostnika. Večina avtorjev navaja naslednjih pet dejav-nikov: spol, družina, šola, vrstniki, vrednote. Nekateri govorijo o štirih sklopih: indi­ vidualne karakteristike, družina, šola in skupnost (Whyte, 2009, str. 46). Korenine teh opredelitev so še veliko globlje. Tako so nekateri slovenski avtorji že v začetku sedemdesetih let preteklega stoletja govorili vsaj o družini, šoli in družbi kot o po-membnih vidikih odraščanja mladostnika: »Problem izvira torej iz otroka samega, iz njegove družine, iz šole in iz družbe v celoti …« (Galeša, Gartner, Palir, 1972, str. 75) Kot pomembno okoliščino dodajajo še spol: »Naše ugotovitve in misli se nanašajo na dečke, kajti v opisanih mehanizmih nastopa spol kot pomemben faktor: dečki precej drugače reagirajo na frustracijo kot deklice.« (Prav tam, str. 252) O vprašanjih spola v okviru proučevanja tako imenovanih subkultur, torej, kako so prosti čas preživljale najstniške skupine deklet in kakšne so nasploh bile de-kliške oblike subkulture ter kakšno je bilo mesto žensk v subkulturah, sta na pri-mer proučevali predvsem Angela McRobbie (1990) in Jenny Garber (McRobbie in Garber, 1997). Nasploh v zadnjem času raznovrstni strokovnjaki namenjamo veliko pozornosti temu, da bi razumeli mladostnika (Wood, Hine, ur., 2009, str. 26). Navedeni dejav-niki imajo velik pomen pri razumevanju mladostnika, saj oblikujejo mozaik, iz kate-rega je sestavljen življenjski svet mladostnika. Med seboj so povezani, medsebojno součinkujejo. V mladostnikovem življenjskem svetu pomenijo ključne točke, ključ-ne vidike, ki ne nazadnje opredeljujejo tudi njegove načine ravnanja ali strategije preživetja. Te strategije ravnanja so izdelani vzorci odzivov na vsakokratno resničnost, torej na dogajanje v življenjskem svetu mladostnika. So izdelani vzorci odzivov na vse tisto dogajanje, ki je lahko ogrožajoče ali varovalno, podporno ali destruktivno in ki lahko mladostniku daje moč ali mu jo jemlje. V pomoč pri razumevanju vsakdanjega življenjskega sveta mladih nam je tudi eko zemljevid. V njem predstavimo mladostnika v odnosih s pomembnimi drugimi in 35 v interakcijah z naštetimi dejavniki odraščanja, kot so družina, šola in druge insti-tucije in vrstniki: INŠTITUCIJE UPORABA ZDRAVNIK DRUŽINA DROG PROSTITUTKE STRANKA MLADINSKI BABICA DELAVEC POLICIJA PREPRODAJALEC OČE TETA SESTRA DROG MAMA DARKO MLADOSTNICA MAMIN PARTNER ANŽE KATARINA BARBARA SOŠOLCI VRSTNIKI IN UČITELJ PRIJATELJI SARA ŠOLA srednje dobri odnosi slabi odnosi dobri odnosi podrejenost Prikaz življenjskega sveta mladostnice v interakcijah z okoljem. Avtor sheme Milko Poštrak Ob navedenih dejavnikih, ki opredeljujejo življenjski svet mladih, je pomembnih še nekaj vidikov, na primer koncept kapitala: socialnega, kulturnega, ekonomskega (Bourdieu, 1984, str. 114). Poglejmo personificirani kulturni kapital, torej s socializacijo in inkulturacijo prido-bljene in ponotranjene kulturne dobrine. To lahko povežemo z izrazom vrednote, ki smo ga omenjali v zvezi z dejavniki življenjskega sveta mladostnika. Ekonomski ka­ pital so dohodki in premoženje mladostnika, torej je povezan z vprašanjem revščine 36 in posledično marginaliziranosti, deprivilegiranosti in podobnega. Socialni kapital pa označuje interakcijske lastnosti mrež, ki posameznikom olajšujejo ali pa otežuje-jo dosegljivost in rabo različnih kapitalskih virov. Socialni kapital v našem primeru pomeni tudi, koliko prijateljev in drugih oblik neformalne podporne socialne mreže ima mladostnik na voljo in s kom na primer preživlja prosti čas. V tem konceptualnem ali paradigmatskem okviru razumemo ravnanje mladih kot njihov odziv na izzive in tveganja, s katerimi se soočajo v svojem življenjskem svetu (Poštrak, 2006). Nekatere vrste poskusov reševanja teh težav smo družboslovci včasih poimenovali subkulture. Življenjski slogi mladostnikov Frith (1986) poudarja, da ima življenjski slog, povezan s subkulturo, pri posameznih mladostnikih različne pomene. Nekateri ves čas, tako rekoč od jutra do večera, ne-nehno, doma in v šoli ali službi, negujejo vidike subkulturnega sloga življenja, drugim je to način zabave ob koncih tedna, tretjim le občasen izlet, dogodivščina. Albert Cohen je za izhodišče proučevanja subkultur uporabil domnevo, da so vse človeške dejavnosti niz poskusov reševanja problemov (Cohen, 1997, str. 44). Menil je, da je odločilni pogoj za pojav nove kulturne oblike obstoj skupine med seboj učinko-vito povezanih akterjev, soočenih s podobnimi problemi. En ali več akterjev te skupi- ne lahko razvije nove oblike še ne pre- Odločilni pogoj za pojav nove verjenih poskusov reševanja problemov. kulturne oblike obstoj skupine med Če se ti načini reševanja za skupino seboj učinkovito povezanih akterjev, izkažejo kot bolj učinkoviti od doteda- soočenih s podobnimi problemi. njih, jih bo skupina sprejela (prav tam, str. 48–49). To še ne pomeni, da se bodo problemi tudi zares rešili, dodaja Cohen, odločilno je subjektivno mnenje udeležencev. Resda so lahko učinki navedenih primerov poskusov skupinskega reševanja problemov kratkotrajni ali le navidezni, vendar je ločnica med njimi in drugimi, deklarirano ob-stojnejšimi oblikami reševanja problemov zelo tanka, je menil Cohen. Pripadniki dane subkulture se lahko obnašajo drugače od svojih staršev in od neka-terih svojih vrstnikov, vendar pripadajo enakim družinam, hodijo v iste šole, imajo enako delo, živijo na isti ulici s svojimi starši in vrstniki. V ključnih pogledih so v ena-kem položaju kot njihovi starši in vrstniki, ki niso pripadniki subkulture. Z življen jskim slogom lahko predstavljajo drugačen kulturni odziv ali »rešitev« problemov, vendar jih pripadnost subkulturi ne more zaščititi pred determinirajočo matrico izkušenj in pogojev, ki oblikujejo življenje njihovega delavskega razreda v celoti. Subkulture torej ne morejo reševati temeljnih družbenih napetosti in protislovij. Lahko pa osebi, skupini ali skupnosti omogočajo vsaj prijetnejši način življenja … 37 Mike Brake pravi: Mladinska kultura ni neki nejasen strukturni monolit, ki pritegne tiste, ki so v večini mlajši od trideset let, ampak je kompleksna raznolikost več subkultur in različnih starostnih skupin, vendar jasno povezana z njihovim razrednim položajem, to pa je za vsako raziskavo mladinske kulture osrednje. Trdim, da so subkulture pravzaprav poskusi razrešitve kolektivno izkušenih problemov, ki se porajajo iz protislovij družbene strukture, in da subkulture porajajo oblike kolektivne identitete, iz katere je mogoče doseči individualno identiteto, ki ni določena z razredom, izobrazbo in s poklicem. Ta rešitev je skoraj vedno začasna in nikakor ni resnična, stvarna; razrešena je na kulturni ravni. (1984, str. 15) Subkultura kot poskus rešitev na simbolni ravni Iz več kot štiri desetletja starega izhodišča za razumevanje načinov življenja mladih bomo izhajali tudi mi. Tudi zato, ker naj bi bila subkultura »zgolj razrešitev na kul­ turni, simbolni ravni « (Brake, 1984, str. 15) , se z vidika realizma mladinskega dela ne opiramo na idealizacijo kakršne koli domnevne prevratniške moči katere koli subkulture. To so le poskusi (pre)živeti mladost kot prehodno obdobje, poskusi mladih, kako najti najustreznejši način za predstavitev sebe kot avtonomne in indi-vidualne osebe, ki pa tudi pripada dani skupnosti. Lahko bi torej rekli, da je vsaka posamezna mladinska subkultura neke vrste bolj ali manj produktiven, bolj ali manj real(istič)en poskus reševanja kolektivno zaznanih protislovij življenjskega sveta udeleženih mladostnikov. Pomembno je, da pri teh poskusih mladi ne po-škodujejo sebe in drugih ali škodijo sebi in drugim. Brake (1985, str. 39) navaja, da sta bila mladina in najstništvo v središču pozornosti proučevanj v ZDA že vsaj v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Tako omenja socio-loga Reuterja, ki je že leta 1936 pisal, da mladostniki živijo v drugačnem svetu kakor odrasli in da ustvarjajo lasten družbeni red, ločen od sveta odraslih. Tudi antropolog Ralph Linton je leta 1942 navajal, da imajo mladi svoje lastne prepoznavne kulturne vzorce. Izraz mladinska kultura je v štiridesetih letih prejšnjega stoletja skoval ame-riški funkcionalistični sociolog Talcott Parsons. Po njegovem mnenju razvije mladin-ska kultura vrednote, nasprotne vrednotam sveta odraslih, kot so produktivno delo, prilagajanje rutini, odgovornost. Mladostniki razvijejo lastne vrednote: zapravlja-nje, hedonistične prostočasne dejavnosti, neodgovornost. Parsons je mladinsko kulturo razumel kot nekakšne obrede prehoda meščanske mladine med njeno mla-dostno odvisnostjo in odraslo samostojnostjo. Mladih iz delavskega razreda v tej sliki ni bilo. Mnogi so Parsonsa kritizirali in opozarjali, da s tem, ko je mladino poj-moval kot nekakšno amorfno vrstniško skupino, ni upošteval razrednega vidika. Tej oceni se pridružujemo tudi mi. Parsonsa navajamo predvsem kot dober primer predstavnika funkcionalističnega pristopa v družboslovju, ki je osnova za konserva­ tivne, pokroviteljske pristope v mladinskem delu. Tem pristopom nasprotujemo. 38 Pojavne oblike mladinske subkulture Brake je navajal naslednje oblike mladinske subkulture, ki jih lahko kot izhodišče za razmisleke o načinih prehoda skozi mladost uporabljamo še danes: prestopniške subkulture, kulturniško uporništvo, reformistična gibanja in politično militantnost (Brake, 1984, str. 20). Prestopniške subkulture so bile, pravi Brake, zlasti razvite med mladino delavskega razreda kot odziv na kolektivno doživljanje problemov. Mladi, ki so odrinjeni in dis-kriminirani, se lahko v določenih vrstniških skupinah čutijo sprejete, sprejemajo druge, čutijo pripadnost določenim vrstniškim skupinam, tudi takšnim, ki jih javnost opredeljuje kot delinkventne, prestopniške, na primer tako imenovanim mladinskim bandam ali tolpam in podobno. V okviru teh skupin lahko imajo tudi popolnoma drugačno predstavo o sebi oziroma o tem, kako jih sprejemajo drugi. Brake bi jih uvrstil v kategorijo prestopniških subkultur. Kulturniško uporništvo se nanaša na »kulturniški odpor« proti prevladujoči hegemo-niji. Reformistična gibanja so pravzaprav »skupine pritiska«, k politični militantnosti pa Brake uvršča politično militantne skupine, ki predlagajo radikalno rešitev. Refor-mistična gibanja in politično militantne skupine lahko umestimo v okvir tistega, čemur rečemo civilnodružbena akcija, iniciativa in podobno, njihove dejavnosti pa se organizirajo predvsem pod pokroviteljstvom nevladnih organizacij. Brake ob tem navaja tudi kategorijo spodobne mladine, torej mlade ljudi, ki jim uspe preživeti čas odraščanja brez vpletenosti v kakšno najstniško kulturo ali vsaj ne v tiste njene vidi-ke, ki so videti deviantni. Ti mladi ljudje, pravi Brake, se lahko ukvarjajo z modnimi stili. Deviantne subkulture pojmujejo to skupino kot negativno zgledniško skupino, kot konformiste ali kot konvencionalno mladino (Brake, 1984, str. 34). Tu se znova spomnimo analitskih izrazov filister, boem in ustvarjalna oseba. Tako lahko navedene načine prehoda skozi mladost, ki jih navaja Brake, povežemo s filistrskimi ravnanji ali s tiho in kolikor se da brezkonfliktno integracijo v družbo. Ob tem se ob Brakovi opazki o tem, da se ti mladi ukvarjajo z modnimi stili, spomnimo na izraz boem. Gregor Tomc je govoril o treh med seboj dokaj različnih tipih mladinskih gibanj. To so subkulture, subpolitike in kontrakulture (Tomc, 1989, str. 7). [Mladinske subkultu-re so tista gibanja mladih, ki oblikujejo predvsem svoje lastne oblike ustvarjanja in življenjskega stila. Mladinske subpolitike so tista gibanja mladih, ki razvijajo lastne oblike političnega prepričanja in delovanja. Mladinske kontrakulture pa skušajo subkulturni in subpolitični vidik združiti v enotno držo. Izraz kontrakultura je konec šestdesetih let prejšnjega stoletja uporabljal ameriški družboslovec Theodore Roszak. Bil je eden prvih akademsko izobraženih raziskovalcev, ki je gojil naklonjenost do prevratnih mladinskih kulturnih gibanj, ki so se razmahnila v šestdesetih letih (Roszak, 1969). V naslednjih desetletjih raziskovalci izraza kontrakultura v kontekstu študij mladinskih kultur skoraj niso več uporabljali. Uveljavil in razširil se je izraz subkultura. Mike Brake navaja, da sta McLung Lee in Milton M. Gordon neposredno po drugi 39 svetovni vojni prva v družboslovju uporabila izraz subkultura za pododdelek nacio-nalne kulture (Brake, 1984, str. 20). Simon Frith navaja Roberta S. in Helen M. Lynd, ki naj bi že leta 1937 v eni od svojih študij o mladini pisala o »samozavedni subkulturi mladih« (Frith, 1986, str. 184). Mladinska gibanja John R. Gillis je zbral podatke o raznih oblikah združevanja, organiziranja in delovanja mladih v Evropi v zadnjih dveh stoletjih. S svojim prispevkom je omogočil vsaj infor-mativni, opisni vpogled v nekatere vidike mladinskih gibanj, slogov življenja in ob-lik ustvarjalnosti mladih na določenem geografskem, političnem in kulturnem po-dročju. Izraza mladina in zgodovina mladine je analitsko ločil od izrazov zgodovina družine, zgodovina šole in zgodovina drugih institucij odraslih (Gillis, 1999, str. 7). Podobno velja za izraza mladinska subpolitika in politika nasploh. Prav v kontekstu razmerja med navedenima izrazoma je smiselno razmišljati tudi o tako imenovanih uporniških subkulturah, o njihovih pojavnih oblikah, razlogih za pojav in njihovih učinkih. Proučevanje pojavnih oblik pomeni navajanje in opis posameznih slogov uporniških subkultur, z analizo razlogov raziskujemo širši družbenopolitični kontekst njihovega pojavljanja, s proučevanjem učinkov pa želimo opredeliti stvarno moč teh strategij za družbeno spreminjanje. Tudi Gillis opozarja na protislovje, ki je vsebovano v mladinskih subkulturah, namreč vprašanje kontinuitete in vprašanje sprememb. Poudarja, da se moramo ob razmišlja-nju o zgodovini mladine osredotočiti na stičišče, kjer se pričakovanja mladih in starih dinamično prepletajo. Demografske in ekonomske razmere navaja kot primarne dejavnike pri oblikovanju zgodovinskih obdobij, skozi katera so mladinske tradicije v Evropi prehajale že od osemnajstega stoletja (Gillis, 1999, str. 8). Poskuša tudi razi-skati, kako sta mladinska tradicija in politična zgodovina zadnjih dveh stoletij delova-li druga na drugo (Gillis, 1999, str. 10). Za razmišljanje o tako imenovanih mladinskih (sub)kulturah je pomenljiv tudi pregled zgodovinskega razvoja izrazov mladost in najstništvo. Mladost kot samostojno pojmovano življenjsko obdobje, s tem pa mla-dostnik kot samostojna družbena skupina v sodobnem smislu, je vzniknila šele v industrijski družbi. Med glavnimi dejavniki je bilo obvezno šolanje, ki je zamaknilo dostop do dela (Gillis, 1999, str. 17). Na šolanje so posredno ali neposredno vezane prve dokumentirane sodobne oblike združevanja mladih, ki bi jih že lahko označili kot svojevrstne subkulture. To so bile razne bratovščine, od tistih, organiziranih v šolah, med študenti, do tistih med obrtniškimi vajenci (Gillis, 1999, str. 34–47). V obdobju modernizacije od leta 1770 do leta 1870 ugotavljamo burno ter pogosto radikalno politično in umetniško dejavnost. Eden ključnih nosilcev dogajanja je bila mladina. 40 Viri in literatura Berger, P., in Luckmann, T. (1988). Družbena konstrukcija realnosti. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Berne, E. (2007). Katero igro igraš?: temeljna knjiga o psiholoških igrah v medčloveških odnosih. Ljubljana: Simesis. Berne, E. (2011). Transakcijska analiza v psihoterapiji: sistematična in individualna socialna psihiatrija, Inštitut za psihoterapijo transakcijske analize, Ljubljana. Brake, M. (1984). Sociologija mladinske kulture in mladincih subkultur. Ljubljana: Krt. Brake, M. (1985). Comparative Youth Culture. London: Routledge. Bourdieu, P. (1984). Distinction: a social critique of the judgement of taste. Massachusetts: Harvard Unive- risty Press. Cazeneuve, J. (1986). Sociologija obreda. Ljubljana: Studia humanitatis. Cohen, A. K. (1997). »A General Theory of Subcultures«. V: Gelder, K., in Thornton, S. (ur.) 1997. The Subcul- tures Reader. London, New York: Routledge. Frith, S. (1986). Zvočni učinki. Ljubljana: Krt. Galeša, M., Gartner, B., Palir, R. (1972). Vzroki osipa v osnovni šoli. Maribor: Založba Obzorja. Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma. Ljubljana: Tangram, zbirka Naravno učenje. Gillis, J. R. (1999). Mladina in zgodovina. Tradicije in spremembe v evropskih starostnih odnosih od 1770 do danes. Šentilj: Aristej. Hribar, T. (1993). Fenomenologija I. Ljubljana: Slovenska matica. James, W. (1970). The Social Self. V: Stone, G. P., and Farberman, H. A. (ed.). Social Psychology Through Symbolic Interaction. Waltham, M. A: Xerox College Publishing. Str. 373–377. Jones, K. (1999). Jungian Theory. V: Runco, M. A., Pritzker, S. R. (ur.) (1999). Encyclopedia of Creativity, Vol. II. Academic Press. Str. 109–118. McRobbie, A. (1990). Settling accounts with subcultures: a feminist critique. V: Frith, S., in Goodwin, A. (ur.). On record: rock, pop, & the written word. London: Routledge. McRobbie, A., in Garber, J. (1997). Girls and subcultures. V: Gelder, K., in Thornton, S. (ur.), The subcultures reader. London, New York: Routledge. Mead, G. H. (1997). Um, sebstvo, družba. Ljubljana: Založba Krtina. Poštrak, M. (1994). V znamenju trojstev. Socialno delo, letnik 33, št. 4, str. 325–342. Poštrak, M. (2001). Antropološki zorni kot. Socialno delo, letnik 40, št. 2–4, str. 207–229. Poštrak, M. (2002). Subjekt in intersubjektivnost. Socialno delo, letnik 41, št. 5, str. 249–271. Poštrak, M. (2006). Nasilje kot sporočilo. Šolsko svetovalno delo, letnik 11, št. 3–4, str. 3–8. Poštrak, M. (2015). Koncepti socialnega dela z mladimi. Socialno delo, letnik 54, št. 5, str. 271–281. Poštrak, M. (2018). Dometi socialno konstruktivističnega modela socialnega dela. Socialno delo, 56(2), str. 133–148. Rojek, C. (1995). Decentring leisure: rethinking leisure theory. London: Sage Publications, Ltd. Šelih, A., ur. (2000), Prestopniško in odklonsko vedenje mladih – vzroki, pojavi, odzivanje, založba Bonex, Ljubljana. Tomc, G. (1992). Osebna konstrukcija realnosti. Družboslovne razprave, št. 13, str. 62–78. Roszak, T. (1969). The Making of the Counter Culture. New York: Doubleday Anchor. Tomc, G. (1989). Druga Slovenija: zgodovina mladinskih gibanj na Slovenskem v 20. stoletju. Ljubljana: Univerzitetna konferenca ZSMS, Knjižnica revolucionarne teorije. Whyte, B. (2009). Youth Justice in Practice, Making a Difference. Bristol: The Policy Press. Wood, J., Hine, J., ur. (2009). Work with Young People. London: Sage Publications. 41 Potrebe in razvojne naloge mladostništva Urška Česnik Urška Česnik je vedno nasmejana, optimistična in barvita. Po izobrazbi psihologinja in pedagoginja, katere strast in izziv so ljudje. Po duši mladinska delavka, ki svoje dolgoletne izkušnje na domači in mednarodni ravni uporablja predvsem znotraj področij socialnih veščin, komunikacije, razvoju ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter kariernega svetovanja za mlade. Svoje poslanstvo vidi v mentoriranju mladinskih projektov ter promociji priznavanja in beleženja neformalnega učenja preko platforme Ljubljana mesto učenja ter digitalnih učnih značk. Mladost je obdobje, ki se ga pogosto spominjamo po intenzivnih čustvih, prvih resnih vprašanjih o sebi in svetu, pa tudi po iskanju svojega mesta med vrstniki, v družini in družbi. Čeprav mladost pogosto povezujemo predvsem s telesnimi spremembami, je veliko več – je obdobje prehodov, notranjih bojev, raziskovanja in odraščanja, ki ne poteka za vse enako. Kot mladinski delavci in strokovnjaki vemo, da se mladi v to obdobje podajajo z različnimi izhodišči, priložnostmi in ovirami – in prav zato je razumevanje razvojnih okvirov ključno za naše delo. Mladost lahko opredelimo kot prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo. Začenja se s puberteto, ki jo navadno povezujemo z obdobjem pospešenega teles-nega razvoja, v razvojni psihologiji pa ta termin opisuje tudi številne psihološke spremembe (Zupančič, 2009). Mladostništvo zaradi specifik njegovih posameznih podobdobij lahko delimo na: ● zgodnje (do približno 14. leta starosti), ● srednje (do približno 17. ali 18. leta starosti) in ● pozno (do približno 22. ali 24. leta starosti). Se pa v sodobnih družbah meje mladostništva pomikajo vse bolj navzgor. Različne stroke (sociologija, psihologija andragogika) tudi uporabljajo različna merila za do-ločitev zgornje meje mladostništva, nekatera bolj objektivna kot druga (Zupančič, 2009). Morda najboljši opis je psihološko merilo, ki zajema uspešno rešitev ključnih razvojnih nalog mladostništva ter doseganje spoznavne, čustvene, socialne in moral-ne zrelosti (Zupančič, 1997, v: Zupančič, 2009). Zrelost je stanje ali obdobje v življenju, ko posameznik doseže raven (telesnega, čustvenega, spoznavnega, socialnega in moralnega) odraslega. Zrelosti posameznik ne doseže na vseh področjih razvoja istočasno. Zaradi zamika doseganja meril (izjema je pravno merilo, v Sloveniji 18 let) in številnih individualnih razlik med posamezniki glede doseganja psihološke zrelosti, dokonča-nja izobraževanja in doseganja ekonomske neodvisnosti so strokovnjaki opredelili novo razvojno obdobje med mladostništvom in odraslostjo. Psihologi ga poimenu-jemo prehod v odraslost, nanaša pa se na starostno obdobje od poznih najstniških let do sredine dvajsetih, s trendom podaljševanja v zgodnja trideseta leta (Zupančič, 2011). Za posameznike v tem obdobju pa navadno uporabljamo kar izraza mladina in mladi (Zupančič, 2009). Pojmovanji in ciljna skupina so nam v mladinskem sektorju še kako domači. 43 In prav razumevanje mladosti kot raztegljivega in vse bolj kompleksnega obdobja (ki lahko v praksi traja tudi do 29. leta, kot to opredeljuje Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju – ZJIMS) je ključno za delovanje mladinskega sektorja. Mladi niso homogena skupina, temveč posamezniki v različnih fazah psihološkega, social-nega in ekonomskega zorenja. Po eni strani postajajo vse bolj čustveno, vrednotno in materialno neodvisni, po drugi strani pa še vedno niso v celoti prevzeli odgovor-nosti odraslih in stalno raziskujejo svoje življenjske možnosti (Zupančič, 2011; Zupan-čič in Sirsch, 2018). Mladinsko delo mora biti zato dovolj prožno, da se odziva na potrebe tako 14-letnika, ki išče prvo varno izkušnjo v javnem prostoru, kot tudi 27-letnice, ki se sooča z ekonomskim prekarstvom in identitetnimi prehodi v odraslost. Priznavanje teh razlik je temelj za načrtovanje programov, ki mladim nudijo podporo, prostor in možnost aktivnega sodelovanja. Težavnosti mladostniškega obdobja Mladost je pogosto označena kot »nevihtno obdobje« – tako v znanstveni literaturi kot v vsakdanjih pogovorih. In res, marsikateri mladostnik preživlja obdobja nego-tovosti, notranjih konfliktov, eksperimentiranja, upora ali umikanja vase. A kot mladinski delavci vemo, da za takim vedenjem pogosto stojijo povsem naravne razvojne spremembe ter potreba po Ni vsaka impulzivnost »problem«, preizkušanju meja in iskanju varnega ni vsak umik »apatija« – pogosto prostora za izražanje. Ni vsaka impul- gre le za iskanje poti skozi zmedeno zivnost »problem«, ni vsak umik »apa- realnost, ki jo mladostnikom ponuja tija« – pogosto gre le za iskanje poti sodobni svet. skozi zmedeno realnost, ki jo mlado- stnikom ponuja sodobni svet. Zgodnje znanstvene razlage mladostništva so bile izrazito biološko usmerjene, sledile so teorijam Darwina in Rousseauja ter mladostnike opisovale kot izrazite idealiste in nasprotnike avtoritet, ki nenadzorovano izražajo čustva, stalno nihajo v razpoloženju, stališčih in vedenju ter so izjemno konformni z normami vrstnikov (Zupančič, 2009). Vzroki vedenjskih sprememb v mladostništvu naj bi bili biološki in povezani s pubertetnimi spremembami ter naj ne bi bili podvrženi socialnim in kulturnim dejavnikom. S časom naj bi se umirili in dokončno ugasnili (Hall, 1904, v: Zupančič, 2009). Kulturni antropologi sklepajo drugače. Viharnost mladostništva povezujejo prav z družbenimi in kulturnimi vplivi (Zupančič, 2009). R. Benedict (1950, v: Zupančič, 2009) ugotavlja, da je »mladostniška težavnost« posledica diskontinuitete v učenju socialnih vlog, ki velja za obliko kulturnega pogojevanja (Zupančič, 2009). 44 To pomeni, da od neke starostne skupine družba pričakuje določeno obliko vedenja, ki ga v tem obdobju spodbuja, v drugem starostnem obdobju pa od istih posame-znikov pričakuje nasprotno vedenje. Ti posamezniki se morajo zgodnejših oblik ve-denja najprej odnaučiti, da bi se lahko naučili nasprotnega vedenja. In če so se posa-mezniki v predindustrijskih družbah razvijali v svet, ki je bil podoben svetu njihovih prednikov, v času industrijskih družb pa v svet, ki je poznal zmerne (družbene in tehno-loške) spremembe, ki so sedanjost delale manj napovedljivo, je razvoj posameznikov v postindustrijskih družbah še dodatno otežen. Hitre družbene, tehnološke in druge spremembe delajo prihodnost praktično nenapovedljivo. Simbolni prikaz težavnosti mladostniškega obdobja, vsebinska ideja Urška Česnik Vloga staršev in drugih pomembnih odraslih vse bolj izgublja pomembnost, s sta-lišča prihodnosti je namreč njihovo znanje zastarelo, v njihovem sedanjem načinu življenja pa ni prilagojenih vzorcev vedenja prihodnosti (Zupančič, 2009). Mlado-stniki se posledično znajdejo v precejšnji negotovosti, zanesti se morajo nase in na pripadnike svoje generacije. Preteklost namreč nima več posebnega pomena za njihovo prihodnost, ker jim ne ponuja odgovorov na izzive in vprašanja njihove prihodnosti. Ken Robinson svoj slavni TED pogovor »Do schools kill creativity« iz leta 2007 začne s tezo, da dandanes nimamo jasne predstave o tem, kakšna bo naša prihodnost – prihodnost, ki leži na ramah mladih. Kot primer navede, da bodo otroci, ki so se začeli šolati leta 2007, uradno upokojeni v letu 2065, in čeprav nihče ne ve, kakšen bo svet čez pet let, kaj šele čez štirideset, jih za ta svet neznane prihodnosti izobražujemo. 45 Vseeno sodobne raziskave kažejo, da so bile starejše študije pogosto razlagane pristransko in da večine mladostnikov ne moremo označiti kot problematične. Večina mladih je namreč dobro prilagojenih, domnevna psihološka nezrelost tega razvojnega obdobja pa na njihovo vsakodnevno delovanje vpliva minimalno (Zupančič, 2009). Mladinsko delo ima pri »težavnosti« mladostništva posebno vlogo: ne vidi mladih kot težavne skupine, temveč kot skupino s posebnimi izzivi in ogromnim potencialom. S svojim pristopom, ki temelji na prostovoljni vključitvi, odnosu z mladinskim de-lavcem in varnem prostoru, mladinsko delo blaži pritiske mladostništva. Deluje kot most med posameznikom in družbo ter mladim omogoča, da lahko izražajo svoja občutja in izkušnje brez stigme, pritiska ali ocenjevanja. Namesto da bi mladim postavljali diagnoze, jim mladinski delavci zastavljamo vprašanja, da lažje sami oblikujejo svoje odgovore. Morda nam pri tem pomaga stalno opominjanje, da smo vsi bili enkrat mladi in da v resnici, navkljub poudarjanju »težavnosti mlado-stništva«, raziskave kažejo, da je delež problematičnih mladostnikov v populaciji sorazmerno enak deležu problematičnih odraslih. Razvojne naloge mladostništva Odraščanje ni le biološki proces, temveč tudi učenje, prevzemanje odgovornosti in preizkušanje sebe v različnih življenjskih vlogah. Razvojne naloge mladostništva zato niso le »psihološke postaje«, temveč procesi, v katerih mladi iščejo odgovore na vprašanja, kdo so in kam gredo. In pri tem nikakor niso sami. Na njihovo pot vplivajo družina, šola, mediji, družbene norme – in tudi mladinsko delo. Razvojna naloga je spretnost, znanje, način vedenja, ki ga mora posameznik v določenem obdobju svojega življenja usvojiti, da bi učinkovito deloval v določeni družbi in v določenem zgodovinskem času. (Zupančič, 2020) Havighurst je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predvidel osem temeljnih razvojnih ali psihosocialnih nalog, ki bi jih za potrebe optimalnega razvoja v razvoj-nem obdobju mladostništva moral doseči vsak posameznik. Danes so družbene spremembe in vse večja zahtevnost postindustrijskih družb še povečale zahteve do posameznikov v smislu vsakodnevnih in delovnih dolžnosti ter odgovornosti. S tem so se v zadnjih desetletjih spremenili tudi pričakovanja in norme o razvoju ter pojavi-le nove razvojne naloge ali se je njihovo obvladovanje premaknilo v obdobje prehoda v odraslost. M. Zupančič (2020) navaja dvanajst ključnih razvojnih nalog mladostni-štva, ki jih predstavljam v spodnji preglednici. 46 razvojna naloga opis razvojne naloge Prilagajanja na Sprejemanje in razumevanje normativnosti hitrih telesnih sprememb telesne spremembe in zunanjega videza brez pretiranih frustracij, razvoj samostojne skrbi za telo in zdravje ter strategij za učinkovito telesno delovanje (rekreacija, šport, delo, vsakodnevne dejavnosti). Psihološko Reševanje čustvene odvisnosti od staršev ob ohranjanju povezanosti osamosvajanje z njimi in preoblikovanje odnosa s starši v smislu odnosa z odraslimi. v odnosu do staršev Razvoj osebnostne Raziskovanje, preizkušanje in opredeljevanje sebe na več področjih, identitete običajno zaporedno (na primer na medosebnem, prostočasnem, finančnem, ideološkem). Prevzemanje Samostojno odločanje o osebnih zadevah in prevzemanje odgovornosti odgovornosti za posledice. za lastna dejanja Preoblikovanje Razvoj socialnih spretnosti, kompetenc, sodelovalnega vedenja, vrstniških in reševanja medosebnih sporov, avtonomne soodvisnosti v vrstniški prijateljskih odnosov skupini in prijateljskih odnosih. Priprava na Razvoj medosebnih spretnosti v interakcijah intimnih partnerskih partnerstvo razmerij, pridobivanje izkušenj ter spoznavanje in razumevanje različnih vidikov partnerskega življenja. Oblikovanje družbene Prevzemanje istospolne družbene vloge in vadba vedenja v tej vlogi spolne vloge (če družbene norme različni vlogi določajo). Priprava na Razvoj poklicnih zanimanj, ciljev, poklicno odločanje, izbira poklica, poklicno delo izobraževanje za izbrani poklic, iskanje ustrezne zaposlitve. Pridobivanje znanja, Kritična presoja in preudarna raba informacij, ki jih sporočajo mediji, spretnosti, kompetenc razvoj strategij za spoprijemanje s pastmi sodobne tehnologije, pri rabi medijev in družbeno sprejemljiva in časovno omejena raba pametnih naprav digitalne tehnologije in družbenih omrežij. Oblikovanje Samostojna opredelitev za določene vrednote, oblikovanje vredno- vrednotne usmeritve tnega sistema, hierarhije vrednot ter delovanje v skladu z njimi. Ekonomsko Pridobivanje finančnega in potrošniškega znanja, razvoj spretnosti, osamosvajanje kompetenc in vedenja na teh področjih, finančna neodvisnost in bivanjsko osamosvajanje. Razvoj družbeno Ravnanje v skladu z družbenimi normami, zavzemanje za družbene odgovornega vedenja vrednote in cilje, prevzemanje dolžnosti in odgovornosti za druge in sodelovanje v družbi ljudi in družbo ter okolje, državljansko udejstvovanje. Dvanajst ključnih razvojnih nalog mladostništva iz raziskave M. Zupančič (2020). 47 Se pa razvojne naloge mladostništva ne uresničijo same od sebe – za njihov uspešen potek je ključno, da ima mladostnik dostop do spodbudnega in podpornega okolja. In prav tu ima mladinsko delo posebno mesto – mladim omogoča razvijanje kompe-tenc, eksperimentiranje z različnimi vlogami, učenje socialnih veščin in sprejemanje odgovornosti – vse to na način, ki temelji na enakovrednem odnosu in prostovoljni udeležbi. Z dobro zasnovanimi programi lahko mladinsko delo neposredno podpira učenje, ustvarjalnost, sodelovanje, samorefleksijo – torej tiste vidike, ki mladostniku pomagajo uresničevati razvojne naloge na svoj način, v svojem ritmu, z občutkom, da ni sam. Mladost kot ključno obdobje oblikovanja identitete Če mladostniki niso homogena skupina, tudi mladostništvo ni linearno. Na mladost moramo gledati kot na dinamični proces, kjer razvoj ne poteka po enotni poti, temveč vključuje vzpone in padce, eksperimentiranja, prehode med vlogami in večplastne izkušnje. Mladi niso pasivni »subjekti v razvoju«, temveč že v sedanjem trenutku aktivno sooblikujejo svoj svet – razvijajo kritično mišljenje, izražajo ustvarjalnost, sodelujejo v skupnostih, pogosto pa tudi sprožajo družbene spre-membe. Tak pogled mladinskemu delu nalaga, da mladim ne le »pomaga odrasti«, temveč jih že zdaj prepoznava kot kompetentne in dragocene sogovornike ter soustvarjalce bolj vključujoče družbe. Erikson (1968, v: Zupančič, 2009, 2020) je identiteto opredelil kot posameznikov način organiziranja vseh preteklih in sedanjih identifikacij, značilnosti, želja in usmeritev, za katere posameznik verjame, da najbolje predstavljajo njega. Gre za koherentno in celovito organizirano Na mladost moramo gledati kot na pojmovanje sebe kot od drugih različ- dinamični proces, kjer razvoj ne nega posameznika, ki vključuje vred- poteka po enotni poti, temveč note, prepričanja in cilje, za katere se je vključuje vzpone in padce, posameznik opredelil (Zupančič, 2009, eksperimentiranja, prehode med 2020). Oblikovanje identitete poteka vlogami in večplastne izkušnje. prav v obdobju mladostništva, ki je čas intenzivnega raziskovanja. Mladostniki se sprašujejo, kdo so, kaj verjamejo, komu ali čemu pripadajo in kakšna je njihova vloga v svetu. Odgovori na ta vprašanja pa zahtevajo razvite spoznavne in socio-kogni-tivne sposobnosti ter precejšnjo mero samostojnosti in socialnih izkušenj (Zupančič, 2009, 2020). Razvoj identitete in z njim povezana identitetna kriza je ena najbolj izstopajočih značilnosti mladostništva in prehoda v odraslost ter ključna razvojna naloga tega obdobja (Zupančič, 2020). Da bi odkrili, kdo smo in kaj nam ustreza, moramo 48 preizkušati različne vloge in se o njih preizpraševati – katera vloga, če sploh katera, odraža naš pravi jaz. Identiteta se ne oblikuje iz ničesar in nenadoma. Na njen razvoj vplivajo zgodnje poteze in izkušnje, ki jih mladostniki v procesu preverjanja, da bi našli tisto, ki jim najbolj ustreza, zanikajo ali zadržijo, jih preoblikujejo ali dopolnijo, tudi s povsem novimi vsebinami (Zupančič, 2009). V mladostništvu postanemo opazovalci lastnih sprememb in potrebujemo čas, da te spremembe vključimo v novo sliko o sebi. In tudi, ko dosežemo lastno individualnost, ta ne pomeni nujno končnega dosežka, saj ni statična, ampak ima potencial za nadaljnje spreminjanje, popravljanje ali dopolnjevanje, ki je pogojeno z vsako novo (večjo) spremembo v posameznikovem življenju (Zupančič, 2009, 2020). Marcia (1980, v: Zupančič, 2020) je opredelil štiri identitetne položaje v mladostni-štvu, ki pa ne pomenijo stopenjskega razvoja. Posamezne položaj določata dva bis-tvena elementa: ● kriza ali identitetno raziskovanje kot obdobje tehtanja, raziskovanja, preizkušanja alternativ in odločanja o pomembnih področjih posameznikovega življenja in ● opredelitev kot osebna investicija v neko dejavnost, sistem prepričanj, opredelitev za določene cilje, vrednote. Prisotnost ali odsotnost obeh elementov določa identitetne položaje, ki jih pred-stavljam v preglednici: primer mladostnika v tem identitetnem položaju (povzeto po resničnih primerih iz kariernega identitetni položaj: svetovanja avtorice v okviru Mreže KROJ) Razpršeni identitetni položaj zavzemajo posamezniki, Fant B. se je vpisal na študij, za katerega se je odločil ki so morda doživeli nekaj krize, navadno pa niso v njej njegov najboljši prijatelj. Nima nobenih želja glede tega, in se niso za nič opredelili. Navadno še niso raziskovali kam naj bi ga študij popeljal, predvideva, da bo čas pomembnih alternativ na nobenem življenjskem pokazal, kaj mu je usojeno. Trenutno se želi zabavati področju in niso sprejeli pomembnih življenjskih in izkoristiti prednosti študentskega življenja. Če ga odločitev. Preizkušanje in opredeljevanje jih ne zanimata, vprašaš, kdo je in kaj bi lahko povedal o sebi, reče, da stanje fluidnosti pa jih ne moti. Ta položaj navadno ne ve in da se s tem ne ukvarja. Če bi mu dekle, ki mu zavzemajo mladostniki v zgodnjem mladostništvu, je všeč, reklo, da študij, ki ga je izbral, zanj ni pravi, ki so na videz brezskrbni, v bistvu pa so brezciljni in bi verjetno precej hitro zamenjal študijsko smer. v svojih dejavnostih ne najdejo pravega smisla. Do sebe imajo ambivalenten odnos in so sprejemljivi za različne (predvsem vrstniške) vplive. Če ta položaj vztraja, so lahko osamljeni, tudi depresivni. 49 Privzeti identitetni položaj zavzemajo posamezniki, Dekle E. se je odločilo študirati medicino. Oba njena ki so trdno zavezani določenim ciljem, vrednotam in starša in tudi starejši brat so zdravniki. Status, ki ga ta vedenjskim slogom ter nikoli niso doživeli identitetne poklic prinaša, se ji zdi zelo pomemben, že od otroštva krize. Čeprav so se opredelili, sami niso preizkusili govori, da se bo nekoč tudi sama pridružila družinski različnih alternativ in se na podlagi teh odločali. Za svojo praksi. Po koncu srednje šole se ji je ponudila priložnost lastno prihodnost so sprejeli načrte pomembnih drugih. polletnega pripravništva v tujini, vendar jo je zavrnila, Ta položaj navadno zavzemajo mladostniki zgodnjega, ker ne želi ogroziti prihodnosti, ki si je je vedno želela. manj pa srednjega in poznega mladostništva. Zanje Če jo vprašaš, kdo je in kaj bi lahko povedala o sebi, reče, je značilna mladostniška togost, strogo verjamejo da je bodoča hematologinja, ki bo imela dva otroka in v družbena pravila in norme, so konvencionalni, moža, prav tako zdravnika. pogosto stvari stereotipizirajo. Pogosto so netolerantni do drugačnosti, bojijo se zavrnitve oseb, od katerih je odvisno njihovo samospoštovanje. Odloženi identitetni položaj zavzemajo posamezniki, Fant G. je po srednji šoli začel delati v skladišču. Delo mu ki tehtajo in preizkušajo različne življenjske možnosti, omogoča osnovni prihodek, s katerim pokrije najem ki najbolj ustrezajo njim in družbenim zahtevam sobe in odselitev od doma. Izmensko delo mu omogoča njihovega okolja. Nujen je dosežen predhodni identitetni tudi, da se udeležuje številnih brezplačnih izobraževanj položaj, ni pa nujno, da posameznik doseženi položaj in aktivnosti, ki jih za mlade ponujajo v njegovem zavzame. Ta položaj pomeni stanje identitetne krize, lokalnem okolju. Vedno ga je zanimalo delo z živalmi, v kateri posameznik še nima dovolj izkušenj, na podlagi a ni imel želje po nadaljnjem izobraževanju, saj meni, katerih bi se opredelil za pomembne cilje v svojem da ga študij veterine ne bi približal želeni viziji dela življenju, zato začasno odloži pomembne življenjske z živalmi. Če ga vprašaš, kdo je in kaj bi lahko povedal odločitve. Poskuša ugotoviti, kaj hoče, zakaj to hoče o sebi, reče, da se še išče. Veliko časa posveti branju in kako bo to dosegel. Veliko razmišlja, išče informacije in raziskovanju dela z živalmi v terapevtskih procesih. in preizkuša različne vloge (ali si vsaj sebe zamišlja v Če bi mu mladinski delavec ponudil priložnost njih), njegove končne odločitve pa bodo manj radikalne prostovoljnega dela ali plačanega pripravništva v tujini, od tistih, ki jih preizkuša. Posamezniki v tem položaju bi verjetno našel vsaj pet organizacij, ki bi jih želel so značilno neodvisni, razmišljajo racionalno in kritično, obiskati. so odprti za nove izkušnje in pripravljeni na soočanje s težavami ter se pogosteje zapletejo v konflikte. Doseženi identitetni položaj zavzemajo posamezniki, Dekle S. se je po končanem šolanju na mednarodni ki so izšli iz odloženega položaja. Po preizkušanju spletni platformi in tečaju za mlade podjetnike v njenem različnih možnosti so oblikovali nov konstrukt kraju odločila odpreti lepotni salon. Starše je prosila za pojmovanja sebe, ki je koherenten, kontinuiran in finančno pomoč pri nakupu delovnega prostora, izdelala razmeroma stalen. Nekatere priložnosti so zavrnili, je tudi natančen načrt za povračilo stroškov v naslednjih druge sprejeli. Pripravljeni so slediti dolgoročnim desetih letih (v skladu s svojo finančno uspešnostjo). ciljem na različnih področjih svojega življenja in razvijejo Obiskala je dodatno brezplačno karierno svetovanje, pripravljenost za psihološko intimnost z drugo osebo. po nasvetu karierne svetovalke se je srečala tudi z osebo, Sebe, svoje sposobnosti in omejitve v celoti sprejemajo. ki je podobno pot samostojne podjetnice pravkar So optimistični in odprti za nove ideje, a hkrati sposobni prehodila. Če jo vprašaš, kdo je in kaj bi lahko povedala obdržati lastne standarde vedenja in vrednote, ki so o sebi, reče, da je vizažistka, ki vodi svoj salon, in da je jih sprejeli. Znajo se spoprijeti s stresom in so uspešni glavna umetnica za ličenje za glasbene videospote v intimnih zvezah. izbrane produkcijske hiše. Po petih letih vodenja lastnega salona že načrtuje nakup skupnega doma s svojim partnerjem. Identitetni položaji mladostnikov iz raziskave Marcia (1980). 50 M. Zupančič (2020) opozarja, da hitrost sprememb zadnjih desetletij (tehnološki na-predek, družbene spremembe, dostop do informacij, raznovrstne izbire življenjskih poti) povečuje negotovost mladih glede njihove prihodnosti, obdobje oblikovanja identitete pa se posledično podaljšuje in postaja vse bolj individualizirano. Izhajajoč iz predstavljenega modela s štirimi identitetnimi položaji (Marcia, 1980, v: Zupančič, 2009, 2020), se je treba bolj kot na kategorije (položaje) usmerjati na procesno usmerjen razvoj identitete ter širino in globino samoraziskovanja posameznikov. Razvoj identitete je torej dvokrožen – mladi raziskujejo, se na podlagi tega opredelijo (prvi krog), te opredelitve nadalje raziskujejo, ocenjujejo in tehtajo ter se z nekaterimi izbirami poistovetijo (Zupančič, 2020). Hkrati se v zadnjih desetletjih pojavlja potreba po preučevanju razvoja identitete ne le na splošno, ampak tudi po ločenih področjih – na primer etnična, državljanska, finančna identiteta ali identiteta na področju izobra-ževanja in identiteta spolne usmerjenosti, če jih naštejemo le nekaj. Mladost kot obdobje možnosti in ranljivosti Mladost je obdobje napetosti med izjemnim potencialom in povečano ranljivostjo. Po eni strani je to čas ustvarjalnosti, energije, idealizma in intenzivne osebnostne rasti, po drugi pa obdobje, ko so mladi bolj dovzetni za psihosocialna tveganja, kot so anksioznost, depresija, socialna izključenost in škodljiva vedenja. Mladinski de-lavci pogosto doživljamo to dvojnost v praksi: mladostniki izkazujejo željo po sa-mostojnosti, prispevku k skupnosti, raziskovanju lastne identitete, hkrati pa se spo-padajo z negotovostjo, družbenimi pritiski in nezaupanjem vase. Raziskave kažejo, da je mladost, podobno kot zgodnje otroštvo, občutljivo razvojno obdobje, v katerem tako normativni kot neustrezni vedenjski vzorci pomembno vplivajo na prihodnje življenjske poti (Sawyer in drugi, 2012). Zato moramo to obdobje razumeti kot kritično okno priložnosti – za podporo, opolnomočenje in dolgoročno preventivo. Obdobje mladostništva kot kritično okno priložnosti, vsebinska ideja Urška Česnik 51 Glavne sile današnjega časa – od industrializacije in digitalizacije do vse večje mo-bilnosti in urbanizacije – preoblikujejo pogoje, v katerih mladi odraščajo. Posledično tradicionalni dejavniki, kot so družina, skupnost in šola, izgubljajo moč nadzorovanja in usmerjanja prehoda v odraslost (Sawyer in drugi, 2012). Vse manj je soglasja med generacijami in znotraj različnih skupnosti o tem, kdaj in kako naj bi mlad človek prevzel vlogo odraslega. To ustvarja nov kontekst za mladinsko delo – tisto, kar je nekoč ponujala skup-nost, mora danes pogosto nadomestiti strukturirano, a še vedno dovolj odprto okolje, v katerem mladi najdejo podporo, varnost in spodbudo. Mladinski centri, klubi, programi in mentorji so pogosto edini »most« med osebnim potencialom mladostnika in širšo družbo. Potrebe mladih danes in jutri Mladostniki vsak dan doživljajo različna stanja, čustva in odzive. Pogosto za tem tiho stojijo njihove potrebe – tiste bolj očitne, kot so potreba po počitku po napor-nem dnevu v šoli ali po hrani med dolgimi aktivnostmi, in tiste bolj subtilne, kot so potrebe po tem, da jih vrstniki sprejmejo, da jih odrasli slišijo, da imajo občutek, da nekaj obvladajo in da jih svet jemlje resno. Včasih te potrebe ostanejo neizražene ali jih mladi sami ne znajo poimenovati – namesto tega čutijo tesnobo, razdraženost, praznino ali umik, kar kaže na notranje neravnovesje. In ker mladostniki svojih potreb pogosto ne izražajo neposredno, je naloga odraslih – še posebej mladinskih delav-cev –, da razvijemo občutljivost in razumevanje za različne izraze teh potreb. Izziv za bralce: V letu 2024 so v Društvu Center za pomoč mladih vprašali 2894 mladih, starih med 14 in 30 let, kako so zadovoljni na različnih področjih svojega življenja. Med drugim so mladi odgovarjali na vprašanji: Česa se glede prihodnosti veseliš? in Kaj te glede prihodnosti skrbi? Vabim vas k branju njihovih odgovorov in vas izzivam, da v njih poiščete potrebe mladih, ki se skrivajo v ozadju, in razmislite, kateri in kakšni mladinski programi bi v prihodnje na te potrebe uspešno odgovorili. Zakaj govorimo o potrebah mladih? Ker so potrebe osnovni motivatorji našega vedenja. Najosnovnejša je delitev na fiziološke in psihosocialne potrebe (Pupa-her, b. d.), morda najbolj znana pa je hierarhija potreb po Maslowu; ta predvideva pet stopenj, ki si sledijo od tistih nujnih za preživetje do tistih, s katerimi se lahko ukvarjamo šele, ko so izpolnjene naše osnovne potrebe, in ki prispevajo h kakovosti našega življenja, gradnji osebnih potencialov in samouresničitvi. Višje kot so potrebe v hierarhiji, težje jih je zadovoljiti, saj nanje vplivajo številni medosebni in okoljski dejavniki (McLeoud, 2025). 52 HIERARHIJA POTREB POTREBA PO SAMOIZPOLNITVI samo- aktualizacija potreba po ugledu in spoštovanju PSIHOLOŠKE POTREBE potreba po pripadanju in ljubezni potreba po varnosti OSNOVNE POTREBE fiziološke potrebe (dihanje, spanje, hrana, voda, gibanje, odvajanje, spolnost, vzdrževanje homeostaze ...) Hierarhija potreb po Maslowu, povzeta po originalni ilustraciji na spletni strani "Psihoterapija Sabina Kojc". Teorijo Maslowa lahko uporabimo tudi v mladinskem delu, saj nas opomni, da vedenja mladih ne moremo razumeti le kot preprost odziv na zunanje okoliščine, ampak moramo nanj gledati celostno in upoštevati fizične, čustvene, socialne in razvojne potrebe mladih. Naša osnovna naloga je, da ustvarjamo okolja, ki so varna, vključu-joča, podpirajoča in spoštljiva in v katerih se mladi počutijo slišane in cenjene. Šele ko je tem pogojem zadoščeno, bodo mladi lahko raziskovali svoje interese in poten-ciale, krepili svojo samozavest, sprejemali odgovornost za svoje vedenje ter razvijali nove kompetence. Kako lahko to uporabimo v praksi? ● Zadovoljevanje fizioloških potreb z omogočanjem osnovnega udobja: dostop do hrane in pijače, počitka, varnega prostora. ● Zagotavljanje varnosti z jasnimi dogovori (pravili), gradnjo zaupanja, varova- njem pred nasiljem ali diskriminacijo. ● Gradnja občutka pripadnosti: gradnja skupnosti, medosebnih vezi, sprejemanje drugačnosti, sodelovalni odnosi in skupinske aktivnosti. ● Podpora pri oblikovanju pozitivne samopodobe: oblikovanje dejavnosti in prilož- nosti za uspeh, pohvale za trud in napredek, preigravanje timskih vlog, omogoča-nje sprejemanja odgovornosti za lastno učenje in odgovornosti znotraj skupine. ● Samouresničitev: spodbujanje ustvarjalnosti, raziskovanja lastnih interesov, prostovoljstva, eksperimentiranja, mentorstvo in promocija zavzemanja za lastno skupnost in spremembe v njej. 53 Pripadnost, mojstrstvo, samostojnost in velikodušnost S hitrimi spremembami v družbi se posledično spreminjajo tudi ključne potrebe mladih danes in jutri. Vseeno pa se strokovnjaki pozitivnega razvoja mladih strinjajo, da bodo mladostniki lahko razvili svoje potenciale v celoti le, če bodo zadovoljene njihove temeljne razvojne potrebe. Osebno mi je zelo ljuba delitev avtoric S. Kava-naugh in B. Allen (2019), ki navajata štiri ključne potrebe mladih: ● Pripadnost – Zavedanje, da za mlade nekdo skrbi in da so povezani z drugimi v skupnostih, katerih del so. Mladi potrebujejo priložnosti za ustvarjanje zaup-nih vezi, ki lahko vodijo do občutka sprejetosti, spoštovanja in navezanosti, pri čemer iščejo dragocene medosebne povezave, ki jim pomagajo razviti občutek varnosti, socialne kompetence in zdrave meje v medosebnih odnosih. ● Mojstrstvo – Zavedanje mladih, da so sposobni in uspešni pri reševanju proble mov in soočanju z izzivi. Omogočanje praktičnih izkušenj pri doseganju ciljev, ki so usklajeni z njihovimi lastnimi interesi, priložnosti za prakso in dokazo vanje spretnosti, čemur sledi čas za razmislek in prejemanje povratnih informacij. ● Samostojnost – Zavedanje mladih, da imajo vpliv in avtonomijo pri odločanju, občutek nadzora in odgovornosti za lastna dejanja. Ponujanje možnosti vode-nja za razvoj samozadostnosti in samozavesti. ● Velikodušnost – Zavedanje mladih, da ima njihovo življenje smisel in namen prek povezovanja s svojimi skupnostmi, da se lahko naučijo »vračati« svojim skupnostim/družbi ter imajo priložnosti za razvoj empatije in odkrivanje svojega poslanstva, predvsem pa, da so del aktivnosti, ki obravnavajo potrebo njihovih skupnostih po krepitvi vrednot, kot so altruizem, pravičnost in socialna pravičnost. Rita Pierson je učiteljica, ki v svojem TED govoru »Every kid needs a champion« pove, da mladim, ki so najmanj akademsko uspešni, v prvi šolski uri prebere naslednji citat: »Prišel sem kot nekdo z vrednostjo, in s tem, kar bom tukaj doživel, bom postal še boljša različica sebe.« Pove tudi, da vsak mladostnik potrebuje podpornika in da kot učiteljica (enako velja za nas kot mladinske delavce) ustvarja zapuščino odnosov, ki puščajo trajno sled, in da je kot izobraževalka »rojena«, da v drugih pusti pečat in vpliva na njihova življenja. 54 Potrebe in želje: kako jih ločujemo in kako se nanje odzivamo Potrebe in želje nas spremljajo na vsaki stopnji razvoja, vendar jih pogosto zamenjujemo ali enačimo. Ključna razlika med njimi je v posledicah njihove neizpolnitve. Medtem ko so potrebe temeljne za naše preživetje in zdravo delovanje (na primer zrak, voda, varnost, čustvena povezanost), so želje pogosto pogojene z našimi oko-ljem, vrednotami in družbenimi vplivi. Njihova neizpolnitev lahko povzroči frustracijo ali občutek prikrajšanosti, a ne ogroža osnovnega obstoja posameznika. V mladostništvu je to razlikovanje še posebej zapleteno. Mladi pogosto ne ločijo med tem, kar resnično potrebujejo, in tem, kar si želijo. Želja po novem telefonu, oblačilih določene blagovne znamke ali všečkih na družbenih omrežjih se lahko zazna kot nujna, celo življenjskega pomena. Toda v resnici gre za izraz želje po pri-padnosti, prepoznavnosti ali sprejetosti – kar pa so osnovne psihološke potrebe. Nov telefon kot simbol statusa morda ni nujen, toda mladostnikov občutek izklju-čenosti iz vrstniške skupine, če telefona nima, lahko ogroža njegov občutek lastne vrednosti, varnosti in povezanosti. Zato je v mladinskem delu izjemno pomembno, da mladim pomagamo ozavestiti to razliko – ne da bi njihove želje zaničevali ali zmanjševali njihov pomen, temveč da jim pomagamo razumeti, katera potreba se skriva za določeno željo. Tako jih učimo, kako bolje prepoznati svoje notranje stiske, kako se z njimi spoprijeti in kako graditi bolj zdrave načine za zadovoljevanje potreb. Poleg tega lahko to znanje mladim pomaga razviti odpornost proti zunanjemu pritisku, ki jih sili v nenehno primerjanje, tekmovalnost in iskanje potrditve z nerealnimi družbenimi pričakovanji in/ali normami. Korak naprej gre Mathis (2021), ki potrebam in željam doda dimenzijo sanj ali pa vizije. Zanj so potrebe najosnovnejše. Nadgradi jih z željami, ki so povezane s tem, kako živimo zdaj in kako želimo živeti v (bližnji ali daljni) prihodnosti. Konča pa s sanjami (ali željami na višji ravni), ki odražajo, kako si predstavljamo svoje življenje, če bi bilo vse popolno. Ali kot v mladinskih programih pogosto vprašamo: »Če ne bi bilo omejitev, bi …?« 55 Viri in literatura Kavanaugh, S., in Allen, B. (2019). 4­H Youth Program Specialist. Iowa State Uni- versity Extension and Outreach. https://www.extension.iastate.edu/powe- shiek/files/documents/Developmental%20Needs%20of%20Youth.pdf. Mathis, T. (2021). Understanding The Critical Differences Between Needs, Wants And Wishes. Forbes books. https://www.forbes.com/sites/forbesbooksa- uthors/2021/05/27/understanding-the-critical-differences-between-needs- wants-and-wishes/. McLeoud, S. (2025). Maslow’s Hierarchy of Needs. Simply Psychology. https:// www.simplypsychology.org/wp-content/uploads/simplypsychology.org- Maslows-Hierarchy-of-Needs.pdf. Pierson, R. (3. maj 2013). Every child deserves a champion [Video]. https://www. youtube.com/watch?v=SFnMTHhKdkw. Pupaher, M. (b. d.). Kakšne potrebe imamo in kako jih prepoznati. Moj Psihotera- pevt. https://www.youtube.com/watch?v=SFnMTHhKdkw, https://mojpsi- hoterapevt.si/clanek/Kaksne-potrebe-imamo-in-kako-jih-prepoznati%3F/ id/413. Robinson, K. (7. januar 2007). Do schools kill creativity? [Video]. https://www. youtube.com/watch?v=iG9CE55wbtY. Sawyer, S. M., Afifi, R., Bearinger, L. H., Blakemore, S., Dick, A., Ezeh, A. C., in Patton, G. C. (2012). Adolescence: a foundation for future health. Lancet, 379, 1630–1640. DOI:10.1016/S0140-6736(12)60531-5. V 2024 mladi pravijo (2024). Društvo CPM. https://www.cpm-drustvo.si/wp-con- tent/uploads/2025/03/2024_MLADI-PRAVIJO-ANALIZA.pdf. Zupančič, M. (2009). Opredelitev razvojnega obdobja in razvojne naloge mlado- stništva. V: Marjanovič Umek, L., in Zupančič, M. (ur.), Razvojna Psihologija (str. 511–524). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Zupančič, M. (2011). Razvojno obdobje prehoda v odraslost – temeljne značilnosti. V: Puklek Levpušček, M., in Zupančič, M. (ur.), Študenti na prehodu v odraslost (str. 9–37). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Zupančič, M. (2020). Opredelitev razvojnega obdobja in razvojne naloge mlado- stništva. V: Marjanovič Umek, L., in Zupančič, M. (ur.), Razvojna Psihologija, 3. zvezek (str. 643–665). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Zupančič, M., in Sirsch, U. (2018). Različni vidiki prehoda v odraslost. V: Zupan- čič, M., in Pukek Levpušček, M. (ur.), Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave (str. 11–49). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Zupančič, M. (2009). Razvoj identitete in poklicno odločanje v mladostništvu. V: Marjanovič Umek, L., in Zupančič, M. (ur.), Razvojna Psihologija (str. 571–588). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Zupančič, M. (2020). Razvoj identitete in poklicno odločanje v mladostništvu ter na prehodu v odraslost. V: Marjanovič Umek, L., in Zupančič, M. (ur.), Razvojna Psihologija, 3. zvezek (str. 744–768). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 56 57 Pristopi strokovnjakov Milko Poštrak Teoretski in konceptualni okvir sodobnega mladinskega dela Paradigmatski premiki v humanističnih vedah v drugi polovici dvajsetega stoletja odsevajo tudi na področju mladinskega dela. Ti novi premisleki so kompatibilni in omogočajo interdisciplinarno sodelovanje na področju družboslovja. Sodobne paradigmatske spremembe pa niso enovite ali homogene. Znotraj precej raznolikega dogajanja lahko identificiramo dve za nas najpomembnejši paradigmi: fenomenološko s socialnim konstruktivizmom in sistemsko s sistemsko teorijo. Obe se prepletata in razvidno odsevata tudi na področju mladinskega dela v Slo-veniji. Pomembno je tudi, da pomenita razviden odmik, pravzaprav nasprotje in alternativo konservativni funkcionalistični paradigmi. Najbolj razvidno nasprotje Dve za nas najpomembnejši funkcionalistični perspektivi je seveda paradigmi: fenomenološko s radikalno mladinsko delo (Rojek, 1995). socialnim konstruktivizmom in Tako bi bil mladinski delavec iz konteksta sistemsko s sistemsko teorijo. tradicionalnega, konservativnega modela Obe se prepletata in razvidno utrjevalec obstoječih družbenih razmerij odsevata tudi na področju oziroma obstoječih družbenih razlag ali mladinskega dela v Sloveniji. konstrukcij resničnosti. Mladinski delavec iz konteksta radikalnega mladinskega dela je prebujevalec zavesti oziroma revolucionar in razvija strategije sprememb. Mladinski delavec iz konteksta sistemsko ekološkega modela raziskuje, kakšne so izmenjave med posameznimi družbenimi sistemi. Mladinski delavec iz konteksta socialno kon-struktivističnega modela pa – skupaj z mladostnikom – išče pomene tistega, kar se dogaja v njegovem življenjskem svetu (Poštrak, 2018, str. 132). Eden ključnih utemeljiteljev sistemsko ekološkega pristopa je Urie Bronfenbrenner. Osebo, ki jo v tem kontekstu pojmujemo kot sistem, je umestil v odnose z drugimi sistemi, kot so družina, skupina vrstnikov, šolski sistem in podobno. Ti sistemi so okolje mlade osebe. Različne ravni okolja osebe po Bronfenbrennerju so prikazane v koncentričnih krogih: 59 SISTEMSKO EKOLOŠKA TEORIJA URIEJA BRONFENBRENNERJA ČASOVNI SISTEM Časovni potek - zgodovina MAKRO SISTEM Družbene in kulturne vrednote, norme, navade, šege, običaji ZUNANJI SISTEM Posredno okolje – ekonomski sistem, politični sistem, izobraževalni sistem OSEBA MEZO SISTEM Povezave – šola, vrstniki, soseščina MIKRO SISTEM Neposredno okolje – družina, sorodniki… Upodobitev sistemsko ekološkega pristopa Urieja Bronfenbrennerja. Avtor sheme Milko Poštrak Tu vidimo mladostnika v njegovem okolju. Mikroraven je neposredno okolje, katere-ga del so družina, vrstniki in podobno. Mezoraven so povezave, torej soseščina, šola in podobno. Zunanji sistem so po Bronfenbrennerju posredne povezave, torej šolski sistem, izobraževalni sistem, politični sistem, v našem primeru mladinska politika in podobo. Makrosistem je raven družbenih in kulturnih vrednot, prepričanj, navad, šeg, običajev dane skupnosti in družbe. Kronosistem so časovni poteki, zgodovina. Na to lahko navežemo upodobitev koncepta G. H. Meada kot primer simbolnega interakcionizma in na fenomenološko paradigmo oprtega socialno konstruktivi-stičnega pristopa pri delu z mladimi: POSPLOŠENI DRUGI DRUŽBA REFERENČNE SKUPINE VRSTNIKI ITD. POMEMBNI DRUGI STARŠI, SOROJENCI ITD. OSEBA Meadov koncept simbolnega interakcionizma Avtor sheme Milko Poštrak 60 Prikaz osebe, kot jo je opredelil G. H. Mead, v odnosu s pomembnimi drugimi, kot so starši in sorojenci, z referenčno skupino, v kateri so vrstniki, sošolci, sosedje in tako dalje, in posplošenimi drugimi, torej družbo kot tako. Na katerih ravneh obravnavamo mlade Pri analizi življenjskega sveta mladostnikov si lahko pomagamo tudi s koncepti formalnih in neformalnih socialnih mrež. V zvezi s tem nam pride prav še razmišljanje o makro- in mikroravneh analize ali o makro- in mikrovidikih življenjskega sveta mladostnika. Mikroraven analize so v našem primeru konkretne oblike dela z mladimi po eni strani in spoznanja o značilnostih odraščanja po drugi. V tem okviru moramo imeti razvita ustrezna načela strokovnega dela in načine ravnanja. Pri tem smo pozorni na ustrezne oblike vzpostavljanja odnosa in soustvarjanja rešitev pri delu z mladimi (Poštrak, 2015). Mezoraven analize so pristopi in metode mladinskega dela v skupnosti, torej projekti in programi v soseščini, skupnosti, tudi ulično delo in podobno. Makroraven analize pa so koncepti mladinske politike v Sloveniji. Na makroravni moramo splesti formalno socialno mrežo ustanov, ki se ukvarjajo z mladino. Avtoritarni, demokratični in vsedopuščajoči pristopi Večina avtorjev, ki se ukvarja z vzgojnimi slogi in pristopi, govori o treh oblikah vodenja. Ščuka pravi: »V zgodovini človeštva so znani trije vzgojni pristopi: pri starih ljudstvih z ustrahovanjem (represivno), pri potrošnikih s popuščanjem (permisivno) in pri ozaveščenih kulturnih narodih s samoobvladovanjem (frustracijsko). Naravna (›po zdravi kmečki pameti‹) je vzgoja, ki hkrati vključuje dajanje ljubezni in učenje odgovornosti ter s tem vključuje urjenje samoobvladovanja.« (Ščuka, 2012, str. 215) In nadaljuje: »Ustrahovanje (represivna vzgoja) ne vliva zaupanja, saj gre za strahospo­ štovanje in vzvišeno nadrejenost staršev (vzgojiteljev) nad otroki, ki morajo ostati ponižni in hlapčevsko vdani. Popuščanje (permisivna vzgoja) omogoča enakovreden (horizontalen) odnos, ki prevečkrat preraste v enakopravnost, ko ni več jasne meje med otroki in starši. Pri pretiranem razvajanju postane otrok pretirano zahteven in obvladuje starše, čeprav je še vedno ›s popkovnico‹ vezan nanje. Vzgoja s samoobvla­ dovanjem (frustracijska vzgoja) omogoča jasen jaz – ti odnos, v katerem ni ukazovanja in kaznovanja, ampak gre za sprejemanje dogovorov v danih okoliščinah ter prevze­ manje odgovornosti za dogovorjene naloge. Če otrok dogovorov ne izpolni, naj si sam pripiše posledice. Na videz grobo, vendar izkustveno.« 61 Milica Bergant je vzgojne sloge razdelila na represivni vzgojni stil, permisivni vzgojni stil in laissez­faire ali vsedopuščajoča vzgoja (Bergant, 1971, 1986). Njeno razdelitev so pozneje povzemali mnogi drugi avtorji. Nekateri so predlagali spremembe ali dopolnitve. Tako Janek Musek govori o avtoritarnem, permisivnem, avtonomnem in demokratičnem pristopu (Resman in drugi, 1999, str. 54). Pri avtoritarnem pristopu ima ključno vlogo in vpliv učitelj, vzgojitelj, starš, mladinski delavec. Pri permisivnem pristopu ima ključno vlogo učenec, mladostnik. Pri avtonomnem pristopu mladostnik sprejema odgovornost za svoje ravnanje. Demokratični pristop temelji na ravnotežju med individualno svobodo in prilagajanjem skupini. Ob tem Musek navaja več razlogov, zakaj so posamezni pristopi bolj ali manj (ne) ustrezni. Pri avtoritarnem pristopu so v ospredju vrednote, kot so red, disciplina, izpolnjevanje obveznosti in podobno, mladostnik sprejema prevzeto identiteto, je bolj odvisen in pasiven. Pri permisivnem pristopu so vrednote uživanje, svoboda in podobno; identiteta je zmedena, oseba je dezorientirana, primanjkuje ji vztrajnosti in samodiscipline. Pri avtonomnem pristopu oseba lahko razvija ustvarjalnost, samozaupanje in samodisciplino, vrednote so ustvarjalnost, odgovornost, dosežki in podobno; identiteta naj bi bila dovršena. Podobno, torej da »naj bi bila identiteta dovršena«, velja, po mnenju Muska, za demokratični pristop, kjer mladostnik raz-vije vsestransko znanje in kritično mišljenje, smisel za druge in za skupinsko učin-kovitost, vrednote so strpnost, solidarnost in podobno, samospoštovanje je večje, višja je raven kognitivnega in moralnega presojanja. Dinkmayer in McKay govorita o treh načinih starševske vzgoje, avtokratskem, permi­ sivnem in demokratičnem (Dinkmeyer, McKay, 1996, str. 43). Za avtokratskega je – po njunem mnenju – značilno, da ne spoštuje otrok, da jih kritizira in obtožuje. Ne spoštuje otrokovih pravic. Prevzema odgovornost za vse probleme. Otroka pou-čuje, mu ukazuje in grozi. Odloča o vsem in daje nasvete. Kaznuje, za to uporablja metodo ukinjanja privilegijev, tudi telesno kazen. Za permisivni pristop je značilno, pravita Dinkmayer in McKay, da starš ne spoštuje sebe, ne spoštuje lastnih pravic, služi otroku, otroka prosi, pušča otroku, da počne, kar hoče, poskuša upravičiti otrokove napake. Pri demokratičnem pristopu starši spoštujejo otroka in ga spre-jemajo takega, kot je, spodbujajo njegovo samospoštovanje, spoštujejo njegove pravice, mu dopuščajo, da je odgovoren za lastne težave, mu puščajo različne mož-nosti znotraj pravil, ga vključujejo v odločanje o vprašanjih, ki so povezana tudi z njim, z njim raziskujejo različne možnosti, dopuščajo, da otrok izkusi posledice lastnih odločitev. 62 Ukazovalni in neukazovalni pristop Vsak način vodenja opredelimo in od drugih ločimo tako, da ugotovimo, kako so v vsakem posameznem načinu vodenja opredeljene naslednje sestavine odnosa: vprašanje komunikacije, opredelitev vlog udeleženih, vrsta avtoritete, vprašanje odgovornosti in oblika ukrepa. Pomembno je tudi vprašanje ciljev našega delovanja. Ukazovalni pristop zajema tisto, kar so različni prej navedeni avtorji imenovali repre-sivni, avtoritarni, tudi paternalistični, pokroviteljski pristop. Komunikacija v tem kontekstu je pretežno enosmerna, z navodili, ukazi, brez pogovora ali dogovarjanja. Ta oblika komunikacije je vpeta v pojmovanje vlog, kjer se strokovnjak opredeljuje kot ekspert, kot tisti, ki ve. Vloge so vsiljene. Oblika avtoritete je avtoritarna, oprta na položaj, na argument moči. Odgovornost je sicer deklarirano porazdeljena med akterji, v bistvu pa je izključno odgovoren strokovnjak, saj je mladostnik, kot je ugo-tavljal Musek (Resman in drugi, 1999, str. 54), porinjen v pasiven položaj, ki mu ne daje možnosti odločanja in s tem, kot bi rekel Kroflič, ne omogoča vzpostavitve in razvoja samoomejitvene avtoritete (Kroflič, 1997, str. 59). Kroflič pri takem načinu vodenja govori o apostolski avtoriteti, drugi avtorji pa jo imenujejo zunanja avtori­ teta (Prgić, 2010, str. 107). Strokovnjak sicer lahko ob neugodnih in neželenih izidih mladostniku očita, da je sam kriv ali odgovoren za to, kar se je zgodilo. Vendar ob tem ne upošteva dejstva, da z mladostnikom ni vzpostavil konteksta skupnega is-kanja rešitev, kjer bi mladostnik sploh bil v položaju, ko bi lahko odločal in bil za kar koli odgovoren. Ob tem seveda nikakor ni nujno, da so cilji, kot jih pojmuje in načr-tuje tak strokovnjak, tudi cilji mladostnika. Cilji so mladostniku vsiljeni. Ukrepi so prav tako nedogovorjeni, vsiljeni. Imajo obliko kazni in pohval, palice in korenčka. V zvezi z vprašanjem ukrepov, pojmovanih kot kazen in pohvala, naj omenimo še različico tako imenovanega avtoritarnega ali ukazovalnega pristopa. Nekateri avtor-ji namreč govorijo tudi o pomenu pohvale pri delu z mladimi (Blum, 1999). Vendar ti avtorji v splošnem ostanejo v pojmovnem ali paradigmatskem okviru ukazovalne-ga pristopa. Ne upoštevajo niti družbenega konteksta obravnavanih mladostnikov. Ranljivi mladostniki so namreč velikokrat pripadniki diskriminiranih, marginalizira-nih družbenih skupin. Komunikacija v tem kontekstu je še vedno enosmerna, ukazo-valna, nikakor ne gre za dogovarjanje. Vloge so še vedno vsiljene, oblika avtoritete je še vedno avtoritarna, odgovornost zunanja, ukrepi pa razumljeni v obliki kazni in pohval. Le da je v tem primeru v ospredju pohvala. V nespremenjenem kontekstu odnosa med strokovnjakom in mladostnikom pa lahko pohvala zlahka postane orodje manipulacije, v obliki podkupovanja, da bi imel nadzor, kot bi rekel Glasser (2002, str. 19). Mladostnik je še vedno porinjen v pasiven položaj brez možnosti soodločanja o svojem življenju, le palico je nadomestil korenček. Tako imenovani permisivni, tudi laissez-faire, laissez-passer, vsedopuščajoči ali neukazovalni pristop se je v zgodovini v precejšni meri vzpostavil in razvil kot reakcija na navedeni tradicionalni ukazovalni pristop. Kieran Egan na primer omenja sredino 63 devetnajstega stoletja in takratni projekt Herberta Spencerja, katerega izhodišče je bilo delo J.-J. Rousseauja. Iz dela navedenih avtorjev, torej Rousseauja, Spencerja in drugih, se je razvilo več med seboj sicer tudi precej različnih pristopov, ki jih Egan imenuje progresivni pristopi (Egan, 2009). Z nekaj poenostavljanja bi jih lahko opredelili kot permisivni pristopi ali jih vsaj povezali z njimi. V okviru vsedopuščajočega pristopa komunikacija ni več enosmerna, ukazovalna. Udeleženci v odnosu se sicer pogovarjajo, vendar se ne dogovarjajo o skupnem po-četju. Ni torej vzpostavljenega dogovora o delovnem odnosu. Eden od razlogov za to se skriva tudi v opredelitvi vlog. Vloge so nejasne, tudi nedogovorjene. Ali pa so strokovnjaki in mladostniki opredeljeni kot nekakšni prijatelji. Avtoriteta je prikrita, kot pravi Kroflič (Kroflič, 1997, str. 59), ko gre za načrtno permisivno ali vsedopušča-jočo vzgojo, in – bi dodali – odsotna, ko na primer starši ali tudi kak strokovnjak ne znajo ali zmorejo vzpostaviti ustreznega odnosa z mladostnikom. Posledično tudi ukrepi ne morejo biti jasno opredeljeni, še manj dogovorjeni. Mladostnik ne more razviti lastne, notranje ali samoomejitvene odgovornosti. Mladostnik ne dobi jasnih navodil, razlag, kaj se bo zgodilo, če se ne bo držal pravil ali ravnal v skladu z dogovori. Dogovorni način dela z mladostniki Thomas Gordon kot bistvo odnosa med učiteljem in učencem, v našem primeru med mladinskim delavcem in mladostnikom, navede komunikacijo, posebej njen vidik, ki mu reče sporazumevanje (Gordon, 1983, str. 8). Posebej poudari »preprosto metodo, s pomočjo katere se učitelj prepriča, ali razume sporočilo resnično tako, kot bi to želel učenec. To bo učencu tudi dalo občutek, da ga je učitelj ne le slišal, ampak tudi razumel.« Jeriček Klanšček in Kordeš govorita o komunikaciji kot spiralnem približevanju. Začenjata s tradicionalno teorijo komunikacije: »Komunikacija oz. pogo­ vor se vzpostavi, ko pošiljatelj pošlje prejemniku informacijo, katere pomen je zaobse­ žen v njej sami. Pošiljatelj ima namen prejemniku sporočiti oz. posredovati neko misel, ki govori o objektivnem ali o subjektivnem svetu, sprejemnik sprejme signale, jih dekodira in jim da svoj pomen (jih interpretira).« (Jeriček Klanšček, Kordeš, 2001, str. 275–276) V nadaljevanju Jeriček Klanšček in Kordeš opredelita komunikacijo kot spiralno približevanje: »Kaj misliva z izrazom spiralno približevanje? To je zvezen proces počasnega in obojestranskega spreminjanja udeležencev interakcije. Zveznost je biološko utemeljena, saj je nujna za delovanje kognicijskega aparata. Za prekinitev ustaljenega načina delovanja (spoznavanja) in za začetek novega, drugačnega, ki bi omogočalo širjenje sveta oz. njegovo spreminjanje, je treba ugotoviti, kako smo se ›naučili‹ starega.« 64 Pogovor med mladostnikom in mladinskim delavcem Poglejmo, kako poteka pogovor med mladostnikom in mladinskim delavcem. Mla-dostnik na podlagi svojih življenjskih izkušenj, znanj, razlag in vsega drugega, kar ima shranjeno v svojem družbenem jazu kot zalogah znanja, pošlje sporočilo mla-dinskemu delavcu: POGOVOR MLADOSTNIK MLADINSKI DELAVEC SAMOZAVEDANJA NOSILEC OSEBNI OSEBNI JAZ JAZ SPOROČILO NOSILEC SAMOZAVEDANJA DRUŽBENI DRUŽBENI JAZ JAZ ZALOGE ZALOGE ZNANJA ZNANJA Avtor sheme Milko Poštrak Mladinski delavec posluša mladostnika in razmišlja o tem, kaj mu je povedal in kako naj to razume. Razmišljanje mladinskega delavca je notranji dialog med njegovim osebnim ali delujočim jazom, ki je sprejel sporočilo mladostnika, in družbenim jazom mladinskega delavca, v katerem so shranjene vse njegove zaloge znanja: POGOVOR MLADOSTNIK MLADINSKI DELAVEC SPOROČILO OSEBNI OSEBNI JAZ JAZ DRUŽBENI DRUŽBENI JAZ JAZ ZALOGE ZALOGE ZNANJA ZNANJA Avtor sheme Milko Poštrak 65 Mladinski delavec se nato odzove in preveri, ali je dobro razumel sporočilo mladostnika: MLADOSTNIK AKTIVNO POSLUŠANJE MLADINSKI DELAVEC POGOVOR ODGOVOR OSEBNI OSEBNI JAZ JAZ DRUŽBENI DRUŽBENI JAZ JAZ Avtor sheme Milko Poštrak Mladostnik sprejme sporočilo mladinskega delavca in razmisli o tem, kaj mu sporoča mladinski delavec: POGOVOR MLADOSTNIK MLADINSKI DELAVEC ODGOVOR OSEBNI DRUŽBENI JAZ JAZ DRUŽBENI OSEBNI JAZ JAZ Avtor sheme Milko Poštrak Nato se mladostnik odzove. Tako se nadaljuje komunikacija med mladostnikom in mladinskim delavcem. V zvezi z vprašanjem, »kako smo se naučili starega sveta«, se lahko navežemo na že navedeno teorijo G. H. Meada, ki »učenje starega sveta« predstavlja kot ponotranjenje vsebin iz okolja, torej navad, šeg, običajev, zalog znanja, skratka kulture, in njihovo skladiščenje v družbenem jazu. O tem govorita tudi Berger in Luckmann, ki sicer opozarjata, da »popolna socializacija v antropološkem pogledu ni mogoča«, da se 66 torej noben subjekt ne »nauči starega sveta« tako, kot so ga posredovali ali želeli posredovati njegovi predniki in sodobniki, torej pomembni ali posplošeni drugi. Vedno ga reinterpretira, poustvari, rekonstruira. Kot pravi Maurice Godelier: Človeška bitja v nasprotju s socialnimi živalmi ne le živimo v skupnosti, temveč jo ustvarjamo, da bi (sploh) lahko živeli (Carrithers, 1992, str. 1, 49). Gordon govori tudi o ovirah na poti h komunikaciji (Gordon, 1983, str. 37–43): ukazo-vanje, opozarjanje in grožnje, moraliziranje, svetovanje in sugeriranje, poučevanje in navajanje logičnih argumentov, ocenjevanje, kritiziranje in sramotenje, poimeno-vanje in etiketiranje, interpretiranje, analiziranje in diagnosticiranje, priznavanje vrednosti, ohrabrovanje, simpatiziranje in podpiranje, spraševanje in navzkrižno zasliševanje ter umik, sarkazem in humor. Ko razloži, v čem je problem, ponudi rešitev: to je ustrezen jezik sprejemanja (prav tam, str. 43–48): Osnova tega komuniciranja je sprejemanje. To pomeni, da človeka, s katerim imamo opravka, sprejmemo takega kot je. Dajemo mu torej potrditev za to, kakršen je, in to mu seveda omogoča, da se razvija, da konstruktivno rešuje probleme ipd. Glasser – podobno kot Gordon – govori o neustreznih oblikah, ki blokirajo komuni-kacijo, in o oblikah ustrezne komunikacije (Glasser, 2002, str. 19). Navaja sedem povezovalnih navad, ki jih dosežemo s skrbnostjo, zaupanjem, poslušanjem, pod-piranjem, prispevanjem, prijateljstvom, spodbujanjem. V zvezi s tem, kot smo videli, Glasser govori o tistem, čemur bi Gordon rekel jezik sprejemanja. Dinkmayer in McKay govorita o jeziku opogumljanja in navajata primere izjav, ki otroka ali mladostnika opogumijo in podprejo, in tistih, ki ga kritizirajo in omalovažu­ jejo (Dinkmayer, McKay, 1996, str. 67). O opredelitvi vloge mladinskega delavca smo govorili že prej. Tukaj le omenimo, da opredelitev, da smo spoštljivi in odgovorni zavezniki, odseva v celi vrsti izvajanj Gordo-na, Glasserja, Dinkmeyerja, McKaya in drugih: od jezika sprejemanja in opogumljanja do skrbnosti, zaupanja, podpiranja, spodbujanja. Spomnimo se tudi Bernovega izraza skrbni starš. »Bernova stanja jaza (2007, 2011) imajo pozitivno in negativno plat. Tako se v ego stanju jaza, imenovanem Starš, kaže ravnanje osebe v obliki »skrbnega« in/ali »kriti­ kantskega starša«. Skrbni starš ravna kot »spoštljivi in odgovorni zaveznik«, ki upo-rablja jezik sprejemanja, kot bi rekel Thomas Gordon (1983), in ima skrbne navade v komunikaciji, kot jih je opredelil William Glasser (2002). Ego stanje jaza, pri Bernu imenovano Odrasli, lahko pa bi rekli »delujoči jaz«, če si sposodimo izraz G. H. Meada (1997), koordinira, urav nava delovanje subjekta. Ego stanje Otroka pa je raven ustvar-jalnosti in učenja. Po zitivna plat je »ustvarjalni otrok«, temelj za ustvarjalno osebo (Makarovič, 1986). Negativna plat tega stanja jaza pa se kaže v obliki »prilagojenega otroka«, kar po meni, da oseba razvije take – bolj ali manj neustrezne – oblike odziva 67 na stiske in težave, s kakršnimi se srečuje zaradi obremenjujočih vplivov neposre-dnega in posrednega okolja, torej družine, vrstnikov, šole in drugih institucij, na kratko dejavnikov odraščanja. Omenjene vidike Bernovega koncepta predstavljamo v naslednji sliki: SKRBNI STARŠ Sprejemanje, podpora, KRITIČNI STARŠ poslušanje, Nadzor, zaupanje, kaznovanje, spoštovanje. kritiziranje, pokroviteljski odnos. ODRASLI Načrtovanje, opazovanje, organiziranje in analiziranje. Stanje jaza, v katerem je oseba sposobna logično razmišljati in ustrezno ravnati. Delujoči jaz. PRILAGOJEN OTROK Prilagoditev osebe na pritiske in izzive iz okolja. Te prilagoditve večinoma niso ustrezne za osebo. SVOBODNI OTROK Spontanost, ustvarjalnost, odprtost. Pozitivni in negativni vidiki posameznih stanj jaza po Bernu, kot smo jih opisali zgoraj. Avtor sheme Milko Poštrak 68 V zvezi z vprašanjem avtoritete je vedno znova pomembno opozoriti na to, da mora-mo razločiti vsaj dve vrsti avtoritete: ena je avtoritarna, torej avtoriteta, ki je oprta na položaj; druga je avtoritativna, torej avtoriteta, oprta na strokovno znanje in kompetence. Jasno je, da mora strokovnjak, torej mladinski delavec, imeti neke vrste avtoriteto. Ne nazadnje smo spoštljivi in tudi odgovorni zavezniki otrok in mladostnikov. Odgovorni pa smo lahko le, če imamo kompetence, sposobnosti in znanja za delo z mladimi. Torej govorimo o vrsti avtoritete, ki ji rečemo avoritativna, oprta na znanje, pristojnosti. Odgovorni smo lahko, če razumemo mladost kot pre-hodno obdobje z za to obdobje značilnimi vidiki in potrebami mladih, če torej pozna-mo in razumemo življenjski svet mladih in če imamo temu ustrezno prilagojene in razvite koncepte dela z mladimi. Jani Prgić je v tem smislu izraz »dogovorni« način dela z mladostniki dopolnil z izrazom »odgovorni«: »Dober medsebojni odnos je temeljni odnos med učiteljem in učencem, ki pa je možen le v demokratičnem/sodelo­ valnem/neprisilnem ODgovornem­DOgovornem stilu vodenja.« (Prgič, 2010, str. 16) V podobnem kontekstu se giblje Robi Kroflič. Najprej predstavi tri modele moralne vzgoje: kulturno­transmisijskega, permisivnega in procesno­razvojnega (Kroflič, 1997, str. 25). Nanje veže tri vrste avtoritete, ki jih poimenuje apostolska avtoriteta, značilna za klasično patriarhalno vzgojo, prikrita avtoriteta vzgojnega okolja, zna-čilna za permisivno pedagoško gibanje, in »nastajajoči koncept samoomejitvene avtoritete, ki v največji meri omogoča podporo obema sklopoma otrokovih razvojnih potreb: potreb po varnosti in sprejetosti in potreb po postopnem rahljanju avtori-tarne navezanosti in osvobajanju«. V okviru samoomejitvene avtoritete naj bi se mladostnik odločal za določene vrste dejavnosti in upoštevanje pravil zaradi lastnega prepričanja, lastnih vrednot, lastne odgovornosti. V tem kontekstu ukrepov seveda ne razumemo kot kazen in pohvalo, temveč kot prevzemanje odgovornosti za svoje ravnanje in prenašanje njegovih posledic. Seveda je jasno, da mladostniki velikokrat ne zmorejo vzpostavljati take samoomejitvene avtoritete. Zato je ena ključnih nalog mladinskih delavcev pri delu z mladostniki, da si skupaj z njimi prizadevamo za to, da bodo nekoč sposobni prevzeti nadzor nad lastnim življenjem in se avtonomno, odgovorno odločati. Dogovorni pristop to omogoča in odpira prostor za učinkovit delovni odnos z mladostnikom. 69 Učinkovit pristop mladinskega delavca Vse navedene sestavine dogovornega odnosa so med seboj prepletene in se navezu-jejo druga na drugo. Z mladostnikom vzpostavljamo ustrezno komunikacijo z jezikom sprejemanja in opogumljanja. Pogovor je spoštljiv, v njem skupaj z mladostnikom raziskujemo možnosti za spreminjanje bolečih in ogrožajočih razsežnosti njegovega življenjskega sveta. Izhajamo iz jasno opredeljene vloge odgovornega odraslega, spoštljivega in odgovornega zaveznika. Poznamo in razumemo razvojne potrebe mladostnika. To pa ne pomeni, da razumemo njegov svet. O pomenih in razlagah svojega sveta nam zato pripoveduje mladostnik kot ekspert iz izkušnje. Na tej ved-nosti in znanjih za delo z mladimi zgradimo in utemeljimo svojo avtoriteto kot kom-petentni strokovnjaki. Upoštevamo življenjski svet mladostnika in skupaj z njim, na način, ki ga soustvarjamo, gradimo njegovo sposobnost biti odgovoren zase in za svoje življenje; torej na podlagi samoomejitvene avtoritete. Ukrepe, ki jih razumemo kot prevzemanje odgovornosti za lastna dejanja in prenašanje njihovih posledic, oblikujemo in dorečemo skupaj z mladostniki. Pri tem vzpostavljamo kontekst, v katerem tudi mladostniki dojemajo ukrepe kot prevzemanje odgovornosti za lastna dejanja in prenašanje njihovih posledic. 70 Viri in literatura Bergant, M. (1971). Permisivna in represivna vzgoja. Sodobna pedagogika, let. XXII, št. 5–6, str. 191–203. Berne, E. (2007). Katero igro igraš?: temeljna knjiga o psiholoških igrah v medčlo- veških odnosih. Ljubljana: Simesis. Berne, E. (2011). Transakcijska analiza v psihoterapiji: sistematična in individualna socialna psihiatrija, Inštitut za psihoterapijo transakcijske analize, Ljubljana. Blum, P. (1999). Preživeti in uspeti v disciplinsko težavnem razredu. Radovljica: TOP, Regionalni izobraževalni center. Carrithers, M. (1992). Why Humans Have Cultures. Oxford University Press. Dinkmeyer, D., McKay, D. G. (1996). Rising a Responsible Child. How to prepare your child for today‘s complex world. New York: A Fireside Book. Egan, K. (2009). Zgodovina pedagoške zmote. Ljubljana: Založba Krtina. Glasser, W. (2002). Nesrečni najstniki: kako naj starši in učitelji poiščejo stiki z njimi. Radovljica: Mca. Gordon, T. (1983). Trening večje učinkovitosti za učitelje. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Jeriček Klanšček, H., in Kordeš, U. (2001). Komunikacija kot spiralno približevanje. Socialno delo 40, št. 5, str. 275–287. Kroflič, R. (1997). Med poslušnostjo in odgovornostjo, Procesno-razvojni model moralne vzgoje. Ljubljana: Založba Vija. Makarovič, J. (1986). Sla po neskončnosti. Maribor: Obzorja. Mead, G. H. (1997). Um, sebstvo, družba. Ljubljana: Založba Krtina. Poštrak, M. (2015). Koncepti socialnega dela z mladimi. Socialno delo, letnik 54, št. 5, str. 271–281. Poštrak, M. (2018). Dometi socialno konstruktivističnega modela socialnega dela. Socialno delo, 56(2), str. 133–148. Prgić, J. (2010). Šolska in vrstniška mediacija: vse, kar morate vedeti o mediaciji v šoli. Griže: Svetovalno-izobraževalni center MI. Resman, M., Bečaj, J., Bezić, T., Čačinovič Vogrinčič, G., Musek, J. (1999). Sveto- valno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Ščuka, V. (2012). Država v megli: oblikovanje osebnosti šolarjev. Nova Gorica: Šola osebnosti. 71 Mladinsko delo Potem ko smo se v prvem delu posvetili mladim, njihovim značilnostim, izzivom in okolju, v katerem živimo, v drugem delu prehajamo v jedro te publikacije. V naslednjih štirih poglavjih bomo spoznali mladinsko delo. V petem bomo izvedeli, kako ga opredeliti. V šestem, kakšne učinke prinaša. V sedmem bomo postali nekoliko bolj konkretni in si ogledali programe v mladinskem delu, v osmem pa bomo raziskali še prostore, v katerih ti programi potekajo. Kaj je mladinsko delo Matej Cepin Matej Cepin je že kot srednješolec in študent računalništva vse bolj spoznaval, kako močan vpliv ima mladinsko delo nanj in na njegove vrstnike. Zato po diplomi leta 2002 (univ. dipl. inž. računalništva in informatike) ni stopil v svojo stroko, temveč se je zaposlil v Društvu mladinski ceh kot vodja usposabljanj za mladinske voditelje. Leta 2004 je vodil proces ustanovitve Socialne akademije, ki jo vodi še danes. Je avtor več odmevnih publikacij za mladinske delavce, trener, vodja lokalnih, nacionalnih in mednarodnih projektov ter podkaster. V zasebnem življenju je mož in oče. Tistega občutka treme se še vedno spominjam, kot bi se zgodil včeraj. Kot animator sem prvič stal pred desetimi drugimi mladostniki. Bili so sicer povprečno pet let mlajši od mene, a to treme ni prav nič zmanjšalo. Kot bi bilo včeraj, se še vedno spominjam tudi trenutka nekaj dni pozneje. Stal sem na odru, sam, vame pa je zrlo osemdeset obrazov. Javnega nastopanja nisem bil vajen. V tej vlogi se res nisem počutil domače. A celotno vzdušje, zaupanje, ki je vladalo v dvorani, mi je dalo vedeti, da bom zmogel. In tudi sem. Tako še nekajkrat, vedno v novi, drugačni in še zahtevnejši vlogi, ki je prav tako zahtevala sestop iz cone udobja. Nekaj let zatem sem znova stal na odru. Tokrat na Prešernovem trgu v Ljubljani. Povezoval sem prireditev z naslovom Podaj mi roko, ki jo je spremljala več kot ti-sočglava množica. Trema? Treme pa je bilo občutno manj kot takrat, ko sem prvič stopil pred tistih deset mladostnikov. Mladinsko delo v življenju mladih ustvarja zgodbe Zgoraj je opisana le ena od osebnih zgodb nenadejanega osebnostnega razvoja, spodbujenega z mladinskim delom. Lahko bi povedal tudi tisto o fantu, ki ni znal sestaviti polurnega programa za majhno skupino, nekaj let pozneje pa je pisal prijave za projekte s proračunom več povprečnih mesečnih plač. Ali pa tisto o fantu, ki je na eni od dejavnosti mladinskega dela spoznal prijetno dekle, s katero imata danes družino. Letos mineva že triintrideset let, odkar so se v mojem življenju začele dogajati takšne zgodbe. Toliko časa je namreč minilo, odkar sem kot udeleženec vstopil v svet mladinskega dela. Mineva pa tudi triindvajset let, odkar sem v mladinskem delu profesionalno – redno – zaposlen v eni od organizacij v mladinskem sektorju. V vsem tem času sem slišal mnogo podobnih zgodb mladih. Prepričan sem, da osebno poznam vsaj tristo oseb, ki bi mi znale povedati, na kakšen način je mladinsko delo spremenilo in obogatilo njihovo življenje. Velikokrat gre za popolnoma spremenjene poklicne poti. Nekateri so se zaradi svojih zgodb preselili v tujino. Drugi so s pomočjo mladinskega dela našli nove hobije. Nekaj jih je pristalo v lokalni, državni ali mednarodni politiki. V vsem tem času sem bil na več kot dvajsetih porokah ljudi, ki so se spoznali med dejavnostmi mladinskega dela. Skoraj vsi, ki pripovedujejo take zgodbe o mladinskem delu, pa povedo, da kompetence, ki so jih tam pridobili, vsakodnevno uporabljajo na delovnem mestu. 75 Mladinsko delo v življenju mladih posameznikov ustvarja zgodbe pogosto neslute-nega osebnostnega razvoja. Mladinsko delo opredeljujemo skozi načela Kakšen bi bil napredek v osebnostnem razvoju teh posameznikov, če se ne bi udele-ževali dejavnosti mladinskega dela? Če bi namesto tega čas preživljali v družini, glasbeni šoli, športnih klubih, na delu prek študentskega servisa? Na kakšen način mladinsko delo dopolnjuje vse druge, »konkurenčne« dejavnosti mladih? Kaj ima, česar druge dejavnosti nimajo? Za katere mlade je mladinsko delo še posebej uporabno? Kaj je pravzaprav »skrivna formula njegovega uspeha«? Odgovore na ta vprašanja so iskali že mnogi ljudje, tako znanstveniki kot tudi tisti, ki so pri tem črpali predvsem iz lastnih izkušenj. Povezani pa so s pogledi na mladinsko delo. Kaj Mejo med dejavnostmi, ki je (še) mladinsko delo, kaj pa to ni? Zakaj trenira- jih štejemo za mladinsko nje mladostnika v atletskem klubu ni mladinsko delo, in tistimi, ki jih ne delo, zakaj pa morda je? Pa koncert, ki ga mladi obravnavamo tako, je glasbeniki pripravijo ob koncu šolskega leta pod v večini primerov zelo mentorstvom učiteljev glasbene šole? Je to mla- težko potegniti. dinsko delo ali ni? Pa udeležba na delavnici, ki jo na srednji šoli organizira mladinska organizacija in je kot del rednega pouka zato obvezna? Pa študentski raziskovalni projekt? Je to mladinsko delo ali ni? Mejo med dejavnostmi, ki jih štejemo za mladinsko delo, in tistimi, ki jih ne obrav-navamo tako, je v večini primerov zelo težko potegniti. Nekateri avtorji, na primer Fištravec (2009), so prav s tem pridihom uporabljali izraz »polje mladinskega dela«. Na vprašanje: Kaj je mladinsko Glavnine tega poglavja tako ne bomo name- delo? bomo torej odgovarjali nili pravnim opredelitvam ali natančnim kri- z opisi dogajanja, z njemu terijem. Večino poglavja se bomo ukvarjali sorodnimi koncepti. z načeli. Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo načelo opredeli kot »kar kdo sprej- me, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja«, pa tudi kot tisto, kar »pou-darja bistveno, osnovno, ne glede na posameznosti, podrobnosti«. Na vprašanje: Kaj je mladinsko delo? bomo torej odgovarjali z opisi dogajanja, z njemu sorodnimi koncepti. Risali bomo sliko mladinskega dela, ne pa njegovega inženirsko natančnega načrta. Dejali bomo: »Mladinsko delo se dogaja takrat, ko dejavnosti potekajo na takšne in takšne načine.« 76 Verjamemo, da se prav v teh načelih skriva »formula mladinskega dela«. Verjame-mo, da lahko, če se dejavnosti dogajajo v skladu s temi načeli, pričakujemo, da se bodo čez nekaj let tudi današnji mladi vrnili polni spominov in dobrih zgodb o nes-lutenem razvoju, ki jim ga je pričaralo mladinsko delo. Katere so torej ključne sestavine mladinskega dela, zaradi katerih lahko rečemo, da »deluje«? Opredelitve mladinskega dela Opredelitev mladinskega dela je veliko več, kot bi si jih morda želeli. Verjetno prav zato, ker so meje na njegovih robovih tako zabrisane. Večina držav v Evropski uniji ima svoje opredelitve. Raziskovati jih je mogoče na portalu Youth Wiki. Velika količina opredelitev določenega izraza sicer načeloma ne moti, razen ko se želi določena skupina o tem izrazu poenotiti. V Sloveniji smo bili v zadnjih dvajsetih letih priče dvema takšnima procesoma poe-notenja: najprej na državni ravni. Ta proces je vrh dosegel leta 2010, ko je bil sprejet Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS). Pozneje pa je tak proces potekal še na širši, evropski ravni, z vrhom v obdobju med letoma 2010 in 2020. Najpogosteje citirana evropska opredelitev mladinsko delo vidi kot »… povezovalni člen med mladimi, lokalno skupnostjo in širšo družbo, udejstvovanje v njem pa pri-naša široko paleto pozitivnih učinkov, tako za posameznika kot za njegovo socialno okolje. Mladi imajo skozi vključenost v mladinsko delo priložnost biti slišani, njiho-ve potrebe pa so na ta način tudi bolje naslovljene. Poleg tega je mladim skozi mla-dinsko delo ponujena priložnost, da se opremijo z znanjem, izkušnjami in spret-nostmi, ki jih bodo primerno opremile za uspešno delovanje tako v kontekstu trga dela kot tudi državljanskega udejstvovanja.« (Evropska unija, 2020) V slovenskem ZJIMS pa je mladinsko delo opredeljeno kot »… organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kom-petence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Izvajanje različnih oblik mladinskega dela temelji na prostovoljnem sodelovanju mladih ne glede na njihove interesne, kulturne, nazorske ali politične usmeritve.« Evropska opredelitev se zdi širša kot opredelitev v ZJIMS. Pričakovano, saj je Evropa sestavljena iz mnogih nacionalnih in drugih realnosti, ki se morajo v tej opredelitvi vse prepoznati. 77 Pri razmišljanju o vprašanju, kaj je in kaj ni mladinsko delo, je zato bolj zanimivo, za slovenski prostor pa tudi bolj ustrezno, uporabiti opredelitev iz ZJIMS. ZJIMS navaja kar nekaj ključnih izrazov, ki mladinsko delo opredeljujejo. Iz njih pa ne razberemo le, kaj mladinsko delo je. Iščemo lahko tudi navdih za razmislek o tem, kaj mladinsko delo ni. Prikažimo te izraze v preglednici. izraz primer, ki pa morda iz zjims kratka razlaga ni mladinsko delo Organiziranost Znano je, kdo (na primer katera Spontano popoldansko druženje pravna oseba) organizira prijateljev na ulici. dejavnosti; dejavnosti so vnaprej načrtovane. Ciljna Dejavnosti so usmerjene k Dejavnost, ki nima cilja. Ne izvajamo usmerjenost določenim (vnaprej znanim) ciljem je zato, da bi se kaj spremenilo. Je oziroma spremembam, bodisi pri »sama sebi namen«. mladih ali v okolju. Delovanje Mladinsko delo je namenjeno Občinska prireditev ob občinskem mladih in mladim; z namenom izboljšanja prazniku, namenjena vsem za mlade stanja mladih v njem delujejo tako generacijam, v kateri so mladi le ena mladi kot tudi odrasli. od podskupin udeležencev. Pri njeni pripravi in izvedbi mladi aktivno ne sodelujejo. Delovanje Mladi so ključni za tisto, kar se Tečaj tujega jezika, ki ga odrasli mladih na dogaja. Odrasli jih pri tem »le« pripravijo in izvedejo sami, mladi pa podlagi lastnih podpirajo. pri pripravi in izvedbi ne sodelujejo, prizadevanj ampak so na tečaju samo udeleženci. Prispevek S tem, ko mladi delujejo, pridobivajo Individualne dejavnosti, na primer mladih k kompetence, zaradi katerih so čez branje knjige ali samostojno igranje lastnemu nekaj časa bolje povezani med seboj igric brez izobraževalne vsebine na vključevanju in z drugimi deležniki v okolju. mobilni napravi. v družbo Krepitev S tem, ko so mladi aktivni, ko Zabava mladih, na kateri ti pečejo kompetenc delujejo, ko sprožajo dogajanje, pice – to so počeli že večkrat, zato ne mladih se tudi učijo (učenje z delom). pridobivajo novih kompetenc. Svojega dela tudi ne reflektirajo. 78 Prispevek Mladi naredijo nekaj za širšo Mladi igrajo košarko na igrišču. Od mladih k skupnost, dosežke njihovega dela mladinskega delavca dobijo povabilo razvoju uporabljajo tudi druge skupine v širši za sodelovanje na turnirju in pomoč skupnosti skupnosti. pri organizaciji turnirja, a to povabilo zavrnejo. Raje igrajo sami, brez vseh drugih. Prostovoljno Udeležba vsake mlade osebe na Delavnica, ki jo izvede mladinska sodelovanje dejavnosti je stvar njegove oziroma organizacija v srednji šoli in je za mladih njene lastne odločitve. dijake obvezna. Odprtost za Vsaka mlada oseba, ki se želi Klub, ki ga vodijo mladi, vanj pa različne pridružiti organizaciji ali dejavnosti, prepovedujejo vstop skupini mladih, (interesne, je dobrodošla. To pa ne pomeni, da ki se oblači na drugačen način kot kulturne, posamezna organizacija ne sme oni. nazorske in prirejati dejavnosti, ki bi bile enemu politične) svetovnemu nazoru nekoliko bliže kot usmeritve drugim, ali izključiti člana, ki se ne mladih. drži pravil. Kratke razlage načel mladinskega dela iz ZJIMS s primeri dejavnosti, ki same zase morda ne sodijo v mladinsko delo V zgornji preglednici vidimo kratke razlage posameznih načel iz opredelitve ter pri-mere, ki bi jih lahko postavili izven polja mladinskega dela. Toda pozor! Preglednice si ne smemo razlagati le na ravni posamezne dejavnosti, češ: delavnica, ki jo mladinska organizacija izvede v šoli, zabava s peko pic, popol-dansko kopanje ali igranje igric niso mladinsko delo. Daleč od tega! Na vsako dejavnost v mladinskem delu je treba gledati kot na del širšega ekosistema. Morda delavnica, ki jo mladinska organizacija izvede v srednji šoli, služi vabljenju novih članov. Zabava s peko pic je morda praznovanje po uspešno opravljenem projektu. Igranje igric na mobilni napravi je morda prvi korak uličnega dela. 79 Mladinsko delo je most med mladimi in družbo V obeh zgoraj navedenih opredelitvah je mladinsko delo orisano kot povezovalni element med mladimi in družbo. Ta povezava je ena najbolj temeljnih značilnosti mladinskega dela. MLADINSKO DELO JE MOST MED MLADIMI IN DRUŽBO MLADI DRUŽBA Mladinsko delo je most med mladimi in družbo. Vsebinska ideja Matej Cepin Na mladinsko delo lahko najprej pogledamo z vidika mladih. Ti v mladinskem delu načrtujejo, izvajajo, pridobivajo kompetence, se povezujejo med seboj in z drugimi deležniki, s tem pa se, korak za korakom, vključujejo v družbo. K vključevanju mladih v družbo prispeva veliko več dejavnosti mladinskega dela, kot se zdi na prvi pogled. Sestanek skupine na primer mlade usposablja za življenje v skupnosti. Morda na takšnem sestanku nekdo prvič nekaj predlaga pred več kot petimi osebami. Morda mladi na njem izkušajo, kako lahko kljub različnim izhodi-ščem poiščejo skupno rešitev, ki bo všeč vsem. Tudi na pisanje projektne prijave lahko gledamo kot na dejavnost vključevanja mladih v družbo. Takšna dejavnost pri mladih krepi funkcionalno pismenost. Učijo se poda- jati kratke in jasne odgovore na vprašanja o nji- Tudi na pisanje projektne hovem projektu. Učijo se oddajati prijave prek prijave lahko gledamo kot spletnega obrazca. Učijo se brati javne razpise in načrtovati projekte tako, da bodo imeli večjo na dejavnost vključevanja verjetnost, da bodo sprejeti. mladih v družbo. Podobno velja za obisk doma za ostarele. Ta je za nekatere mlade morda sploh prvi stik s takšno institucijo. Morda tam prvič slišijo zgodbe iz starih časov, saj jim jih ni 80 povedal nihče iz njihove širše družine. Morda se učijo dobrodelnosti. Tak obisk lahko tudi veliko prispeva k medgeneracijskemu sožitju. Tudi organiziranje dogodka je lahko dejavnost, ki mladim pomaga pri vključevanju v družbo. Takšna dejavnost je za mlado osebo morda sploh prvi stik z občinskimi predpisi. Podobno velja za načrtovanje poti na mednarodno mladinsko izmenjavo. To lahko namreč znatno izboljša digitalno pismenost. Sodelovanje mlade osebe na sestanku za pripravo občinske strategije za razvoj športa je za neko mlado osebo morda sploh prvi sestanek v njenem življenju, na katerem se kreirajo politike. In še bi lahko naštevali. Mladinsko delo torej močno prispeva k vključevanju mladih v družbo. Nanj pa lahko pogledamo tudi z vidika družbe. Mladinsko delo namreč nikdar v njegovi približno dvestoletni zgodovini ni bilo le samo sebi namen. Vedno je bilo »v službi« določenih v družbi artikuliranih ciljev. Bodisi ciljev, ki so bili del javnih politik, bodisi ciljev vplivnih odraslih, ki so želeli na primer v Italiji ali Angliji pomagati mladini, ki je v času industrijske revolucije prihajala s podeželja v mesta. Mladinsko delo je bilo skozi zgodovino vedno »v službi« določenih v družbi artikuliranih ciljev. Večina mladih, ki so vključeni v mladinsko delo, se teh ciljev običajno niti ne zaveda. Zanje je mladinsko delo ena od zanimivih prostočasnih dejavnosti. Kot je zapisal Fran Milčinski v knjigi Skavt Peter: »Fant se je učil, pa ni vedel, da se uči. In je delal, pa ni vedel, da dela.« To pa seveda še ne pomeni, da z mladinskim delom določenih (političnih) ciljev ne dosegajo odrasli, ki to delo organizirajo ali finančno podpirajo. Cilji, ki jih odločevalci dosegajo z mladinskim delom Cilji, ki jim je mladinsko delo skozi zgodovino sledilo, so bili v različnih obdobjih različni. Ko se je zdelo to potrebno, je mladinsko delo prispevalo h krepitvi narodne zavesti. Ko se je zdelo smiselno evropsko povezovanje (na primer po drugi svetovni vojni ali pa pred največjo širitvijo Evropske unije in po njej), je bil pomemben cilj mednaro-dna mobilnost mladih. Ko so bile v ospredju krize na trgu dela (na primer ob začetkih mladinskega dela v drugi polovici devetnajstega stoletja, pa tudi po letu 2008), je mladinsko delo močno prispevalo k usposabljanju mladih za njihovo večjo zaposlji-vost. V časih večjih tveganj za nove mednarodne konflikte so bila v ospredju priza-devanja za svetovni mir. 81 V zadnjih časih, posebej po pandemiji covida-19, sta bolj kot prej v ospredju cilja digitalne pismenosti in duševnega zdravja mladih. V skladu z zeleno usmeritvijo Evropske unije v programih Erasmus+ najdemo tudi spodbude za prispevanje k zelenemu prehodu. mladi bolje dostopajo do družbe, cijskimi valovi po Evropi v letu 2015, je nasta- la pobuda za Evropsko solidarnostno enoto, družba pa z njegovo pomočjo S pomočjo mladinskega dela V času humanitarne krize, povezane z migra- bolje dostopa do mladih. ki je v ospredje postavila pomoč bližnjemu. In še bi lahko naštevali. Družba, v njenem imenu pa odločevalci, mladinsko delo vedno znova izdatno financira, če ji pomaga reševati izzive, v katerih se je znašla in ki še posebej prizadenejo mlade. Mladinsko delo je torej »z obeh strani« most med mladimi in družbo. S pomočjo mladinskega dela mladi bolje dostopajo do družbe, družba pa z njegovo pomočjo bolje dostopa do mladih. Najpogostejša cilja: zaposljivost mladih in aktivno državljanstvo Zdi se, da sta skozi zgodovino mladinskega dela dva od zgoraj naštetih ciljev še posebej izstopala. Mladinsko delo si je pogosto prizadevalo okrepiti zaposljivost mladih. Mladi, ki bodo imeli kompetence za dobro opravljanje svojega dela, bodo skupnosti (na primer državi ali občini) omogočali gospodarski napredek in seveda tudi plačevali višje davke. Kompetence, ki jih mladi pridobivajo z mladinskim delom, so lahko prenosljive v delovna okolja. Z mladinskim delom postajajo boljši voditelji, boljši načrtovalci, bolje povezani z drugimi, bolj ustvarjalni, svoje ideje znajo bolje prenesti v prakso, postajajo tudi bolj vztrajni. Vse te lastnosti so v delovnih okoljih cenjene. Drugi »veliki cilj« pa so mladi kot aktivni državljani. Izraz aktivno državljanstvo (angleško active citizenship) je močno povezan z mladinskim delom. V povezavi z aktivnim državljanstvom govorimo tudi o državljanski vzgoji, mirovni vzgoji, mednarodnem povezovanju, vključevanju mladih v oblikovanje mladinskih politik, spodbujanju pobudništva mladih, participaciji mladih, kritičnem razmišljanju in podobnih konceptih. Seveda se hitro pojavi vprašanje, ali res verjamemo, da odločevalci želijo z mladin-skim delom vzgajati kritične in aktivne državljane. Obstaja namreč »nevarnost«, da bodo nekoč tako pobudniški, ustvarjalni in vztrajni, da bodo šli po svoji poti in bodo nasprotovali politikam, ki so jih ustvarjali prav oni. 82 Ali ne gre morda predvsem za vključevanje mladih v obstoječi družbeni sistem in s tem za vzdrževanje statusa quo? Na primer, da to vprašanje presega okvir te publikacije? Ne glede na odgovor ostaja dejstvo, da so bili izrazi, povezani z aktivnim državljanstvom, skozi večji del zgodovine mladinskega dela redni spremljevalci tega koncepta. Osvetlimo ta dva cilja s konceptom države blaginje, ki ga, sicer poenostavljeno po Kolarič, Z., Črnak-Meglič, A., Vojnovič, M., (2002) in Cepin (2009), prikazuje trikotnik s štirimi sferami. Mladinsko delo in trikotnik države blaginje Trikotnik države blaginje govori o tem, da k blaginji državljanov prispeva razvitost štirih sfer, ki se med seboj pomembno razlikujejo. Prva sfera, v kateri državljani uresničujemo blaginjo, je sfera skupnosti. Sem spadajo na primer družina in prijateljske skupine. Sfera skupnosti je neformalizirana (običajno ne obstaja na primer statut prijateljske klape), neprofitna in zasebna (za razliko od javnih deležnikov družinska in prijateljska druženja niso dostopna vsem). Poleg tega k blaginji državljanov prispeva sfera države. Vanjo spadajo javne institucije. Njene lastnosti so, da je javna, formalizirana in neprofitna. Tretja je sfera trga, v katero v grobem spadajo podjetja. Ta so v evropskih demokracijah večinoma v zasebni lasti. Blaginjo državljanov uresničujejo z vsemi izdelki in storitvami, ki jih ponujajo na trgu, pa tudi s tem, da državljanom omogočajo zaslužek, s katerim si lahko te izdelke in storitve privoščijo. Ta sfera je profitna, zasebna in formalizirana. SFERA SFERA TRGA DRŽAVE SFERA CIVILNE DRUŽBE FORMALIZIRANO NEFORMALIZIRANO ZASEBNO JAVNO OFITNO OFITNO PR NEPR SFERA SKUPNOSTI Poenostavljeni trikotnik države blaginje (povzeto po Cepin, 2009) 83 Oglejmo si primer zagotavljanja blaginje na področju zdravja. Ko smo bolni, nam je gotovo laže, če imamo koga, ki za nas poskrbi v sferi skupnosti – člana družine ali prijatelja, ki nas oskrbi ali nam kako drugače pomaga. Nekatere storitve dobimo v javnem zdravstvenem sistemu (javna sfera), nekatere, pogosto nadstandardne, pa si lahko privoščimo tudi dodatno, na lastno pobudo, v zasebni sferi. Podobno velja na področju izobraževanja: del izobraževanja se zgodi v sferi skupnosti (na primer prenašanje s staršev na otroke v družini), del v javnem šolskem sistemu, del pa pri zasebnikih (na primer zasebne šole, tečaji, izobraževanja, ki jih organizirajo podjetja, in podobno). Kot kaže skica, pa je med temi tremi sferami še ena, četrta sfera. Kot je razvidno, ima lastnosti neprofitnosti, formaliziranosti in zasebnosti (v smislu, da njen ustano-vitelj ni država). To je sfera civilne družbe, ki zaradi svojih značilnosti povezuje vse druge sfere. To seveda kaže tudi zgornja skica. Sfera civilne družbe v trikotniku države blaginje povezuje vse druge sfere. Večina mladinskega dela se zgodi v sferi civilne družbe. Izvajajo ga nevladne orga-nizacije (NVO), ki si s to sfero delijo vse tri lastnosti: so formalizirane, neprofitne in zasebne. Poleg civilnodružbenih organizacij pa mladinsko delo izvajajo tudi javni zavodi (v Sloveniji na primer mladinski centri). Vendar skušajo tudi ti pri svojem delu z mladimi biti »čim manj javni in formalni«. V čim večji meri želijo ustvarjati kulturo pobudništva, povezovanja, srečevanja, gradnje skupnosti … kar so lastnosti, ki bi jih prej pripisali sferi civilne družbe. Kako bi se lahko drugače mladi, ki v teh institucijah niti niso zaposleni, sploh aktivno udejstvovali? Mladinsko delo (ki deluje v In zdaj bistveno: mladi v mladinsko delo obi- medij, kot povezovalni element kažejo, da sta za vključevanje bistvena vrstni-ško informiranje in vabila vrstnikov. Večina ali most do drugih dveh sfer. sferi civilne družbe) deluje kot čajno vstopajo skozi sfero skupnosti. Raziskave mladih se do svojega vstopa v mladinsko delo aktivno še ne udejstvuje drugje kot v sferi skupnosti, na primer v primarni družini. Mladi niso v veliki meri soustvarjalci javnih ustanov ali podjetij. Mladinsko delo (ki deluje v sferi civilne družbe) deluje kot medij, kot povezovalni element ali most do drugih dveh sfer: do sfere države, oblikuje torej aktivne državljane, in do sfere trga, krepi torej njihovo zaposljivost. 84 SFERA SFERA TRGA DRŽAVE MLADINSKO DELO SFERA SKUPNOSTI Mladinsko delo kot povezovalni element med različnimi sferami. Dva cilja torej, ki se pojavljata skozi celotno zgodovino mladinskega dela. Mladinsko delo je odličen posrednik med skupnostmi, v katerih se po večini udejstvujejo mladi, na eni strani ter med aktivnim državljanstvom in zaposljivostjo, kamor ju želi pripeljati, na drugi strani. Mladinsko delo je lahko široko ali ozko Nekatere oblike mladinskega dela sledijo zelo širokim ciljem – težko rečemo, da dajejo mladim kompetence na točno določenem področju, ampak prispevajo »povsod po malem«. Takšne so na primer določene oblike mladinskih centrov, v katerih se lahko mladi športno udejstvujejo, napredujejo lahko v svojem umetniškem izražanju, prek istega centra se lahko udeležijo mednarodne mladinske izmenjave, s prijatelji obnovijo skaterski park ali se srečajo z županom. Drug takšen primer je skavtski tip organizacij. V takšnem tipu organizacij se mladi učijo preživetja v naravi, krepijo svoje gibanje, nadgrajujejo svoje zdravje, se vadijo nastopanja, se učijo dela v majhnih skupinah, se učijo voditi projekte, prenašati znanje na mlajše … Tudi ta nabor ciljev je zelo širok. 85 Na drugi strani pa imamo akterje mladinskega dela z izrazito ozkimi cilji. Primer je organizacija, ki se osredotoča le na preventivo mladih na področju nekemičnih zasvojenosti (pametna uporaba mobilnih naprav). Ali pa organizacija, ki povezuje mlade, ki jih zanima podjetništvo. Ali pa takšna, ki z mladimi organizira dogodke simulacij srednjeveških bitk s srednjeveškimi kostumi, replikami takratnega orožja … Seveda tudi v organizacijah z ozkimi cilji nastajajo učni učinki na drugih ravneh – tudi mladi v teh organizacijah se učijo projektnega dela, sodelovanja z drugimi, organiziranja dogodkov in promocije, a osnovni cilji so vendarle veliko ožji. Prav tako pa lahko organizacije ločimo po ciljni skupini. Nekatere so namenjene široki ciljni skupini: koristne so lahko tako za petnajstletnico s podeželja kot tudi za osemindvajsetletnika iz mesta. Vanje se mladi pogosto vključujejo prek šolske-ga sistema. Takšno je na primer mladinsko delo pri planincih ali gasilcih. Druga vrsta organizacij pa je namenjena veliko ožjim ciljnim skupinam. Tak primer so manjšinske organizacije, romska društva ali društva, ki povezujejo osebe s po-sebnimi potrebami. ŠIROKI Splošni osebni in socialni razvoj NAMENI UNIVERZALNA SPECIFIČNA ALI CILJI Odprta CILJNA SKUPINA Ozko za vse usmerjena SPECIFIČNE TEME Točno določen problem/izziv Dve dimenziji širine mladinskega dela (vir: Evropska komisija, 2014) 86 Neformalno izobraževanje Mladinsko delo pogosto, hote ali nehote, primerjamo s šolskim sistemom. Razum-ljivo: v oba sistema so vključeni mladi, pri obeh nastajajo učni učinki, tudi velik del kompetenc, ki jih potrebujejo učitelji, in tistih, ki jih potrebujejo mladinski delavci, je podobnih. Po drugi strani pa različni deležniki med obema sistemoma prepoznavajo tudi razli-ke. Šolski sistem je veliko večji in izdatneje financiran kot mladinsko delo. Usposa-bljanje kadrov je v šolskem sistemu bolj dodelano (obstaja več fakultet, na katerih lahko postaneš učitelj, kot pa tistih, na katerih lahko postaneš mladinski delavec), več je podpornih institucij. Po drugi strani pa se lahko mladinsko delo hitreje prilago-di, običajno je njegovo izvajanje cenejše in praviloma ponuja tematike, ki jih šolski sistem ne. Ključna razlika med obema sistemoma pa je veliko večja. Pojasnimo jo lahko s kon-ceptom formalnega in neformalnega izobraževanja. Opredelitev povzemam po Priročniku za trenerje v mladinskih organizacijah (Cepin in drugi, 2014). Formalno izobraževanje je strukturiran izobraževalni sistem, ki poteka od osnovne šole do univerzitetne ravni, vključuje pa tudi sistem tehničnega in poklicnega izo-braževanja. V formalnem izobraževanju poteka organiziran, načrtovan in strukturiran učni proces, temelječ na učnih ciljih, ki so postavljeni od zunaj, na neki višji ravni, kot je državni kurikulum ali ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Formalno izobraže-vanje se konča s splošno priznano diplomo ali kvalifikacijo. Neformalno izobraževanje pa je organiziran, načrtovan in strukturiran učni proces, temelječ na učnih ciljih. Neformalno izobraževanje daje mladim priložnost, da raz-vijajo svoje kompetence, predvsem tiste, ki jih nimajo priložnosti razvijati znotraj formalnega izobraževanja in so pogosto imenovane tudi »mehke veščine«. Poseb-nost neformalnega izobraževanja je, da so posamezniki, ki se udeležujejo učnega procesa, akterji v samem procesu izobraževanja, arhitekti lastnega učenja. Upora-bljene metode pa so namenjene temu, da ponudijo mladim orodja za razvijanje kompetenc, saj je učeča se oseba sama arhitekt razvoja veščin, znanja in odnosa. Neformalno izobraževanje poteka izven formalnih sistemov izobraževanja in uspo-sabljanja in pogosto ne vodi do formalno priznanih rezultatov. Uporabljene metode so bolj raznolike, pogosto temelječe na izkušenjskem učenju in potrebah udeležen-cev, odnosi med izobraževalci oziroma trenerji in učečimi se osebami oziroma ude-leženci pa težijo k nehierarhičnosti. Pomemben vidik neformalnega izobraževanja je, da se osebe vanj vključujejo prostovoljno, končni rezultati pa so ovrednoteni kakovostno, pri čemer ima glavno vlogo samoocenitev udeleženca. Praviloma šolski sistem torej enačimo s formalnim izobraževanjem, mladinsko delo pa z neformalnim. 87 Ko govorimo o formalnem in neformalnem izobraževanju, velja uvesti še tretji izraz: priložnostno učenje. Tudi to opredelitev povzemamo po Priročniku za trenerje v mladinskih organizacijah (Cepin in drugi, 2014). Priložnostno učenje je neorganizirano, ni načrtovano in ni vnaprej strukturirano, je spontano in poteka v vsakdanjih položajih in interakcijah z ljudmi. Rezultat pri-ložnostnega učenja so znanja in spretnosti, ki jih pridobimo kot tako imenovane stranske učinke življenja in delovanja. Priložnostno učenje poteka v družini, na družbenih omrežjih, v vsakdanjem življenju, v medijih in podobno. V veliki meri temelji na izkustvu, kot na primer učenje na napakah. Za lažje razumevanje teh treh konceptov si lahko pomagamo z naslednjo prispodobo. Formalno izobraževanje lahko ponazorimo s sliko stopnišča v stavbi. Takih stopnic ne moremo premikati, so del zgradbe in imajo točno določeno funkcijo: človeku omogočajo, da se povzpne iz točke A v više ležečo točko B. Za predrugačenje takšnega stopnišča je potrebna temeljita prenova, ki lahko zamaje tudi temelje zgradbe. Po drugi strani pa je takšno stopnišče varnejše in bolj trajno od lestve. Neformalno izobraževanje lahko ponazorimo z lestvijo. Lestev zlahka premikamo. Po potrebi jo prislonimo na ta ali pa na oni zid. Nekatere lestve lahko upognemo, predrugačimo v delavski oder, skrajšamo ali podaljšamo … Prilagodimo jih našim potrebam in pri tem delno tudi spreminjamo njihovo funkcijo. Priložnostno učenje pa lahko ponazorimo s simbolom plezalne stene. Stena ima določene danosti, ki jih, če se odločimo plezati, sproti odkrivamo in se jim prilaga-jamo. Pri plezanju lahko uporabljamo različna orodja, uspešnost plezanja pa je zelo odvisna od predhodnih izkušenj. FORMALNO NEFORMALNO PRILOŽNOSTNO IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽEVANJE UČENJE Simbolna predstavitev formalnega in neformalnega izobraževanja ter priložnostnega učenja (vir: Cepin in drugi, 2014) 88 Med formalnim in neformalnim izobraževanjem lahko opazimo vsaj pet razlik. Prikazuje jih spodnja preglednica (povzeto po Cepin in drugi, 2014). razlika formalno neformalno glede na … izobraževanje izobraževanje Okolje, Poteka znotraj formalnega Poteka izven formalnih sistemov; v katerem sistema (vrtci, šole, univerze); izvajajo ga organizacije civilne poteka izvajajo ga akreditirane ustanove; družbe, mladinske organizacije, praviloma vodi do uradno skupnosti ali delovna okolja; priznanih kvalifikacij. praviloma ne vodi neposredno do uradno priznanih kvalifikacij. Potrebe učeče Izhaja iz učnih načrtov/ Načrtovan učni proces, ki izhaja iz se osebe standardov; cilji so določeni na potreb udeležencev (posameznika in/ ravni širšega sistema; vključevanje ali skupine); udeležba je prostovoljna; vanj je pogosto obvezno; interesi izvajalca so dopustni, če so v individualne učne potrebe so skladu s potrebami udeležencev in ne upoštevane v manjši meri. vodijo v indoktrinacijo. Metodologija Prevladujejo standardizirane, Metode so raznolike, participativne pogosto frontalne metode in in izkustvene; poudarek je na objektivno ocenjevanje; struktura skupinskem učenju in fleksibilnem in tempo sta vnaprej določena; sprotnem prilagajanju; odnosi so odnos učitelj – učenec je interaktivni in manj hierarhični; praviloma hierarhičen. razvijajo se znanje, veščine in vrednote; v večji meri je poudarjeno samoocenjevanje. Participativen Večja odgovornost za potek in Udeleženci aktivno soustvarjajo cilje proces rezultate je na učitelju ali in potek; mladinski delavec učenje instituciji; vloga udeleženca je načrtuje, spremlja in vrednoti skupaj bolj vodena; presoja napredka je z udeleženci; udeleženci prevzemajo pretežno v rokah učitelja. večjo odgovornost za globino in smer učenja. Vrednostni Navzven teži k vrednostni Odkrito vrednotno orientirano; proces nevtralnosti oziroma odraža spodbuja kritično refleksijo, aktivno uradno kurikularno in družbeno državljanstvo in človekove pravice; normativnost; vrednote se pomaga ozaveščati, prevrednotiti in posredujejo predvsem znotraj utrditi osebne vrednote. predpisanih vsebin. Nekatere razlike med formalnim in neformalnim izobraževanjem, vir Cepin in drugi, 2014 89 Mladinsko delo in participacija Pozoren bralec lahko opazi, da se skozi opredelitvi formalnega in neformalnega izobraževanja vleče predvsem ena bistvena razlika: stopnja participacije oziroma udeleženosti tistega, ki se izobražuje. V neformalnem izobraževanju je ta praviloma višja, vsaj v teoriji. V večji meri so upoštevane individualne potrebe, več je vključeno-sti v postavljanje ciljev, tudi metode so, vsaj v teoriji, bolj participativne. V neformalnem izobraževanju je raven participacije udeležencev pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju praviloma višja kot v formalnem. Spodbujanje participacije je nasploh eden od ključnih elementov mladinskega dela. Ta izraz običajno uporabljamo v dveh pomenih. Prvi pomen: sodelovanje mladih v programih mladinskega dela. Programi mladin-skega dela običajno nastajajo v treh fazah; te so priprava, izvedba in ocenitev. Eno od pomembnih načel mladinskega dela je, da naj bodo mladi v čim večji meri vklju-čeni v vse tri faze tega »projektnega cikla«. Če mladi niso glavni akterji priprave programa, jih velja vključiti vsaj na kateri od nižjih ravni, na primer tako, da pripra-vijo večerni program, posamezne sklope ali pa vsaj izrazijo svoja pričakovanja in potrebe. Podobno velja za izvedbo: če mladi niso glavni akterji izvedbe, jih vključi-mo toliko, kolikor zmorejo, z vizijo, da se bodo ob tem česa naučili in da bodo v naslednjem podobnem položaju lahko še bolj vključeni. Na podoben način pa v mladinskem delu razmišljamo tudi pri ocenitvi. Tudi v to fazo je Programi mladinskega dela običajno treba mlade aktivno vključiti – nastajajo v treh fazah; te so priprava, ne le kot tiste, ki odgovarjajo na izvedba in ocenitev. Eno od pomembnih vnaprej pripravljena ocenitvena načel mladinskega dela je, da naj bodo vprašanja, ampak morda tudi mladi v čim večji meri vključeni v vse tri kot tiste, ki jih postavljajo. faze tega »projektnega cikla« Drugi pomen: spodbujanje družbenega udejstvovanja mladih. Udejstvovanje mladih v programih mladinskega dela ni samo sebi namen, ampak naj vodi tudi v krepitev družbene participacije mladih. Morda družbena participacija že poteka kot del pro-grama. Morda pa mladi v programu pridobivajo kompetence, ki jim bodo koristile pri družbeni participaciji v poznejših fazah. Družbena participacija je eden od osrednjih učinkov programov mladinskega dela. Družbeno participacijo delimo na konvencionalno in nekonvencionalno. Med konvencionalne oblike lahko v demokratičnih družbah prištevamo udeležbo na volitvah in referendumih, pa tudi članstvo v političnih strankah, sindikatih ali civilnodružbenih organizacijah. Med nekonvencionalne oblike pa med drugim uvrščamo udeležbo na stavkah, demonstracijah ali protestih, bojkote, pisanje 90 grafitov, organiziranje javnih razprav, delovanje na družbenih omrežjih, izvajanje družbenih projektov … Seveda velja opozoriti, da so nekatere oblike družbene participacije z zakonom dovoljene ali celo predpisane, druge so dovoljene pod določenimi pogoji, tretje pa so prepovedane. Mladinsko delo seveda prispeva h krepitvi konvencionalne družbene participacije med mladimi, a zdi se, da ima še večji potencial pri prispevanju k njenim nekonven-cionalnim oblikam. Kako merimo participacijo In kako meriti participacijo? V mladinskem delu za to pogosto uporabljamo Hartovo lestvico. Ta ima osem stopenj, od najnižje, manipulacije, do najvišje, deljenega odlo-čanja. Stopnje prikazuje spodnja preglednica (po Hart, 1992). Mladinskim delavcem lahko takšna preglednica služi kot navdih, s pomočjo katerega najprej prepoznajo elemente participacije v programu, ki ga izvajajo, obenem pa s prebiranjem višjih stopenj dobijo tudi ideje, kaj lahko še storijo, da se bo stopnja participacije izboljšala. stopnja kratek opis Manipulacija Mladi so »uporabljeni« za podpiranje ciljev odraslih; njihovo sodelovanje je le navidezno in v celoti nadzorovano, usmerjano. Dekoracija Mladi s svojo udeležbo le »krasijo« dogodek, brez globljega razumevanja ozadij ali vplivanja na odločitve. Navidezna Mladi so navzoči kot »izgovor«; da se jim glas, ki pa se ga ne upošteva. udeležba Še vedno se jim torej ne preda moč. Informiranje Prva stopnja, na kateri imajo mladi dostop tudi do razumevanja ozadij odločanja. Odločajo sicer še vedno odrasli, a mladi vsaj razumejo cilje in proces. Posvetovanje Mladi izrazijo mnenje; odrasli jih poslušajo in morda delno upoštevajo, na koncu pa jih seznanijo z odločitvami. Pobuda odraslih, Projekt začnejo odrasli, v odločanje pa vključujejo tudi mlade. odločanje skupaj z mladimi Mladi vodijo Projekt začnejo in vodijo mladi; odrasli so podpora. Deljeno odločanje Projekt začnejo mladi, odločanje pa delijo z odraslimi kot partnerji. Za to stopnjo se uporablja tudi izraz soupravljanje (co-management). Stopnje participacije (po Hart, 1992) 91 Mladinsko delo – dodana vrednost za družbo Italijanski profesor Umberto Galimberti je v knjigi Grozljivi gost: nihilizem in mladi (2010) zapisal: »Mladi živijo le ponoči, ker jih podnevi nihče ne potrebuje.« Kako dragoceno je za mlado osebo, ko ji pomembni odrasli, bodisi osebno bodisi v instituciji ali z javnim priznanjem, povedo, da je pomembna, da jo potrebujejo in da jim ni vseeno, kaj bodo ta oseba in njeni vrstniki naredili za boljši svet v prihodnosti. Neki moder človek (avtor neznan) je nekoč dejal, da nasprotje ljubezni ni sovraštvo, ampak ignoranca. Najhuje je, če mladih in njihove dodane vrednosti za družbo niti ne opazimo! Eno od pomembnih načel mladinskega dela je, da mlade spodbuja k držam, ki ustvarjajo dodano vrednost za družbo. S tem konceptom so povezani še drugi koncepti: prostovoljno delo oziroma prostovoljstvo, služenje bližnjemu, humanitarno delo, pobudništvo, spreminjanje sveta na bolje. Svetovno znani brazilski pedagog dvajsetega stoletja Paulo Freire je dejal: »Človekov poklic je biti subjekt, ki deluje v svetu, ga spreminja in se tako venomer pomika proti polnejšemu in bogatejšemu življenju, tako individualnemu kot kolektivnemu.« Na tak način mladinsko delo gleda na mlado osebo. O interakciji človeka z okoljem pa je Freire dejal: »Svet ni statičen in zaprt red, ni realnost, ki jo je treba sprejeti in se ji prilagoditi; je problem, na katerem je treba delati in ga rešiti. Je material, ki ga ljudje uporabljamo, da ustvarjamo prihodnost.« Mladinski delavci verjetno težko najdemo boljši motivacijski naboj, kot je ta, da mlada oseba privzame držo proaktivnega subjekta. Takšnega, ki na svet ne gleda kot na nekaj statičnega, ampak kot na gnetljivo snov, ki jo je mogoče spreminjati. 92 Vključevanje mladih z manj priložnosti Paulo Freire, čigar citata navajamo v prejšnjem razdelku, je velik del svojega življenja namenil usposabljanju in opismenjevanju nepismenih kmetov in delavcev v revnih predelih Brazilije. S svojim dialoškim učenjem je prav s temi skupinami dosegal velike spremembe. Če mladinsko delo doseže le Podobno razmišljamo v mladinskem delu. Če mladinsko delo doseže le privilegirane, repro- privilegirane, reproducira ducira neenakost. Zato mladinski delavci cilj- neenakost. Zato mladinski no odpiramo vrata tudi tistim z manj prilož- delavci ciljno odpiramo vrata nosti. Mladinsko delo tako deluje tudi kot tudi tistim z manj priložnosti. korektiv. Ustvarja pogoje, v katerih lahko vsak mladi človek prispeva in napreduje, svojo ka- kovost pa v mladinskem delu merimo tudi po tem, katere ciljne skupine so vključene, ne le po številu ali uspešnosti dejavnosti. Mladi z manj priložnosti je izraz, s katerim mladinsko delo opisuje mlade, ki se soo-čajo z ovirami, zaradi katerih se težje učijo, sodelujejo v skupnosti in v njej ustvarjal-no živijo. Ovire so različne in pogosto med seboj prepletene: ekonomska negoto-vost, geografska odmaknjenost, invalidnost in duševno zdravje, migrantsko ozadje, diskriminacija, izobraževalne težave ali starševske obveznosti. Izraz mlada oseba z manj priložnosti ni mišljen kot etiketa posameznika, pač pa kot opis okoliščin, ki jih je pri tej osebi mogoče spreminjati. Mladinski delavci pogosto razmišljamo, kako Izraz mlada oseba z manj lahko dejavnosti mladinskega dela naredimo priložnosti ni mišljen kot še bolj vključujoče. To običajno dosegamo etiketa posameznika, pač s prilagoditvami teh dejavnosti. Dejavnosti pa kot opis okoliščin, ki jih lahko prilagajamo, ko izvemo, kakšne so je pri tej osebi mogoče konkretne okoliščine oseb, ki so se jih ali pa se spreminjati. jih bodo udeležile. Razmišljati pa je treba tudi o drugi vrsti prilagoditev – da program že vnaprej zasnujemo tako, da bo »odpo-ren« proti različnim tipom okoliščin mladih, ki se v njegovem kontekstu pojavljajo. Primeri prilagoditev vključujejo spremembo časa dejavnosti (ko so mladi vezani na redek javni prevoz), prilagoditev metod dela za osebe z motnjami vida ali sluha, prilagoditev dostopa za gibalno ovirane osebe, oblikovanje cenovne politike tako, da so dejavnosti dostopne tudi za mlade iz družin z nižjimi prihodki, ustvarjanje varnega prostora za medsebojno spoznavanje in sprejemanje drugačnosti, jezikovne prilagoditve … 93 Zaključek V poglavju smo spoznali, da mladinsko delo nima ene same opredelitve, ampak je teh več. Večina držav Evropske unije ima vsaka svojo opredelitev, obstaja pa tudi več opredelitev, ki so nastale na mednarodni ravni. Ponazorili smo, kako lahko mladinsko delo opišemo s pomočjo načel. Ta odgovarjajo na vprašanje, kaj se v mladinskem delu pravzaprav dogaja; kaj mu omogoča, da deluje. Nekatera načela ponuja opredelitev mladinskega dela v Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS), nekatera pa smo navedli na podlagi prakse. V tem kontekstu smo mladinsko delo opredelili kot interakcijo med mladimi in družbo, kot uresničevanje političnih ciljev, kot prispevek k blaginji mladih, kot zadovoljevanje potreb določenih ciljnih skupin, kot neformalno izobraževanje, participacija, dodano vrednost za družbo in tudi kot vključevanje mladih z manj priložnosti. Omenili smo tudi druga načela, na primer prostovoljno udeležbo, učenje z delom ali odprtost za vse, ki pa smo jih zaradi potrebe po čim krajšem in zato preglednem besedilu opisali le na kratko. 94 Viri in literatura Cepin, M. (2009). Kaj je in kaj ni participacija? V: Vključevanje, participacija in aktivno državljanstvo preko članskih oblik mladinskega dela: zbornik posveta (str. 8–9). Movit NA Mladina. Cepin, M., in drugi. (2014). Priročnik za trenerje v mladinskih organizacijah. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije. Cepin, M., in drugi. (2012). Usposabljanje mladinskih voditeljev in delavcev: stro- kovne podlage in priporočila za vzpostavitev sistemov usposabljanja v orga-nizacijah. Ljubljana: Založba Salve. Evropska komisija (2014). Working with young people: the value of youth work in the European Union. https://ec.europa.eu/assets/eac/youth/library/study/ youth-work-report_en.pdf. Evropska unija (2020). Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinsko delo 2020/C 415/01. https://pisrs.si/api/datoteke/integracije/356297377. Fištravec, A. (2009). Kaj in kdo je mladina? Razvoj in sedanji položaj v družbi. V: Vključevanje, participacija in aktivno državljanstvo preko članskih oblik mladinskega dela: zbornik posveta (str. 8–9). Movit NA Mladina. Galimberti, U. (2010). Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Ljubljana: Modrijan. Hart, R. A., 1992. Children’s Participation, from Tokenism to Citizenship. UNICEF: Florence. Kolarič, Z., Črnak-Meglič, A., Vojnovič, M. (2002): Zasebne neprofitno-volonterske organizacije v mednarodni perspektivi. Ljubljana: Založba FDV. ZJIMS. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju. https://pisrs.si/pregled- Predpisa?id=ZAKO5834. 95 Namen in učinki mladinskega dela Urška Česnik Skrinar (2020) v uvodnem nagovoru publikacije Značilnosti in učinki mladinskega dela nagovarja neprepričane, saj (kot poudari tudi sam) mladinske delavke in mladinski delavci učinke našega dela zelo dobro poznamo. Vidimo jih, ko dobimo sliko z odprtja novega salona mladostnice, ki se je v naši organizaciji udeležila kariernega svetovanja; ko v trgovini srečamo mladostnika iz stanovanjske skupine, ki smo ga peljali na njegovo prvo mladinsko izmenjavo; ko nas pokliče mladostnik, ki ob koncu študija ugotovi, da si zaradi svojih spominov, izkušenj, predvsem pa kompetenc želi pridobiti tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo mladinski delavec, in nas prosi za priporočilno pismo; ali ko med odmorom nacionalnega posveta mladinskega sektorja ugotavljamo, da smo del generacije prostovoljcev, ki je skupaj vodila svoj prvi poletni tabor za mlade, danes pa (so)vodimo, (so)kreiramo, gotovo pa plemenitimo ne le naše »prve«, ampak tudi številne druge mladinske organizacije, do katerih nas je popeljala naša profesionalna pot. Učinke mladinskega dela vidimo tudi, ko nas prijatelji med debato na sobotni kavi v mestu prepričujejo, da bi morali svoje znanje in izkušnje »nagraditi« z izstopom iz javnih in neprofitnih zavodov ter se pridružiti njim in njihovim profitnim organizacijam. Ne razumejo pa čisto dobro, kaj mislimo, ko odgovorimo, da smo zanje mi osebno, naša edinstvenost in ekspertiza zanimivi prav zato, ker smo »otroci« mladinskega dela. Na začetku navedena publikacija Značilnosti in učinki mladinskega dela iz leta 2020 ponuja bogat pregled strokovne literature o značilnostih in učinkih mladin-skega dela in kot taka pomembno prispeva k razumevanju in cenjenju njegove vrednosti – od lokalne do državne ravni. V nadaljevanju podajamo ključne osnove za razumevanje učinkov mladinskega dela in vas vabimo, da (nove) informacije tega poglavja poglobite z nadaljnjim raziskovanjem med spletnimi publikacijami Zavoda MOVIT. Mladinsko delo kot povezovalni člen Mladinsko delo ima ožji in širši vpliv: ● na ravni posameznika (pridobivanje izkušenj, gradnja kompetenc, razvoj iden- titete, razvoj odgovornosti, opolnomočenje in emancipacija) pomaga mladim pri njihovem osebnem razvoju; ● na ravni družbe (preventiva, aktivno vključevanje deprivilegiranih skupin, grad- nja skupnosti, aktivno državljanstvo) pa krepi sodelovanje mladih na lokalni in širši družbeni ravni (Cepin, 2011; Deželan in Vombergar, 2024). Deluje torej kot povezovalni člen med mladimi, lokalno skupnostjo in širšo družbo ter pozitivno vpliva na posameznike same in na njihovo socialno okolje (William-son, 2017, v: Deželan in Vombergar, 2020; Nacionalni posvet mladinskega sektorja, 2023), enako kot mladinski delavci gradimo most med mladimi, šolo in lokalno 97 skupnostjo ter imamo pomembno vlogo v življenju mladostnikov (Baldridge, 2018, v: Deželan in Vombergar, 2020). Smo zagovorniki mladih in skrbimo, da je njihov glas slišan v njihovih skupnostih, da so vključeni v odločitve, ki so z njimi povezane, in da zanje postopoma prevzemajo tudi odgovornost (Deželan in Vombergar, 2020). To potrjuje tudi enajst osebnih (video) zgodb mladih (in mladih v srcu), ki si jih s seznama predvajanja Učinki mladinskega dela lahko pogledate na kanalu Mladinskega sveta Slovenija na YouTubu. Učinki mladinskega dela so raznoliki Ker se mladinsko delo dotika različnih področij življenja mladih, ni presenetljivo, da obstaja več poskusov razvrščanja njegovih učinkov. Sama sem se odločila slediti delitvi Deželana in Vombergarjeve (2019), ker ponuja celovit pregled ključnih učin-kov in ker je ena od novejših tipologij, ki vključuje tako individualne kot tudi skupnostne dimenzije mladinskega dela. Učinki na Pridobitev Mladi si v programih mladinskega dela postavljajo osebnostne samozavesti, življenjske cilje, prevzemajo delovne naloge in izražajo značilnosti izboljšana svoje mnenje, kar vpliva na povečanje samozavesti in posameznika samopodoba in boljšo samopodobo. Ob občutku, da so slišani in da optimistično zrenje zmorejo prispevati, se poveča njihovo samospoštovanje, v prihodnost kar vodi do bolj optimističnega pogleda na svojo prihodnost in prihodnost družbe. Uspešnejše S skupinskim delom, pogovori in reševanjem konfliktov upravljanje osebnih, mladi pridobivajo socialne veščine, kot so poslušanje, družbenih in empatija in spoštovanje različnih mnenj. Mladinsko formalnih odnosov delo nudi varen prostor za vadbo zdravih odnosov z vrstniki in odraslimi, s čimer se pri mladih izboljša sposobnost oblikovanja medosebnih odnosov in njihovega vzdrževanja. Razumnejša presoja Z mladinskim delom mladi postopoma prevzemajo več in prevzemanje odgovornosti za svoje odločitve, kar spodbuja občutek nadzora nad lastnim samostojnosti. S tem ko lahko izbirajo dejavnosti, si življenjem postavljajo cilje in se učijo iz izkušenj, pridobivajo občutek, da imajo nadzor nad svojim življenjem in da so zmožni vplivati na svojo prihodnost. Bolj zdrav način Mladinsko delo mlade seznanja s tveganimi vedenji ter življenja in višja jim nudi informacije in vzorce za bolj zdravo življenje. stopnja Vključenost v športne, kreativne in skupnostne dejavnosti informiranosti spodbuja telesno dejavnost, zmanjšuje občutek o posledicah rabe osamljenosti in pozitivno vpliva na duševno zdravje. škodljivih substanc 98 Učinki na Razširjanje obzorij Z izmenjavami, mednarodnimi projekti in neformalnim profesionalne učenjem mladi pridobijo vpogled v različne kulture, značilnosti družbene izzive in poglede na svet. To spodbuja posameznika njihovo odprtost, krepi strpnost in pomaga razvijati kritično razmišljanje ter občutek globalne povezanosti. Pridobivanje novih Mladinsko delo mladim nudi prostor za preizkušanje in znanj in spretnosti ter razvoj različnih spretnosti – od komuniciranja in učenje njihove rabe organizacije dogodkov do tehničnih in umetniških znanj. Pomembno je, da učenje poteka v neformalnem okolju, kjer napake niso kaznovane, temveč so del procesa rasti. Učinkovitejše Sodelovanje v skupinskih dejavnostih, projektih in delovanje v skupinah prostovoljskem delu krepi sposobnost sodelovanja, prevzemanja različnih vlog in razumevanja skupinske dinamike. Mladi se učijo deliti odgovornost, reševati nesoglasja in usklajevati različna stališča. Izboljšani Čeprav mladinsko delo ni formalni del izobraževanja, izobraževalni dosežki mladi v njem pogosto razvijejo motivacijo za učenje, izboljšajo učne navade in lažje razumejo povezavo med šolanjem in osebnimi cilji. Mladinski delavci jih podpirajo pri razumevanju učne snovi in razvijanju kompetenc za nadaljnje izobraževanje. Izboljšana S pridobivanjem mehkih veščin, kot so komuniciranje, zaposljivost in višja organizacija, timsko delo in prevzemanje pobude, stopnja socialnega mladi postajajo bolj zaposljivi. Mladinsko delo jim nudi kapitala tudi priložnosti za mreženje, izkušnje prostovoljstva in ustvarjanje povezav, ki lahko vodijo do zaposlitvenih možnosti. Učinek Recipročen odnos Mladi s projekti, kampanjami in prostovoljskim delom (neposreden) med mladimi in razvijejo občutek pripadnosti in zavedanje, da lahko na skupnost družbo ter višja prispevajo k spremembam v svoji skupnosti. Učijo se stopnja odgovornosti solidarnosti, družbene odgovornosti in pomena do širše skupnosti aktivnega državljanstva. Učinek na Boljše storitve Mladinsko delo ne koristi le posameznikom, temveč gospodarsko v lokalni skupnosti tudi širši skupnosti – z vključevanjem mladih v okolje in močnejše soustvarjanje storitev se povečata njihova kakovost in gospodarsko okolje dostopnost. Prispevek mladih k lokalnim dogodkom, kulturni ponudbi in socialnim inovacijam pa ima tudi gospodarsko vrednost. Ključni učinki mladinskega dela iz raziskave Deželan in Vombergar (2019). 99 Rezultat ni enako kot učinek Učinke mladinskega dela je v resnici zelo težko predstaviti, sploh tistim, ki nimajo osebne izkušnje sodelovanja v mladinskih programih. Laiki jih pogosto zamenjujejo kar z rezultati mladinskega dela. Poglejmo si razlike med njimi: ● Rezultati so neposredni, oprijemljivi in merljivi dosežki mladinskega dela. Spo- ročajo, kaj se je zgodilo. Navajajo na primer število izvedenih delavnic, število vključenih mladih, tematiko organiziranih dogodkov, ustvarjeni material ali publikacije ter število opravljenih ur svetovanja ali mentorstva. O njih je lahko poročati in so zelo pomembni tako za organizacijo dela mladinske organizacije kot tudi za poročanje financerjem (na primer, v okviru projekta Lažne novice – ne hvala smo v Zavodu TiPovej! izvedli deset delavnic za mlade, ki se jih je ude-ležilo osemdeset mladih). ● Učinki so težje opredeljivi. Označujejo (kratkoročne, srednjeročne ali dolgoroč- ne) kakovostne spremembe, ki se zgodijo kot posledica sodelovanja v mladin-skem delu – tako v mladih samih kot tudi v njihovi okolici in skupnosti. Take spremembe so na primer večja samozavest mladih, razvoj občutka pripadnosti lokalni skupnosti, izboljšane socialne veščine, večja zaposljivost mladih, manj obiskov kriznih centrov, okrepljeno medgeneracijsko sodelovanje in še bi lahko naštevali. Učinki torej odgovarjajo na vprašanje, zakaj so rezultati mladinskega dela pomembni, saj kažejo resnični pomen mladinskega dela (na primer, mladi udeleženci delavnic Lažne novice – ne, hvala! so postali bolj motivirani za pre-verjanje virov in so se naučili uporabljati orodja za preverjanje dejstev, prido-bljeno znanje so prenesli tudi na prijatelje, ki so bolj kritični do senzacionalnih novic in preverjajo verodostojnost novic). Zakaj je o učinkih pogosto težko govoriti Razlika je lahko v tem, ali učinke opredeljujemo zase ali za druge (Cepin, 2011). Ko o učinkih mladinskega dela razpravljamo z drugimi, je to vedno povezano s tem, kako jih ti prevajajo. To ne pomeni prevajanja v druge jezike, ampak v različne kontekste istega jezika, saj ima vsaka ciljna skupina svoj žargon ali sleng ter uporablja različne izraze in načine govora. Če želimo pripadnikom neke skupine razložiti učinke, mo-ramo govoriti njihov jezik. Poglejmo si primer predstavljanja učinkov mladinskega dela s konkretno zgodbo o spremembi. V okviru mladinske karierne svetovalnice Mreže KROJ sem šest mesecev spremljala mlado osebo, ki je po prekinitvi šolanja želela razviti svojo karierno pot v svetu lepote. Kljub začetni negotovosti je že kazala zanimanje za ličenje in obiskovala različne tečaje. Skupaj sva oblikovali osebni poslovni model, izdelali akcijski načrt in finančni okvir, raziskali korake za ustanovitev podjetja ter pripravili strategijo za predstavitev 100 zamisli staršem in širši javnosti. Oseba je ob svetovanju postopoma razvila svojo podjetniško pot – najprej z odpiranjem salona za oblikovanje nohtov, nato z delom v filmski in glasbeni industriji kot vizažistka. Danes samostojno deluje v različnih produkcijah, s čimer uresničuje svoje sanje in prispeva k lokalni kreativni sceni. Kako lahko učinek udeležbe v kariernem svetovanju predstavim različnim ciljnim skupinam? ciljna jezik in skupina poudarki sporočilo Učitelji Učenje, Mladinsko karierno svetovanje dopolnjuje šolsko okolje, in šolski kompetence, saj omogoča individualizirano učenje ključnih življenjskih svetovalni podpora pri veščin, ki niso nujno del formalnega kurikuluma. delavci prehodih Udeleženka S. je razvila samoiniciativnost, načrtovanje kariere, finančno pismenost in samozavest, kar pomembno vpliva na uspešen prehod iz šolskega okolja v poklicno pot. Mestna občina Lokalni učinki, Ena sama investicija v šestmesečno svetovanje je pripeljala Ljubljana dosegljivost, do konkretnega rezultata: ustanovljenega podjetja, ki že (financerji merljivi rezultati sodeluje z industrijo in prispeva k lokalni ustvarjalnosti. Mreže KROJ) Takšne zgodbe potrjujejo smiselnost in trajnostnost pod- pore karierne svetovalnice Mreže KROJ. Gre za majhen vložek z dolgoročnimi učinki za mlade in lokalno skupnost. Lokalno Prenosljivost V kariernem svetovanju razvijamo mehke veščine podjetje kompetenc, (komunikacija, samopredstavitev, načrtovanje), ki so (potencialni poklicni razvoj, ključne tudi za uspeh zaposlenih v podjetjih. Tak naročnik potencial za model podpore je mogoče prenesti tudi v vaše okolje – storitev Mreže zaposljivost z individualnim pristopom lahko spodbudimo KROJ) profesionalno rast in večjo vključenost tudi med vašimi mlajšimi zaposlenimi ali pripravniki. Mladi, ki Občutek varnosti, Tudi S. je začela z zamislijo in dvomom. Udeležila se je razmišljajo o sprejetosti, kariernega svetovanja, na katerem sva raziskali njene svetovanju možnosti, želje in skupaj po korakih razvijali njen načrt. Danes je zabavno učenje dosegla točno to, kar si je želela in si zastavila za cilj. Tudi ti lahko prideš – tukaj ni ocen, ni napačnih vprašanj, je samo prostor za to, da ugotoviš, kdo si in kam greš ter katere poti te lahko pripeljejo do tja. Politični Politika Mladinsko delo konkretno prispeva k ciljem evropskih odločevalci zaposlovanja, in nacionalnih politik: spodbuja podjetnost, zaposljivost (državna ali podjetništva, in socialno vključevanje. Gre za primer dobre prakse, s evropska vključevanja, katero mladinsko delo podpira posameznika pri prehodu raven) socialna kohezija v aktivnega državljana, kar zmanjšuje tveganje za dolgotrajno brezposelnost in krepi družbeno odpornost. Predstavitev primerov sporočanja učinkov različnim ciljnim skupinam preko osebnih primerov avtorice Urške Česnik. 101 Merjenje rezultatov in opazovanje procesov Na prejšnjo razmejitev rezultatov in učinkov lahko pogledamo tudi z druge per-spektive. Učinke mladinskega dela lahko predstavimo kot rezultate in/ali procese, razliko med njimi pa pojasnimo z uporabo dovršnega ali nedovršnega glagola (Mrak in Pucelj Lukan, b. d.; Cepin, 2011): ● Rezultat je tisto, kar se zgodi (končali smo projekt, mladi so delavnico ocenili zelo pozitivno, udeleženci so se naučili uporabe novega spletnega orodja). ● Proces pa je tisto, kar se dogaja (mladi sooblikujejo projektno prijavnico, ude- leženci so se preizkusili v vodenju dejavnosti, mladi so se ves čas dejavnosti zabavali). Vsak rezultat je torej posledica določenih procesov. Njegovo dolgoročno spremljanje pa bo pokazalo, kakšni so bili njegovi učinki. To je pomembna perspektiva, saj so procesi v mladinskem delu pogosto spregledani (Cepin, 2011). Ko merimo rezultate, navadno primerjamo začetno in končno stanje. Merjenje procesov pa zahteva stalno prisotnost (in pozornost) opazovalca ter njegovo neposredno vključenost v dejavnost. Predstavljati učinke pomeni pripovedovati zgodbe Da se naučimo ustreznega prevajanja učinkov, nam lahko pomaga njihovo pred-stavljanje z zgodbami. Pomagamo si s pričevanjem mladih, študijem primerov ter predvsem dolgoročnim spremljanjem in merjenjem rezultatov (čeprav še tako težko izvedljivim). Pri tem pa ne pozabimo: ● Učinki so dolgoročni in na prvi pogled pogosto nevidni: Mladostnik, ki se danes udeleži mladinske delavnice, bo morda šele čez nekaj let sodeloval v dejavnostih mladinske politike, vendar morda prav zaradi prve pozitivne izkušnje, ki jo je doživel. ● Učinki so subjektivni in individualni: Trije mladostniki, ki se ta mesec udeležijo mladinske izmenjave, bodo to izkušnjo doživljali vsak po svoje. Prvi bo izuril svoje jezikovne veščine, drugi izboljšal svojo samopodobo, tretji bo prvič potoval in sodeloval v mednarodni skupini. ● Učinke težko neposredno pripišemo le mladinskemu delu: Na življenje in razvoj mladostnikov deluje več dejavnikov hkrati, zato težko potrdimo, da je za dolo-čeno spremembo zaslužno izključno mladinsko delo. Mladostnik, ki je v zadnjih dveh letih izboljšal svoje vodstvene veščine, lahko to spremembo pripiše vodenju 102 taborniškega roda, delu v študentskih seminarskih skupinah in vlogi kapetana svojega nogometnega moštva hkrati. ● Učinki so težje merljivi: Merjenje učinkov je kompleksno in zahteva kakovostno ocenjevanje, ki pogosto zajema uporabo kvalitativnih metod merjenja, dolgo-ročno spremljanje posameznikov, ustrezno znanje za izvajanje takih ocenjevanj in predvsem dovolj (finančnih, kadrovskih in časovnih) sredstev. Mreža MaMa (2024) je v okviru izvajanja Evropske agende mladinskega dela v Slove-niji izdelala videoposnetek o učinkih mladinskega dela. Verjamejo, da so mladi velik potencial vsake skupnosti in da prav z mladinskim delom, ki v svoje dejavnosti vključuje mlade, prinašajo pozitivne učinke na posameznike, lokalno skupnost in celotno družbo ter ustvarjajo svetlejšo prihodnost za vse. Videoposnetek si oglejte na povezavi. 103 Viri in literatura Cepin, M. (2011). Impact of Youth work. Mladinski svet Slovenije. https://mss.si/ wp/wp-content/uploads/2020/06/en-7-mladinsko-delo_A.pdf. Deželan, T., in Vombergar, N. (2019). Miti in resnice o mladinskem delu. Učinki (lokalnega) mladinskega dela. Pregled literature. Zavod MOVIT. https://www. movit.si/fileadmin/movit/0ZAVOD/Publikacije/Tematske/2019_Miti_o_mla- dinskem_delu.pdf. Deželan, T., in Vombergar, N. (2020). Značilnosti in učinki mladinskega dela. Pre­ gled relevantne znanstvene in strokovne literature. Zavod MOVIT. https:// www.movit.si/fileadmin/movit/1MVA/EGL/Znacilnosti_in_ucinki_202005_ web.pdf. Deželan, T., in Vombergar, N. (2024). Na prehodu v odraslost. Tri desetletja mla- dinskega dela v Sloveniji. V: Deželan, T. (ur.), Tri desetletja slovenske mladine (str. 131–153). Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Mladinski svet Slovenija (2020, november). Učinki mladinskega dela [Video]. Kanal Mladinski svet Slovenija. https://www.youtube.com/playlist?list= PLQrDlIj6igRG6YC_dbf38zsUu8HVtShYq. Multimedijski center RTV Slovenija (dostop 21. novembra 2023). Posvet: Sodelo­ vanje pri mladinskem delu je za mlade koristno. Nacionalni posvet mladinske­ ga sektorja. https://www.rtvslo.si/slovenija/posvet-sodelovanje-pri- mladinskem-delu-je-za-mlade-koristno/689038. Mrak, I., in Pucelj Lukan, P. (b. d.). Mladinsko delo v teoriji in praksi. IRDO – Inšti- tut za razvoj družbene odgovornosti. https://www.irdo.si/skupni-cd/cdji/ cd-irdo-2011/referati/c-pucelj-lukan-mrak.pdf. Mreža MaMa (26. januar 2024). Učinki mladinskega dela [Video].. Mreža Mama. https://www.youtube.com/watch?v=0ziW9xXh6QQ. 104 105 Programi Nives Felić Nives Felić je mladinska delavka, ki jo je pot v mladinsko delo vodila prek prostovoljstva in izkušenj, pridobljenih v različnih mladinskih organizacijah. Po izobrazbi teologinja danes razvija programe za osebni in poklicni razvoj mladih. V svojem delu združuje vrednote, empatijo in izkušnje, s katerimi mlade spodbuja, da odkrijejo svoje potenciale in aktivno soustvarjajo družbo. Ko danes pogledam v preteklost, me moji prvi spomini na mladinsko delo popeljejo na začetek srednje šole, ko sem se pridružila skavtom. V tem obdobju sem se vključila še v nekaj drugih programov in skupin ter se prvič udeležila mladinske izmenjave na Gorenju pri Zrečah. A če bi me ob koncu srednje šole kdo vprašal, ali sem del mladinskega dela, bi suvereno odgovorila z »ne«. V resnici torej nisem prepričana, ali sploh lahko govorim o »prvem spominu« na mladinsko delo, saj takrat nisem vedela, da sem vanj vključena. Ljudje pogosto čutimo pripadnost organizacijam, še posebej članskim, ne pa nujno širšemu izrazu mladinsko delo, ki nam pogosto ostaja neznan. Kljub temu se mi zdi pomembno, da se znotraj programov in dejavnosti govori o mladinskem delu, saj le tako povišujemo njegovo prepoznavnost in pri mladih krepimo pripadnost nečemu širšemu; to je pravzaprav osrednja tema tega priročnika. Raznolikost programov v mladinskem sektorju V mladinskem sektorju se kakovost in učinki gradijo daljše obdobje, zato je po-membno, da ločimo med posamezno dejavnostjo, projektom in programom. Dejavnost je posamezen dogodek, na primer delavnica, srečanje, usposabljanje. Ima določeno temo in cilj ter traja krajši čas. Projekt je časovno omejen sklop več dejavnosti, z jasno opredeljenimi cilji in pričakovanimi rezultati, traja daljše obdobje in ima običajno tudi namenski proračun. Program poteka večji del leta (lahko tudi več let), povezuje različne metode in teme, sledi širše zastavljenim ciljem, ima stabil-no ekipo, lahko poteka tudi v sodelovanju s partnerji in ima vzpostavljen sistem za spremljanje kakovost (kazalniki, evalvacije). Mladi v programih aktivno sodelujejo in niso le udeleženci. Kakovostni programi nudijo nepretrgane dejavnosti, zajemajo različne metode, odgovarjajo na več potreb mladih, gradijo zaupanje med mladinskim delavcem in mladimi ter hkrati vzpostavljajo trajnejša partnerstva v lokalnem ali širšem okolju. Pestrost programov v mladinskem sektorju bogati tako življenje mladih kot sam mladinski sektor. Na splošno programe razdelimo v dve skupini: ● mladinski programi, ● programi za mlade. Mladinski program je skupek dejavnosti, ki ga izvaja mladinska organizacija, in poteka med vrstniki nepretrgoma skozi večji del leta ter vključuje večje število izvajalcev in aktivnih udeležencev. (3. člen ZJIMS, 2010). 107 Program za mlade je program ukrepov v mladinskem sektorju, ki ga izvajajo orga-nizacije za mlade, z namenom zagotavljanja boljših pogojev za življenje, delovanje in organiziranost mladih, ter poteka nepretrgano skozi večji del leta in vključuje večje število aktivnih udeležencev. (3. člen ZJIMS, 2010). Redno izvajanje mladinskih programov oziroma programov za mlade pomeni neprekinjena dejavnost v rednih tedenskih terminih oziroma v obsegu vsaj 1500 ur letno, ki vključuje pripravo, izvedbo in vrednotenje programov” (10. člen Pravilnika o izvajanju ZJIMS, 2011). Bistvena razlika med zgornjima opredelitvama je v naravi izvajalca in vsebinskem poudarku. Mladinske programe izvajajo mladinske organizacije, ki jih vodijo mladi in v katerih mladi aktivno soustvarjajo program, medtem ko so programi za mlade namenjeni mladim kot ciljni skupini in jih izvajajo organizacije za mlade (nevladne organizacije, javni zavodi). Mladi so bolj neposredno vključeni v izvajanje mladinskih programov, medtem ko programi za mlade pogosteje vključujejo tudi druge poudarke, ki jih izvajajo mladinski delavci, strokovni sodelavci ali institucije v podporo mladim. Za trenutek se bom znova ozrla v preteklost in navedla dva primera kar iz lastnega življenja. Kot sem v uvodu že omenila, se je moja pot v mladinskem delu začela s skavti, ki so nacionalna mladinska organizacija. Od drugega letnika srednje šole sem bila vključena v vejo, ki jo skavti imenujemo popotniki in popotnice. Našo skupino je sestavljalo od deset do petnajst članov (odvisno od leta), vsako leto pa smo dali pobudo za izvedbo različnih dejavnosti in projektov. Na misel mi prihajajo čisto zabavne dejavnosti, kot so modna revija za vse skavte v našem stegu, pa tudi bolj kompleksni projekti, na primer organizacija poletnega tabora. Mladi smo sami izbrali lokacijo in pot potovalnega tabora, načrtovali prehrano in soustvarjali vsebinski del programa. Drug primer programa za mlade pa bom predstavila z druge perspektive – kot izvajalka programa. Kot zaposlena v Zavodu Nefiks sem odgovorna za področje programov, ki jih pripravljamo za mlade. Eden od pomembnejših projektov je bil tudi Nefiks karierne rešitve, ki smo ga izvajali med letoma 2020 in 2021. Cilj projekta je bil mladim v okviru 110-urnega izobraževanja ponuditi znanje in veščine, s katerimi bi postali kompetentnejši in bolj konkurenčni na trgu dela, tako da bi se po koncu projekta lahko tudi zaposlili. A ob začetku izobraževanja je izbruhnila pandemija covida-19, zato smo morali delo prilagoditi in se preseliti na splet. Udeležencev tako nisem nikoli srečala v živo, a občutek, ki sem ga imela po vseh skupnih urah, je bil, kot da se poznamo že dolgo. S sodelavcem Janom sva bila ves čas usposabljanja v stiku 108 z udeleženci, motivirala sva jih za sodelovanje in prisotnost, jih spodbujala ob koncu programa ter jim nudila podporo pri iskanju zaposlitve. In kaj se je zgodilo pet let pozneje, leta 2025? Ena od udeleženk iz prve skupine se je – po daljšem premoru od zaposlitve – odločila, da se preizkusi kot prostovoljka. In poiskala je Mladinski center Vič. Že takoj ko sem jo prvič videla v živo, sem vedela, kdo je in kakšni so bili njeni karierni cilji pred petimi leti. To srečanje je gotovo potrditev, kako globoko in dolgoročno lahko vpliva kakovosten mladinski program na mlade – tudi če poteka na daljavo. Kakovostno načrtovanje in izvedba programov za mlade Ker so programi celostni, jih ni mogoče izvajati »ad hoc«. Treba jih je vnaprej načr-tovati: od analize potreb in postavitve ciljev do izbire metod, postavitve časovnice, razdelitve odgovornosti, priprave prora- čuna ter opredelitve kvalitativnih in Načrtovanje je proces, v katerem kvantitativnih kazalnikov. Načrtovanje se odločimo o tem, kaj bomo delali, je proces, v katerem se odločimo o tem, zakaj in kako bomo delali ter kdo kaj bomo delali, zakaj in kako bomo bo kaj delal in s čim, da bomo delali ter kdo bo kaj delal in s čim, da dosegli želene rezultate in učinke. bomo dosegli želene rezultate in učinke. Kakovostno načrtovani programi za mlade temeljijo na potrebah mladih in mlade vključujejo v vse faze projekta, sledijo strateškim ciljem, uporabljajo inovativne metode ter zagotavljajo trajnostnost, merljive učinke in vidnost. Pri tem pa ni pomembno le, kaj izvajamo, temveč tudi kako in zakaj. Spodnja preglednica je nazoren primer izvedbe mladinskih programov in prikazuje možne faze, vpletene akterje in naloge v posamezni fazi. Kot praktični pripomoček, in ne kot toga predloga, je namenjena organizacijam in mladinskim delavcem. Vsaka izvedba programa se naslanja na pretekle izkušnje, kulturo organizacije in načrtovanje. Morda nekateri programi ne bodo imeli partnerjev, morda bodo kateri brez priprav-ljalnega sestanka – organizacijske kulture so različne. Preglednica povzema nabor tipičnih korakov (analizo potreb, izvedbo, evalvacije in tako dalje), ki jih je smiselno uporabiti kot osnovo ter jih glede na program, ki ga pripravljamo, tudi prilagoditi ali nadgraditi. Omeniti je treba še, da se nekatere faze med seboj močno prepletajo in se v programu večkrat izvedejo. 109 faza kdo je vpleten kaj se v tej fazi dogaja Predpriprava Organizacija, Opredelitev potreb mladih, zbiranje idej, mladinski delavci, določitev ciljev in vizije, osnovnih prednostnih mladi nalog in ciljnih skupin. Pripravljalni Organizacija, Potrditev ciljev in smernic, dogovori o načinu sestanek mladinski delavci, dela, časovnici in odgovornosti; sklenitev partnerji, mladi partnerstev in dogovorov. Makronačrtovanje Mladinski delavci, Oblikovanje celotnega programa: določitev partnerji, mladi glavnih vsebinskih sklopov, dejavnosti in pričakovanih rezultatov. Mikronačrtovanje Mladinski delavci, Podroben načrt posameznih dejavnosti in facilitatorji, časovnice (delavnice, srečanja, izmenjave), prostovoljci, priprava metod, materialov, gradiv (družabne strokovni sodelavci, igre, sobe pobega, digitalna orodja in tako dalje), mladi ureditev logistike. Izvedba programa Celoten tim, Komunikacija z udeleženci, ureditev logotipov in partnerji, udeleženci seznam prisotnosti, izvedba manjših dejavnosti, sprotno prilagajanje programa, podpora mladim pri izvedbi njihovih dejavnosti, deljenje utrinkov na socialnih omrežjih ter deljenje dosežkov in rezultatov prek sporočil za javnost in na mlad.si in drugje, če smo to načrtovali. Vrednotenje Udeleženci, mladinski Zbiranje povratnih informacij, analiza delavci, partnerji uspešnosti, merjenje učinkov na mlade in skupnost, refleksija izvedbe. Beleženje učnih Mladinski delavci, Refleksija zastavljenih učnih ciljev, uporaba učinkov mladi orodij (Youthpass, e-Nefiks, digitalne učne značke …). Priprava poročila Organizacija, Oblikovanje zaključnega poročila za financerje, partnerji, koordinator dokumentiranje dosežkov, priporočil in nastalih gradiv. Izvedba mladinskih programov - možne faze, vpleteni akterji in naloge v posamezni fazi. Vir Nives Felić 110 Vključujoči programi Skupnost praks mladinskega dela je široka in raznolika. Prav ta raznolikost omogoča prilagodljivost in vključevanje različnih skupin mladih. Med njimi so tudi mladi, za katere se včasih zdi, da jih je težje vključiti v program mladinskega dela – mladi z manj priložnosti prihajajo iz različnih družbenih okolij, zato moramo razumeti širši kontekst, kaj Skupnost praks mladinskega sploh pomeni imeti manj priložnosti. Razlog so dela je široka in raznolika. lahko socialne, geografske ali gospodarske Prav ta raznolikost omogoča ovire, ovire, povezane s sistemi izobraževanja prilagodljivost in vključevanje in usposabljanja ali z diskriminacijo, kulturne različnih skupin mladih. razlike ali zdravstvene težave. Razumevanje teh okoliščin je ključno, če želimo programe mladinskega dela razvijati tako, da so vsi mladi lahko slišani, vključeni in podprti – ne glede na svoj položaj. Pri ustvarjanju vključujočih programov je ključno zavedanje, da je vključevanje proces, ki se začne že v fazi načrtovanja in ni enkraten dogodek. Načini, ki jih izbiramo, morajo biti občutljivi za izzive, s katerimi se mladi soočajo – te lahko delno prepoznamo že v uvodnih vprašalnikih ob prijavi. A to ne pomeni, da mlade etiketiramo ali jih obravnavamo z znižanimi pričakovanji. Mladi so še vedno mladi in kot takšne jih moramo tudi jemati. Spominjam se, ko sem se kot mladinska delavka pridružila prvi mednarodni mladinski izmenjavi, namenjeni mladim z avtizmom. Izmenjavo, na kateri so sodelovali udeleženci iz Slovenije in Litve, je organiziral Zavod Modri december, Zavod za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma. Na tej mladinski izmenjavi sem bila prisotna kot mladinska delavka in moja glavna naloga je bila preprosta – držati prostor. O avtizmu ali Aspergerjevem sindromu nisem imela posebnega strokovnega znanja niti izkušenj. A hitro sem usvojila nekaj »zakonitosti« in moram priznati, da je bila to ena boljših mladinskih izmenjav, kar sem jih doživela! Mladi, ki so sodelovali, so bili čudoviti, neposredni in polni talentov. A nekaj, kar se mi zdi še posebej pomembno in kar potrjuje, zakaj je vključevanje mladih z manj priložnosti tako dragoceno, se je zgodilo dobro leto pozneje. Na tej izmenjavi sem namreč spoznala fanta, ki je z vsemi komuniciral s pomočjo palca, čez obraz pa je imel nadeto masko, čeprav ukrepi za preprečevanje širjenja virusa že kakšno leto niso več veljali. Navzgor obrnjen palec je pomenil strinjanje, navzdol nestrinjanje. Spregovoril je redko – razen, kadar si ga vprašal kaj o morskih živalih ali morskih psih, o katerih je vedel ogromno. Ta izkušnja mladinske izmenjave nas je v Zavodu Nefiks spodbudila k odločitvi, da naš program za mlade prilagodimo tako, da bo omogočal lažje vključevanje mladih z manj priložnosti. Izvedli smo nekaj posameznih dejavnosti (karierne delavnice, Nefiks karierni avtobus in podobno) ter se prijavili na projekt DiscoverEU inclusion. 111 K sodelovanju v projektu DiscoverEU inclusion smo povabili tudi tega tihega fanta, saj je prav v tistem letu dopolnil osemnajst let. In seveda se je pridružil! S posebno željo – obiskati čim več akvarijev po Evropi. Ta tihi fant ni bil več tih, z nami je delil svoje znanje, svoje razmišljanje in čustva, in prepričana sem, da se bodo naše poti še kdaj prekrižale. Več o njegovi izkušnji v projektu DiscoverEU si lahko preberete tudi v tem članku: https://talentiran.si/index.php?option=com_content&view=article&id= 3624:my­discover­eu­adventure­by­tavi­ray­samara&catid=58&Itemid=101 Pomemben vidik vključujočega programa je skrbno načrtovanje pogojev, v katerih dejavnosti potekajo. K temu lahko pripomore, če že v fazi načrtovanja – če je to ustrezno – poskrbimo, da: ● izberemo lokacijo, ki je dostopna z javnim prevozom in fizično dostopna za osebe, ki uporabljajo invalidski voziček; ● upoštevamo praznike in dela proste dneve; ● udeležencem pošljemo urnik in jim sporočimo druge pomembne informacije (datum, ura, lokacija, pot in dostopnost, pripomočki in materiali, ki naj jih vzamejo s sabo); ● določimo finančni prispevek, ki je primeren tudi za osebe z nižjim finančnim prihodkom, oziroma finančnega prispevka sploh ne pobiramo; ● poskrbimo za prilagojeno prehrano za osebe z alergijami ali prehranskimi omejitvami; ● preverimo, ali oseba potrebuje asistenta; ● pri večdnevnih dejavnostih zagotovimo »tiho sobo«; ● razmislimo o prisotnosti osebe, ki ji mladi lahko zaupajo ali se nanjo lahko obrnejo v stiski; ● uredimo ustrezno vidljivost in čitljivost vsebin na projekcijah in v gradivih; ● dosledno spoštujemo varstvo osebnih podatkov (GDPR). Na samem dogodku se s skupino dogovorimo o načinu nagovarjanja in uporabi zaimkov ter poskrbimo, da vsi soglašajo z ohranjanjem zaupnosti informacij, ki se nanašajo na posamezne udeležence. »Program s prednostnim vključevanjem in dobro podporo mladim z manj priložnost-mi zmanjšuje neenake možnosti med mladimi pri dostopu do učnih priložnosti in aktivni udeležbi v družbi. Rezultati so pokazali, da mladi z manj priložnostmi v de-javnosti programa stopajo z nižjim zaupanjem v svoje sposobnosti in poznavanjem družbe, program pa jim omogoča te deficite zmanjševati. Rezultati so žal pokazali tudi, da ti učinki po daljšem obdobju pri udeležencih z manj priložnostmi zbledijo. Kontinuirano vključevanje mladih z manj priložnostmi v aktivnosti programa lahko učinke krepi v daljšem časa trajajočem obdobju.« (MOVIT, 2021) 112 Primeri programov Izbrani programi vključujejo štiri različne tipe: program nacionalne mladinske orga-nizacije, program mladinskega sveta, program mladinskega centra in program za mlade, ki ga izvaja nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu. Zajemajo širok in raznolik prerez mladinskega področja ter bralcu omogočajo primer-jalni vpogled v različne cilje, metode in kontekste izvajanja. Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) Taborniki so nacionalna mladinska organizacija, ki v svoj mladinski program prek samostojnih enot – taborniških rodov vključuje več kot 6500 aktivnih članov. Za-vzemajo se za celovito vzgojo posameznikov, da postanejo odgovorni, angažirani, avtonomni in solidarni. »Program za mlade pri Zvezi tabornikov Slovenije je dinamičen organizem, ki skuša odgovarjati na potrebe mladih, hkrati pa izpolnjevati vzgojno poslanstvo organizacije. Program se zato nenehno spreminja oz. razvija, ta razvoj pa vpliva tako na vrednote in način dela kakor tudi na vsebino dela v organizaciji.« (Zveza tabornikov Slovenije, 2018) Mladinski program pri ZTS je sestavljen iz treh delov: vzgojnega, vsebinskega in temeljnega. VZGOJI VZGOJI IDEAL DEL PRIORITETE TABORNIŠKI IN CILJI VZGOJNE PRISTOP VSEBINSKI TABORNIŠKE PODROČJA DEJAVNOSTI DELOVANJA DEL TABORNIŠKE TABORNIŠKA VREDNOTE NAČELA TEMELJNI DEL POSLANSTVO IN VIZIJA Shema mladinskega programa pri Zvezi tabornikov Slovenije. Vir Zveza tabornikov Slovenije, 2018 Več o njihovem programu si lahko preberete na povezavi: https://www.taborniki.si/ wp­content/uploads/2018/06/Program­za­mlade­v­ZTS.pdf 113 Mladinski center Idrija Ustanovitelj Mladinskega centra Idrija so tri društva: Rod srebrnih krtov, Klub idrij-skih študentov in Idrija 2020. Mladinski center Idrija je »družbeno vozlišče z uve-ljavljenim programom, mladinskim hostlom in informacijsko točko za mlade« (Kor-če, Istenič, Mlakar in Bašelj, 2025). V mladinskem centru se izvajajo celoletni program in posamezni mesečni dogodki. Stalni program Mladinskega centra Idrija so krožki in dejavnosti za mlade: krožek kitara, telovadba za mlade mamice, MC Mobil – potujoče ulično igrišče, Sam doma 65+ – medgeneracijska srečanja. Posamezni mesečni dogodki pa potekajo od janu-arja do decembra. Podrobnejši opis programa si lahko preberete na njihovi spletni strani: https://mcidrija.si/. MEPI – mednarodno priznanje za mlade MEPI je strukturiran program, namenjen osebnostnemu razvoju mladih, starih 14– 25 letu. »Program mlade spodbuja k ustvarjalnemu in ciljno naravnanemu preživlja-nju prostega časa, katerega način izkoriščanja močno vpliva na to, v kakšno osebo se bo mladostnik razvil.« (MEPI Slovenija, b. d.) Mladi se v programu spopadajo z izzivi, kar jim omogoča pridobiti nove veščine in prepoznavati samega sebe in lastne zmogljivosti. Program MEPI sestavljajo štiri področja, ki so razdeljena na tri stopnje (bronasto, srebrno, zlato): ● prostovoljstvo, ● rekreativni šport, ● veščine, ● pustolovske odprave. Več o MEPI programu si lahko preberete na povezavi: https://www.mepi.si. 114 Viri in literatura Allaste, A. A., in Dibou T. (2023). Razumevanje participacije mladih v teoriji. Mladje, (43), 5–8. Blazinšek Domenis, A., Cirman, H., in Košmerl, T. (2018). E­Nefiks. Zavod Nefiks. Francosko-nemški mladinski urad (b. d.) Domača stran. https://www.fgyo.org/ homepage. Korče, J., Istenič, N., Mlakar, M., in Baželj, Z. (2025) Vsebinsko poročilo o izvede­ nem programu za leto 2024. https://mcidrija.si/zveza-drustev/. Mednarodni Visegradski sklad (b. d.) Domača stran. https://www.visegradfund.org/. MEPI Slovenija (b. d.) O programu. https://www.mepi.si/o-programu/. MOVIT (2021). Priporočila za prijavitelje in izvajalce projektov s področja vključevanja in raznolikosti. https://www.movit.si/fileadmin/movit/pdf/Priporocila_21.pdf. MOVIT (2025). Solidarnostni projekti. https://www.movit.si/ese/solidarnostni- projekti/. Oblak, A. (2021). Onkraj ciljev. V: Cepin, M. (ur.), KAJ pa, če bi mi …?: Kako spod- bujati pobudništvo mladih? (str. 35–55). Socialna akademija. Salto-Youth Resource Centre (2020). Non­formal learning in a nutshell. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=Xm7PioKwkGo. Uradni list RS, št 47/11 (2011). Pravilnik o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV10448. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (2010). Uradni list RS, št. 42/10. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5834. Zveza tabornikov Slovenije (2018). Programi za mlade v ZTS: Vodnik za izvajanje programa za mlade v ZTS. https://www.taborniki.si/wp-content/uplo- ads/2018/06/Program-za-mlade-v-ZTS.pdf. Zveza tabornikov Slovenije (b. d.) Zveza tabornikov Slovenije. https://www.tabor- niki.si/. 115 Prostori mladih Urška Česnik Ko govorimo o mladinskem delu, pogosto najprej pomislimo na metode, programe in cilje. A prav tako pomemben in pogosto premalo reflektiran je prostor, v katerem mladinsko delo poteka. Prostor ni le fizična lokacija, temveč je kulturno, socialno in čustveno okolje, ki mladim omogoča izražanje, povezovanje, učenje, sodelovanje in samorefleksijo. Zato je ugotovitev držav članic Evropske unije med predsedova-njem Slovenije Svetu Evropske unije v letu 2021, da se državljanski prostori za mlade krčijo in da imajo mladi vse manj priložnosti, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju svoje prihodnosti, še kako pomembna (Papič, 2023). V mladinskem delu prostor mladih pomeni več kot le delovni prostor, pomeni tudi varno okolje, občutek pripadnosti, možnost sooblikovanja in dostopnost. Prostori za mlade, v katerih poteka mladinsko delo, variirajo vse od klasičnih mladinskih centrov in dnevnih prostorov, prostorov uličnega mladinskega dela, ki poteka v javnih pro-storih naših mest, vse do vsakodnevno prisotnih digitalnih prostorov, kjer se mladi V mladinskem delu prostor mladih bodisi le sledimo bodisi jih vanje namen- zadržujejo, mladinski delavci pa jim tja pomeni več kot le delovni prostor, sko in aktivno privabljamo. Vsem naj pomeni tudi varno okolje, bo skupno, da jih mladinsko delo lahko občutek pripadnosti, možnost uporabi kot orodje za ustvarjanje, pod- sooblikovanja in dostopnost. poro in opolnomočenje mladih. Kaj vse so lahko prostori za mlade Študentska soba, podhod v centru mesta, sodelovalni prostori v mladinskem centru, »skvot« v zapuščeni stavbi, taborniška hiša, glasbeni studio, ustvarjalni laboratorij na mirujočem gradbišču, »pop-up« izmenjevalnica oblačil ali mladinska klepetalnica na spletni platformi, vse to in še mnogo več so prostori za mlade in/ali prostori mladih. Sodelavec Poštrak (2023) se opira na Muršiča (2011), ki prostore za mlade deli na dve vrsti: ● »samonikle« prostore, ki si jih mladi ustvarijo (ali prilastijo) sami, in ● formalno organizirane prostore, ki s(m)o jih za mlade vzpostavili strokovnjaki. Podobne trende oziroma delitve zaznavajo tudi drugi avtorji. S. M. Nolas (2014) opaža, da so aktualne politike pomembno vplivale na tradicionalno mladinsko delo in družbene prostore, v katerih delo poteka večinoma neopredeljeno in neorganizirano, saj so politike redno uvajale vse bolj instrumentalne oblike dela z mladimi, ki so jasno strukturirane in storilnostno naravnane. Mladinski programi v takih prostorih se uporabljajo za reševanje različnih težav mladih ter še dodatno posplošujejo in individualizirajo osebne spremembe. Morda se prav zato mnogi mladinski delavci doma in po svetu znova osredotočamo na povezavo z radikalnejšimi koreninami mladinskega dela in stremimo k oblikovanju neformalnih učnih prostorov, ki omogočajo proces oblikovanja identitete, samoizpraševanja, razvoja kritične misli in aktivnega soustvarjanja lastnih pobud. 117 O temi pomena prostorov za mlade so se podrobno razpisali avtorji številnih stro-kovnih področjih v publikaciji Fizični in virtualni prostori za mlade, ki jo je v letu 2023 pripravil in izdal Urad za mladino Republike Slovenije. Publikacija je pomemben prispevek k razumevanju, zakaj so pro- Publikacija je pomemben prispevek stori za mlade ključni za razvoj kakovo- k razumevanju, zakaj so prostori za stnega mladinskega dela v Sloveniji. mlade ključni za razvoj kakovostnega V njej najdemo analize veljavnih praks, mladinskega dela v Sloveniji. izzive in priložnosti, povezane z ustvar- janjem fizičnih prostorov (kot so mla- dinski centri in dnevni prostori) ter digitalnih okolij, v katerih se mladi vse pogoste-je zadržujejo, izražajo in gradijo skupnosti. Dokument nudi tako konceptualni okvir kot tudi praktične smernice in je odlična podlaga za nadgradnjo znanja iz poglavja našega priročnika. Celotna publikacija je dostopna na spletni strani portala mlad.si. Prostori za mlade v praksi vrsta prostora oblike prostorov značilnosti specifike Fizični Mladinski centri, klubi, Fizični prostor, delovne ure, Moč lokalne prostori dnevni centri, druge nevladne redni (in občasni) programi, skupnosti in organizacije, mladinske stalna prisotnost pripadnosti. organizacije in organizacije strokovnega osebja. za mlade. Mladinsko Ulično mladinsko delo, Priložnosti za mlade, ki ne Vstop delo na terensko mladinsko delo vstopajo v organizirane mladinskega terenu (stalne lokacije/obiskovalci oblike mladinskega dela, dela v druge izven prostorov mladinskih reševanje »sivih con« in (izobraževalne, organizacij, mobilni mladinski pomanjkanja fizičnih javne in druge) centri). prostorov za mlade. prostore. Digitalni Digitalni mladinski centri, Dostopnost (uporaba in Za mlade mladinski spletne platforme (Discord), vključevanje kjer koli in kadar pogosto prostori klepetalnice, virtualne koli) tudi za mlade, ki se enakovreden skupnosti … težko vključijo v fizične prostor prostore (na primer zaradi socializacije oddaljenosti, gibalne in izražanja. oviranosti), in doseganje mladih, ki z mladinskim delom nimajo stika. Ključne značilnosti in specifike različnih prostorov za mlade, avtorica Urška Česnik. 118 Prostor kot element vrednosti mladinskega dela Prostor ni nevtralen – izraža odnose moči, vrednote in kulturo. In mladi potrebujejo prostore, kjer niso nadzorovani, temveč slišani, kjer lahko oblikujejo skupnosti in razvijajo občutek lastništva. Mladi prostor namreč ocenjujejo kot eno osrednjih tem, ko razpravljajo o vrednosti mladinskega dela, pri čemer je ta vrednost pogosto izražena z razlikovanjem mladinskega prostora od drugih prostorov, ki jih mladi običajno naseljujejo – zlasti šole in fakultete (a tudi dom in delovna okolja). Pred-vsem zato, ker prostor v mladinskem delu ocenjujejo kot enega redkih, kjer lahko, skupaj z mladinskimi delavci, aktivno sodelujejo kot njegovi soustvarjalci in skrbniki (De St Croix in Doherty, 2023). Na prostor lahko torej skozi prizmo mladinskega dela pogledamo z več perspektiv: ● Fizična dimenzija: Fizični prostori omogočajo srečevanje, varno zatočišče, rutino, dostopnost in oporo, njihova postavitev, dostopnost in opremljenost pa vplivajo na občutek sprejetosti ali izključenosti. ● Relacijska dimenzija: Prostor ni prostor brez odnosov, v katerih se gradita zau- panje in skupnost. Tudi najmanjši ali najskromnejši prostori lahko postanejo izjemno pomembni, če so v njih prisotni odprti, vključujoči in varni odnosi. ● Simbolna (kulturološka) dimenzija: Prostori nosijo pomen, saj so simboli iden- titete, pripadnosti, moči ali marginalizacije. V svetu, v katerem so mladi pogosto le gostje, so mladinski prostori lahko »njihovi prostori«. ● Politična dimenzija: Prostor je vedno tudi političen, že glede na to, kdo ima dostop do njega, kdo ga financira, kdo določa pravila. Prostori za mlade pogosto odražajo družbene neenakosti in že geografska in socialna neenakost (mesto/ podeželje; bogate/revne občine) vpliva na to, ali mladi sploh imajo dostop do varnih in brezplačnih prostorov. ● Digitalna dimenzija: Mladi enako kot fizične prostore naseljujejo tudi spletne; ti so prav tako pomembni za izražanje, druženje, čeprav so včasih nevarni. ● Doživljajska dimenzija: V času izginjanja ali večje nedostopnosti fizičnih prostorov (na primer v času epidemije covida-19) lahko mladinsko delo ohranja svojo moč tudi v simbolnem, izmišljenem prostoru, ki živi v skupnostih mladih – kot vredno-ta, izkušnja in vizija. 119 Mladinsko delo kot »tretji prostor« Na raziskovalnem področju tako imenovanih geografij mladinskega dela veliko študij mladinsko delo obravnava ne le kot metodo ali vsebino, temveč tudi kot prostorsko prakso, ki je globoko vpeta v odnose, politiko, kulturo in neenakosti (De St Croix in Doherty, 2023). Mladinsko delo lahko torej razumemo kot »tretji prostor« mladih. Če sta prvi prostor (dom) in drugi prostor (šola in/ali delo) večinoma strukturirana, nadzorovana in normativna, je mladinsko delo (tretji prostor) tisto, kjer se posamezniki združujejo namensko – za pogovor, skupnost in svobodo. In v svetu, v katerem je delovanje znotraj formalnega izobraževanja nadzorovano in usmerjano, javni prostor pa je vse pogosteje načrtovan tako, da preprečuje nekomer-cialno druženje, je prav mladinsko delo tisto, ki lahko ustvari prijeten »tretji prostor«, pripadajoč mladim kot njihova pravica. Tudi Papič (2023) navaja, da je v okviru teme prostorske stiske mladih zadnje čase vse bolj aktualno tudi urejanje javnih prostorov za mlade. Pogosto teh ni dovolj, niso ustrezno urejeni ali so neprimerni za mladinske prostočasne dejavnosti. Vabimo vas, da v svoji praksi (in z vašimi mladimi uporabniki) uporabite spletni izobraževalni modul Mladi in javni prostor, ki je nastal v okviru projekta P JP – Punce in javni prostor. Projekt je združil skupino osmih študentov psihologije, sociologije, urbanizma, arhitekture in dizajna, ki so med januarjem in junijem 2025 pod mentorstvom Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Prostoroža in Zavoda TiPovej! skupaj raziskovali, analizirali in razvili smernice vključujočega načrtovanja javnega prostora (za mlade). Izobraževalni modul je prosto dostopen in vas popelje v raziskovanje, razumevanje in soustvarjanje vključujočih javnih prostorov – zlasti z vidika deklet in mladih. Najdete ga na platformi Ljubljana, mesto učenja. Ključno je torej razumevanje prostora ne le kot »kraja ali lokacije«, kjer se nekaj dogaja (na primer pisarna organizacije za mlade, skupnostna kavarna ali profil na Instagramu), ampak kot prizorišče za izražanje, ki ga oblikujejo kompleksne in spreminjajoče se interakcije med življenji, telesi, predmeti in odnosi. V tem kon-tekstu lahko prostor razumemo kot glagol in ne kot samostalnik, saj posamezniki sooblikujejo prostore, ki so vedno v gibanju, nikoli dokončani. 120 Zakaj mladi obiskujejo mladinske prostore Raziskave, kot jih izvaja na primer Mreža KEKS, kažejo, da mladim v prostorih za mlade največ pomenita vzdušje in odnos. Ključni so občutek sprejetosti, enako-pravnosti, možnost vplivanja in neformalna struktura. Fizične lastnosti prostora so pomembne – a le, če so podprte z od- nosom, varnostjo in odprtostjo. Fizični Lahko bi torej rekli, da so prostori prostor in opremljenost mladinskih za mlade pristanišča. Mladi lahko prostorov nikoli nista bila glavna razlo- svobodno prihajajo in odhajajo, ga, zaradi katerih mladi mladinskih a so vedno sprejeti, ker se zanje centrov ne bi obiskovali (Felić, 2024). vedno najde privez. Lahko bi torej rekli, da so prostori za mlade pristanišča. Mladi lahko svobodno prihajajo in odhajajo, a so vedno sprejeti, ker se zanje vedno najde privez. Zanimiva je tudi študija angleških mladinskih cen-trov, v kateri S. M. Nolas (2014) predstavi naslednje tri ključne ugotovitve: ● Zakaj mladi obiskujejo prostore za mlade: Ker si želijo umika od napetosti, ki jih vsakodnevno doživljajo, in ker si želijo pridobiti občutek pripadnosti. Mnogi poročajo o zunanjih pritiskih, ki v njih vzbujajo skrbi (na primer medosebni odnosi, finančne skrbi, politična dogajanja, iskanje mentorstva in pozitivnih modelov odraslosti). ● Kaj mladi pridobijo z obiskovanjem prostorov za mlade: Občutek pripadnosti ter izkušnjo povezanosti in skupinske identitete. Mladi razumejo mladinske organizacije kot prostor, odprt za vse, poln kotičkov za izvajanje raznolikih dejavnosti in s strokovnjaki, ki organizirajo tudi dodatne dejavnosti, ki mlade popeljejo iz njihovega neposrednega okolja (na primer izleti na podeželje, med-narodni mladinski programi). Mnogi vprašani mladi so pri opisovanju prostorov za mlade uporabljali metafori »dom« in »družina«. ● Kaj je bistvena vloga prostorov za mlade: Ta, da so prehodni prostori v času sprememb. Mladi jih pogosto opisujejo popolnoma nasprotno z opisi domačega ali javnega okolja. Omogočajo jim udejstvovanje v dejavnostih, ki so značilne za mladostniško obdobje in njihove subkulture, ter razvoj lastne identitete in varno preizkušanje življenjskih vlog. Zgodbe »naših« mladih Odgovori mladih, ki smo jih med pisanjem priročnika vprašali, zakaj redno obiskujejo mladinske prostore, so podprli tezo, da fizični prostor sam po sebi ni glavni razlog za obisk. Prostor namreč ni cilj, temveč pogoj, ki omogoča izvajanje dejavnosti, gradnjo odnosov in aktivno udejstvovanje mladih. 121 Življenje v mladinskem centru. (Pust, Felić in Žnidaršič, 2024) prostoru učim in preizkušam svoje ideje.« ker mi da možnost, da se v varnem zaradi dobre družbe, skupnosti in »Mladinski center obiskujem »V mladinskem centru se počutim kot doma, zato ga s kolegi obiščem večkrat tedensko.« Karmen, redna obiskovalka Anonimna izjava, Logbook mladinskega centra Vič letna raziskava MC Vič kulturnih razlik, razvoj kritičnega mišljenja, projekti so mi omogočili spoznavanje z mladimi iz vse Evrope. Njihovi je omogočil srečevanja »Zavod TiPovej mi »Ooo, najbolj awesome doživetja (in preživetja), ogromno tips and tricks, kako lažje krmariti čez lajf, ne znam povedati, nadgradnjo socialnih kompetenc, pa tudi koliko različnih priložnosti za pogovore o prihodnosti in razvoju preizkušanje novih in norih stvari … sveta, v katerem živim.« in najboljše, da so na CPM ljudje, ki te pač štekajo.« Sergej, mladi ambasador platforme Ljubljana mesto učenja Majda, prostovoljka v Društvu Center za pomoč mladih o svoji izkušnji prostovoljstva in sovodenja mladinskih programov »Čudovita izkušnja z ljudmi, ki so ves čas okrog tebe in ti pomagajo pri celotnem procesu. Zelo so mi bile všeč vaje, ki smo jih delali, in mislim, da je to nekaj, kar bom odnesel s seboj v naslednje pogumne projekte.« Anonimna izjava, ocenitev programa Mestni Inkubator, generacija 2025 Primeri povratne informacije mladih o namenih obiskovanja prostorov za mlade v Sloveniji. 122 Viri in literatura De St Croix, T., in Doherty, L. (2023). ‘It’s a great place to find where you belong’: creating, curating and valuing place and space in open youth work. Chil­ dren‘s Geographies. https://eprints-gro.gold.ac.uk/id/eprint/33121/1/It%20 s%20a%20great%20place%20to%20find%20where%20you%20belo- ng%20creating%20curating%20and%20valuing%20place%20and%20 space%20in%20open%20youth%20work.pdf. Felić, N. (2024). Kaj je za mlade kakovostno preživet prosti čas: rezultati raziskave 2024. Zavod Nefiks. https://knjiznica.talentiran.si/kaj-je-za-mlade-kakovostno- prezivet-prosti-cas/. Muršič, R. (2011). Napravi sam: nevladna samonikla prizorišča, tvornost mladih in medgeneracijsko sodelovanje. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://2018.mlad.si/uploads/analizeinraziskave/Napravi%20sam_nevla- dna_samonikla_prizorišča_UL_FF_EIKA_2011.pdf. Nolas, S. M. (2014). Exploring young people‘s and youth workers‘ experiences of spaces for ‘youth development’: creating cultures of participation. Journal of Youth Studies, 17(1), str. 26–41. http://dx.doi.org/10.1080/13676261.2013.793789. Papič, I. (2023). Skrb za prostore za mlade je tudi skrb za našo prihodnost. V: Fizični in virtualni prostori za mlade (str. 5–6). Urad za mladino Republike Slovenije. Poštrak, M. (2023). Prostori za mlade in/ali prostori mladih. V: Fizični in virtualni prostori za mlade (str. 14–18). Urad za mladino Republike Slovenije. PROSTORI ZA MLADE (2023). Urad za mladino Republike Slovenije. https://mlad. si/e-katalogi/Prostori_za_mlade/. Pust, L., Felić, N., in Žnidaršič, K. (2024). Življenje v mladinskem centru. Zavod Nefiks. https://knjiznica.talentiran.si/zivljenje-v-mladinskem-centru/. Zavod TiPovej! (junij 2025). Mladi in javni prostor. https://ljubljana.cityoflear- ning.eu/en/activities/21400. 123 Mladinski delavec/ mladinska delavka V tretjem delu bomo spregovorili o mladinskih delavkah in delavcih, ki so gibalo mladinskega dela. Kako lahko kdo postane mladinski delavec? Katere kompetence za to potrebuje? V katerih vlogah kot mladinski delavec ali delavka nastopa in katere delovne naloge opravlja? Ogledali si bomo tudi, kako se poklic mladinskega delavca prepleta z drugimi poklici in katere profile potrebuje mladinski delavec ob sebi, da ga podprejo pri delu. Kdo je mladinski delavec/mladinska delavka Matej Cepin V drugem delu te publikacije smo spoznali, kaj je mladinsko delo. Spoznali smo, da je uspešnost mladinskega dela odvisna od upoštevanja načel, obenem pa morajo biti za njegovo delovanje izpolnjeni tudi nekateri pogoji. Dobro je, če lahko mladin-sko delo poteka v za to primernih prostorih, in pomembno je, da so za njegovo izvajanje zagotovljene finance. Dragocena je podpora odločevalcev, pomembni pa so tudi standardi kakovosti, ki preprečujejo napake in mladim zagotavljajo dobre izkušnje. A brez vsakega od teh elementov še nekako gre. Če ni primernih prostorov, se impro-vizira. Nekatere oblike mladinskega dela potekajo tudi brez financiranja. Veliko jih poteka brez politične podpore. Obstaja pa element, ki je nepogrešljiv: kadri. To poglavje torej namenjamo tistim, brez katerih mladinskega dela ni mogoče izvajati: mladinskim delavkam in delavcem. V tem poglavju bomo z namenom doseganja boljše izkušnje ob branju besedila za oba spola uporabljali moško slovnično obliko. Ko bo torej zapisano mladinski delavec, bosta s tem mišljena tako mladinska delavka kot mladinski delavec. Prostovoljci in profesionalci Z vidika odnosa med posameznim mladinskim delavcem in organizacijo, v kateri deluje, ločimo dve vrsti mladinskih delavcev: ● prostovoljce in ● plačane kadre oziroma profesionalce. Ta delitev se seveda močno pozna v denarnici posameznega mladinskega delavca, vendar pa denar še zdaleč ni edina posledica te delitve. Vlogi prostovoljskih in pla-čanih/profesionalnih kadrov se v mladinskem delu zelo dopolnjujeta. Prostovoljstvo v mladinskem delu še zdaleč ne sme biti le nadomestek za čase, ko pač zmanjka denarja za izplačilo plač ali honorarjev. Vsak od teh dveh načinov udejstvovanja v mladinskem delu ima svoj edinstveni pomen. Vzroki za prostovoljsko udejstvovanje so lahko Vlogi prostovoljskih in različni. Med glavnimi so lahko občutek smisla in plačanih/profesionalnih koristnosti, povezanost z vrednotami organizacije, kadrov se v mladinskem potreba po učenju in osebnostnem razvoju, pot- delu zelo dopolnjujeta. reba po povezovanju z drugimi, prepoznavanje pomena prostovoljstva za nadaljnjo zaposljivost ali kariero, zabava, dobro počutje in vračanje skupnosti, motivacija pa je lahko tudi verska ali etična. 127 Mladi udeleženci v dejavnostih mladinskega dela pogosto izražajo navdušenje ali celo začudenje, ko izvejo, da starejša oseba, ki jih vodi, za svoje delo sploh ni plačana. Takšna oseba je za mlade neprecenljiv zgled človeka z močnim razlogom za svoje udejstvovanje. Ne pozabimo, da so učinki na področju aktivnega državljanstva med najpomembnejšimi za mladinsko delo. In kako bi jih lahko dosegali bolje kot z zgledom človeka, ki je pripravljen prostovoljno delati za boljši svet? Na drugi strani pa imajo pomembno vrednost tudi plačani mladinski delavci. V organizaciji lahko zagotavljajo kontinuiteto, ki je prostovoljci pogosto ne morejo. Zaradi časa, ki ga imajo kot zaposleni na voljo za poglobitev, lahko določene veščine izpilijo na višjo raven in s tem izboljšajo tudi delovanje celotne organizacije. Plačani mladinski delavci so pri večini organizacij veliko Izraz mladinski bolj vpeti v zbiranje sredstev, kot si to lahko privoščijo pro- delavec se sicer stovoljci. Pogosto pa so jim zaupane tudi ponavljajoče se pogosteje nanaša in manj »zanimive« naloge, torej takšne, ki jih prostovoljci na plačane kadre. zaradi omejenega časa ne morejo ali ne želijo opravljati. Izraz mladinski delavec se sicer pogosteje nanaša na plačane kadre. Za tiste, ki de-lujejo kot prostovoljci, pa organizacije uporabljajo druge izraze. Najpogostejši so mladinski voditelj, voditelj, aktivist in animator. Posebno pozornost je v mladinskem delu treba nameniti mladim prostovoljcem. Nekatere organizacije, na primer nacionalne mladinske organizacije, prav na mladih prostovoljcih gradijo hrbtenico svojega delovanja. Brez vpetosti mladih Brez vpetosti mladih prostovoljcev si mladin- prostovoljcev si mladinskega skega dela skoraj ni mogoče predstav ljati. dela skoraj ni mogoče Meja med mladinskim delavcem kot organiza- predstavljati. torjem procesa na eni strani in mlado osebo kot (aktivno) udeleženko procesa na drugi strani je namreč v mladinskem delu močno zabrisana. Mlada oseba pogosto nastopa v obeh vlogah hkrati: je udeleženka ene vrste dejavnosti v mladinskem delu, obenem pa izvaja dejavnosti za druge mlade. Primer: Štiriindvajsetletna Ana v lokalnem okolju vodi skupino osemnajstletnikov, ki v mladinskem delu odkrivajo svoje poklicne poti. V tem primeru torej nastopa kot mladinska voditeljica. Obenem pa se udeležuje usposabljanj za mlade voditelje v tem programu in tudi mednarodnih mladinskih izmenjav, na katerih pridobiva znanja z drugih področij, ki jo poleg kariernega svetovanja za mlade še zanimajo. 128 Vloge Na mladinsko delo je smiselno gledati kot na sistem. Da ta deluje, so potrebni različni med seboj povezani organizmi, v njih pa kadri z različnimi vlogami. Raznolikost vlog v mladinskem sektorju lahko preprosto razložimo tako, da jo primerjamo s šolskim sistemom. Da šolski sistem deluje, niso potrebni le učitelji. Ti seveda opravijo največ dela s »končnimi uporabniki«, a za svoje delovanje potrebujejo tudi druge, podporne vloge. V šolskem sistemu so to ravnatelji, svetovalne službe, tehnične službe, tajništva izobraževalnih ustanov, raziskovalci šolskega sistema, vodje večjih projektov, kurikularni načrtovalci, odločevalci na področju šolstva … Z izrazom mladinski delavec tako zajamemo širo- Delo v mladinskem ko paleto vlog, povezanih z različnimi delovnimi sektorju je praviloma zelo nalogami. Mladinski delavec je lahko facilitator dinamično, kar pomeni, (olajševalec) učenja, projektni vodja, trener, vodja da mladinski delavec organizacije, raziskovalec, mentor, skrbnik pros- dnevno prehaja iz ene tora, zagovornik, promotor, povezovalec v skup- vloge v drugo. nosti, organizator dogodkov, ulični delavec … Delo v mladinskem sektorju je praviloma zelo dinamično, kar pomeni, da mladinski delavec dnevno prehaja iz ene vloge v drugo. V žargonu mladinskega dela se je za ta fenomen uveljavil izraz multipraktik, ki spominja na gospodinjski pripomoček, ki je z različnimi dodatki zmožen opraviti več različnih gospodinjskih opravil. Predstavitev mladinskega delavca s prispodobo žepnega nožka z mednarodnega projekta ABC of Youth Work (Cepin in drugi, 2018). 129 Poklic mladinskega delavca od osebe zahteva neprestano učenje in izpopolnjevanje. Razmere se neprestano, hkrati in hitro spreminjajo na različnih področjih: spreminjajo se trendi med mladimi, tehnologije, ki jih mladi uporabljajo, politične prioritete in s tem cilji mladinskega dela, spreminjajo pa se tudi sleng, zakonodaja, birokracija … Nekateri mladinski delavci na nenapisano zahtevo po neprestanem učenju in izpopolnjevanju gledajo z odobravanjem, druge pa lahko ta ista zahteva tudi prestraši, saj niso navajeni tako pogosto izstopati iz cone udobja. Neprestano in preveč intenzivno prilagajanje ter inoviranje pa imata lahko tudi nega-tivne posledice na organizacije. Določena praksa ali inovacija morda še niti ne zaživi popolnoma, pa naj bi jo že nadomestila nova. V takšnem okolju je manj ponovljivosti, manj premišljenega nadgrajevanja, manj načrtnega dela in pozornosti na kakovost. Raznolikost delovnih nalog Vloge in delovne naloge mladinskega delavca so seveda bistveno odvisne od okolja, v katerem dela. Pomembno vlogo ima že vrsta organizacije. V nacionalnih mladinskih organizacijah je število prostovoljcev praviloma za več velikostnih razredov večje od števila zaposlenih. Delovne naloge mladinskih delavcev v takih okoljih so zato pogosto povezane z vodenjem večjih sistemov ali koordinacijo večjih projektov. Pogosteje so povezane tudi z opravljanjem določenih stalnih in ponovljivih nalog. V organizacijah, ki delujejo v lokalnih kontekstih, so naloge mladinskih delavcev drugačne. Pogosteje so v večji meri povezane s poznavanjem mladih s tistega področ-ja in z razumevanjem njihovih potreb. Pogosto gre za več komunikacije z lokalnimi odločevalci, pa tudi za upravljanje prostorov in za zagotavljanje, da se v teh prostorih dogajajo ustrezne dejavnosti. Delo mladinskih delavcev v drugih organizacijah pa je pogosto bolj povezano z določeno temo, s poslanstvom te organizacije. Posamezna organizacija se morda osredotoča na zdravje mladih, digitalno mladinsko delo, zaposljivost mladih, aktiv no državljanstvo ali življenjske veščine. Projekti so posledično tematsko bolj specializirani. Dogodki morda potekajo po celotni državi ali celo med narodno, pogosto je veliko usklajevanja z domačimi ali mednarodnimi partner skimi organi-zacijami … Na opis delovnih nalog posameznega mladinskega delavca pogosto močno vpliva organizacijska kultura, ki se je v določeni organizaciji razvila. Ta določa pomembne 130 vrednote organizacije, formate dogodkov, ki jih orga- Na opis delovnih nalog nizacija prireja, partnerstva, ki jih sklepa, rituale, še posameznega posebej pomembno mesto s tega vidika pa ima pri mladinskega delavca vsaki organizaciji delitev nalog med prostovoljci in pogosto močno vpliva zaposlenimi. Ta se od organizacije do organizacije organizacijska kultura, zelo razlikuje: nalogo, ki je pri eni organizaciji v celoti ki se je v določeni stvar zaposlenih, morda v drugi organizaciji v celoti organizaciji razvila. opravljajo prostovoljci. Primeri delovnih nalog zaposlenih mladinskih delavcev: • Marko, zaposlen v nacionalni mladinski organizaciji. Skrbi za kakovost delovanja lokalnih enot. To obsega pomoč lokalnim enotam pri pripravi projektov, pregled nad usposobljenostjo njihovih vodij, pa tudi pomoč prostovoljcem, ki delujejo v lokalnih enotah, pri birokraciji in računovodstvu. • Neža, zaposlena v mladinskem centru. Polovico delovnega časa je prisotna v prostoru, v katerega prihajajo mladi. Z njimi se druži, jih spremlja, vključuje v aktivnosti. V drugi polovici delovnega časa pa vodi večji projekt s področja duševnega zdravja mladih, v katerega je mladinski center vključen. Pri tem projektu koordinira raziskavo, razvija orodja in skrbi za prenos razvitih orodij v lokalno okolje. • Tina, zaposlena v drugi nevladni organizaciji. V okviru polovice delovnega časa vodi triletni mednarodni projekt s področja aktivnega državljanstva. V preostalem delu zaposlitve koordinira delavnice po šolah, ki jih ta organizacija izvaja po Sloveniji. Vodi tudi bazen trenerjev te organizacije in skrbi, da se trenerji ter drugi kadri redno usposabljajo. Kompetence mladinskih delavcev Z besedo kompetenca označujemo zmožnost posameznika, da v konkretnih prime-rih učinkovito uporabi to, kar ve in zna, in tudi to, kar je. Kompetence mladinskega delavca torej odgovarjajo na vprašanje, za katere naloge je mladinski delavec pri svojem delu sposoben. Od tod tudi beseda kompetentnost. Ko govorimo o kompetencah mladinskih delavcev, pa tudi širše, najpogosteje uporabljamo model treh razsežnosti kompetence. Sestavljena je iz znanja, spretnosti oziroma veščin ter drž oziroma vrednot. Šele vsi ti trije elementi skupaj »zagotavljajo«, da bo posameznik določeno nalogo opravil dobro, strokovno in tudi motivirano. 131 DRŽE OZIROMA VREDNOTE VEŠČINE ZNANJA Tri razsežnosti kompetence, na katerih med drugim temelji tudi Evropsko ogrodje kvalifikacij. Ko govorimo o znanju, govorimo o poznavanju izrazov, teorij, postopkov, pa tudi o razumevanju konteksta. Ta del kompetence pogosto upodabljamo s simbolom glave. Gre za njen kognitivni vidik. Ko govorimo o veščinah, mislimo na zmožnosti za konkretno izvajanje nalog, na primer na komunikacijo, facilitacija, prevajanje, čiščenje prostorov, vodenje ali pisanje člankov. Ta del kompetence pogosto upodobimo s simbolom roke. Ko pa govorimo o vrednotah ali držah, mislimo predvsem na odnos do sebe, do drugih in do dela. Vrednote in drže povezujemo z motivacijo, vztrajnostjo, samo regulacijo, spoštovanjem bližnjih … Ta del kompetence pogosto upodobimo s simbolom srca. Ena od drž, ki je za mladinskega delavca zelo pomembna, je, kako gleda na mlade. Morda nanje gleda kot na osebe, ki jih je treba ves čas umirjati, morda kot na osebe, ki se morajo držati točno določenih pravil, morda kot na osebe, ki ves čas delajo samo napake, pa kot na osebe, polne potenciala in skrivnih kotičkov, ki samo čakajo, da se razcvetijo. Ta odnos mladinskega delavca do mladih bo bistveno opredeljeval njegovo ravnanje v različnih položajih, povezanih z njimi. 132 Kompetenco lahko razumemo na dva načina: lahko kot nekaj – in tega je mladinski delavec sposoben že zdaj –, kar je povezano z dokazljivostjo. Kompetenco imaš le, če jo lahko dokažeš. Lahko pa jo razumemo tudi kot nekaj, česar mladinski delavec trenutno še ni sposoben, ima pa za to potencial. V tem primeru se kompetenca še ni uresničila, a jo mladinski delavec vseeno že ima, saj je v njem zasejano seme, iz katerega lahko vzklije. Kompetenčni modeli v mladinskem delu V želji, da bi poklic mladinskega delavca čim Kompetenčni model bi lahko bolje opisali, standardizirali ali pa dosegli opredelili kot nabor kompetenc, čim višjo kakovost njegovega dela, je nastalo potrebnih za opravljanje več tako imenovanih kompetenčnih mode- kompleksnejših nalog. lov. Kompetenčni model bi lahko opredelili kot nabor kompetenc, potrebnih za opravljanje kompleksnejših nalog. Kompetenčni modeli nastajajo na različnih ravneh in za različna področja. Nekateri nastajajo na ravni organizacij. Organizacija, ki želi sistematično razvijati svoje mladinske voditelje ali trenerje, na primer razvije kompetenčni model, ki ga v nadaljevanju uporablja pri pripravi usposabljanj, pri prepoznavanju že pridobljenih kompetenc kadrov ali pri osebnem spremljanju kandidatov. Primer: Kompetenčni model za voditelja lokalne enote v nacionalni mladinski organizaciji. Drugi nastajajo na ravni držav. Takšen je na primer nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce, ki je v letu 2025 v Sloveniji nastal kot posledica uveljavitve Evropske agende za mladinsko delo (Mayr, 2025). Tretji nastajajo na posameznih tematskih področjih. Takšen je na primer DigComp (Vuorikari, 2023), kompetenčni model, ki pa se sicer ne nanaša posebej na mladinsko delo. V njem so predlagane digitalne kompetence, ki naj bi jih usvojili državljani Evropske unije za bolj kakovosten digitalni prehod. Ta pa je posredno močno povezan tudi z mladinskim delom. Poznamo tudi kompetenčne modele za posamezne vloge v mladinskem delu. Znana sta na primer kompetenčna modela ETS za mladinske delavce, ki izvajajo mednarod ne dejavnosti (Evrard in Mihaila, 2023), in za trenerje, ki delujejo v mladinskem delu na mednarodni ravni (ETS Competence Model for Trainers). 133 In v kakšnih primerih so kompetenčni modeli uporabni? Predvsem za: ● poenotenje več deležnikov o pomenu določene vloge v mladinskem delu, ● načrtovanje dogodkov usposabljanja, ● samoocenitev: ko skušamo ugotoviti, katere kompetence, potrebne za oprav ljanje določenih nalog, že imamo v večji meri, katere pa bi bilo dobro še nekoliko izboljšati. Poti do kompetenc so različne Na kakšne načine lahko mladinski delavec pridobi kompetence? Poti so gotovo različne, niti dve nista enaki. Najpogostejše so naslednje: Učenje z delom. To je verjetno način, na katerega je pridobljenih največ kompetenc. Tiste, ki so pridobljene na ta način, so verjetno tudi najtrdnejše. »Če slišiš, veš, če narediš, pa znaš,« pravijo. To, da se do znanja prikoplješ sam, je gotovo vredno veliko več kot to, da o njem slišiš na usposabljanju. Seveda pa se pogosto izkaže, da je lastno priložnostno učenje smiselno dopolnjevati tudi z drugimi načini – če ne zaradi dru-gega, že zato, da svoje učenje postavimo ob bok drugim in o njem dobimo povratno informacijo. Primer: Lucija se ni nikdar udeležila nobenega tečaja za pisanje kratkih člankov za svetovni splet. Pa vendar so njeni članki tekoči, odgovarjajo na konkretne izzive mladih in dosegajo dobro branost. Interna usposabljanja v organizacijah. Organizacije občasno organizirajo svoja usposabljanja, lahko le nekajurne delavnice, lahko pa tudi večdnevna usposabljanja, bodisi za svoje prostovoljce bodisi za zaposlene ali pa za druge ciljne skupine. Pred-nost takšnih usposabljanj je, da z njimi lahko dobro odgovorimo na potrebo, ki se v organizaciji pojavi v nekem trenutku. Sistemi usposabljanja znotraj organizacij. Večje organizacije imajo razvite lastne sisteme usposabljanja. Ti so pogosto večstopenjski in usposabljajo za različne vloge, ki se v posamezni organizaciji najpogosteje ponavljajo. Takšne organizacije imajo pogosto »bazene trenerjev«, torej skupine izobraževalcev, ki si med seboj delijo znanja in izkušnje ter soustvarjajo prihodnje programe. Primer: Nacionalna organizacija ima tristopenjski sistem usposabljanja. Na prvi stopnji je dvodnevno usposabljanje za aktiviste, na drugi stopnji štiridnevno usposabljanje za vodje projektov in programov, na tretji stopnji pa sta dve vzporedni veji: usposabljanje za vodje lokalnih enot in usposabljanje za trenerje. Posameznik, ki pride do te stopnje, se lahko specializira v eno od obeh vej ali pa kar v obe. 134 Dobrobiti sistemov usposabljanja so lahko deležne tudi manjše organizacije, kadar so del večjih nacionalnih ali mednarodnih mrež. V takšnih mrežah se več organizacij poveže, poenoti in razvije kompetenčne modele ter nato tudi pripadajoča usposab-ljanja. Ker usposabljanja izvajajo skupaj, so lahko ta bolj kakovostna in za posamezno organizacijo tudi cenejša. Dogodki usposabljanja zunaj organizacij. V mladinskem sektorju obstajajo podpor-ne organizacije in institucije, ki organizirajo različna, bodisi splošna bodisi tematska usposabljanja za mladinsko delo. Lahko gre za javne institucije, na primer nacionalne agencije evropskih programov, centre Salto ali Urad Republike Slovenije za mladino, lahko pa tudi za nevladne organizacije – akterje v mladinskem sektorju, ki so speci-alizirani za določene tematike. Takšna usposabljanja so v Sloveniji pogosto plod financiranja mednarodnih ali nacionalnih projektov. Za razliko od internih usposabljanj v organizacijah zunanja usposabljanja ponujajo širitev tematik in širitev socialne mreže, pogosto pa je potrebna previdnost pri pre-soji, ali je udeležba na določenem usposabljanju za določeno osebo smiselna ali ne. Vsekakor se ni dobro odločati le na podlagi naslova ali celo lokacije usposabljanja – pogledati velja tudi izobraževalne cilje, reference izvajalcev in še kaj. Formalno izobraževanje na področju mladinskega dela. Formalno izobraževanje na tem področju v Sloveniji žal ni močno razvito. Nekateri programi na terciarni ravni sicer prinašajo veliko kompetenc, ki so mladinskemu delu sorodne. Prekrivanje med profilom mladinskega delavca ter na primer socialnega delavca, socialnega pedago-ga, organizatorja socialne mreže ali psihologa je lahko za določene delovne naloge zelo veliko. V preteklosti smo bili priče tudi več poskusom ustanovitve študijskih programov posebej za mladinsko delo, vendar za zdaj konkretnih delujočih rezultatov, kot jih lahko vidimo v kakšni drugi evropski državi, še ni. Prepletanje z drugimi poklici Ker za mladinsko delo v Sloveniji ne obstaja pot formalne izobrazbe, običajno mladin-ski delavci v času svojega izobraževanja pridobijo formalno izobrazbo na drugih področjih. Določen delež ima izobrazbo, katere kompetence se v večji meri prekrivajo s kompetencami mladinskega delavca, zelo velik pa je tudi delež tistih, ki so formalno izobrazbo dosegli na področjih, ki z mladinskim delom nimajo veliko skupnega. To bi po svoje lahko bila ovira, vendar po drugi strani v mladinski sektor prinaša tudi veliko bogastvo. 135 Poseben izziv, povezan s tem, sta lahko prepoznavanje in priznavanje kompetenc mladinskih delavcev. S tem namenom lahko uporabimo določena orodja, ki so nastala za prepoznavanje neformalnega izobraževanja, na primer Nefiks, Youthpass, Europass ali digitalne učne značke. Ena od možnosti, ki je na voljo od leta 2017, pa je tudi nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK) mladinski delavec/mladinska delavka. NPK mladinski delavec/mladinska delavka V Sloveniji je mogoče uradni poklic mladinski delavec/mladinska delavka pridobiti le v sistemu nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK). Več informacij Kaj so NPK? Gre za javnoveljavne listine oziroma certifikate, s katerimi država urad no potrdi, da je posameznik usposobljen za opravljanje določenega poklica – ne glede na to, na kakšen način (formalno, neformalno ali z delovnimi izkušnjami) je to znanje pridobil. NPK ni stopnja izobrazbe, ampak potrdilo o poklicni usposobljenosti, vezano na katalog poklicnih standardov. Vsaka kvalifikacija temelji na svojem poklicnem standardu in je v hierarhiji poklicev umeščena na eno od stopenj. Poklicni standard mladinski delavec/mladinska delavka je umeščen na V. stopnjo. NPK mladinski delavec/mladinska delavka lahko pridobi vsakdo, kdor izpolnjuje vsto-pni pogoj (v letu 2025 je to najmanj eno leto izkušenj na področju mladinskega dela, ki jih kandidat dokaže z referenčnimi pismi organizacij, ki delujejo na tem področju). Kandidat ob pomoči svetovalca pri enem od pooblaščenih izvajalcev pripravi osebno zbirno mapo. V njej zbere dokazila, s katerimi dokazuje delovne izkušnje, udeležbo na usposabljanjih, kakovost svojih izdelkov in druge vidike, ki naj bi izkazali, da ima potrebne kompetence. Jedro poklicnega standarda so tako imenovana operativna dela, ki se glasijo: ● načrtuje mladinske programe v sodelovanju z mladimi, ● izvaja mladinske programe v sodelovanju z mladimi, ● vrednoti mladinske programe, 136 ● vzpostavlja in vzdržuje sodelovalne in zaupne odnose z mlado osebo, ● deluje z mladimi v skupinah in timih, ● omogoča mladim pridobivanje kompetenc, ● izvaja dejavnosti za razširjanje rezultatov dela mladih. Operativna dela si morda najlaže zapomnimo po formuli 3 + 2 + 2, ki pomeni: ● prva tri operativna dela so povezana z mladinskimi programi in vključujejo vse tri faze njihovega razvoja: načrtovanje, izvedbo in vrednotenje mladinskih programov; ● četrto in peto operativno delo sta povezani z vzpostavljanjem in vzdrževanjem odnosov, četrto z odnosi 1 na 1, peto pa z delovanjem v skupinah; ● šesto in sedmo operativno delo pa sta pomembni posebnosti mladinskega dela, s katerima mladinski delavec opolnomoči mlade: skrb za učenje oziroma preda-janje kompetenc ter skrb za vidnost oziroma razširjanje rezultatov dela mladih. NPK se v mladinskem sektorju ni razširil kot standard, s katerim bi se »ponašala« kritična masa (na primer dve tretjini) zaposlenih v sektorju. To lahko morda delno pripišemo nizki stopnji poklica (V. stopnja), delno pa dejstvu, da delodajalci kompe-tentnost kandidatov za delovno mesto v veliki meri presojajo na druge, od NPK neodvisne načine. Pa vendar ima umestitev poklica mladinski delavec/mladinska delavka v sistem NPK nekaj prednosti: ● prispevala je k večji prepoznavnosti poklica, predvsem v izobraževalnih krogih, kjer prej tega poklica niso poznali, ● prispevala je k izboljšanju kakovosti opravljanja poklica, ● nekoliko je povečala ugled poklica in samozavest mladinskih delavcev, ● z njeno pomočjo je mladinski sektor v večji meri stopil v dialog z drugimi, so- rodnimi sektorji. Vloge, ki podpirajo mladinske delavce Ob koncu poglavja o mladinskih delavcih in delavkah velja omeniti še nekatere »posebne« vloge znotraj tega sistema. Gre za vloge v mladinskem sektorju, ki bi jih v širšem pogledu lahko prištevali med mladinske delavce, zagotovo pa imajo s primarno vlogo velik delež podobnih kom-petenc. Po drugi strani pa, ožje gledano, ne gre za mladinske delavce, ampak za vloge, ki mladinske delavce podpirajo. Na tem mestu omenimo štiri takšne vloge: ● trener, ● vodja organizacije, ● raziskovalec mladine, ● odločevalec na področju mladine. 137 Trener Trener v kontekstu mladinskega sektorja je profil, ki je osredinjen predvsem na usposabljanje kadrov. Profil se je v večji meri razširil po letu 2004, ko je Mladinski svet izdal prvo izdajo Priročnika za trenerje mladinskih voditeljev in ko so v različnih okoljih začeli nastajati tako imenovani bazeni trenerjev (angleško pools of trainers), skupine znotraj organizacij, v katerih se trenerji skupaj usposabljajo, družijo in ustvarjajo. Kot pove že naslov publikacije, je bilo delo trenerjev v tistem času osredinjeno predvsem v usposabljanje mladinskih voditeljev, torej mladih prostovoljcev v mladin skem sektorju. Takrat je bilo mladinsko delo, ki so ga mladi vodili sami (angle ško youth-led youth work), veliko pogostejša oblika dela, kot je danes. Sčasoma pa so se potrebe po usposabljanjih v mladinskem sektorju povečale in razširile tudi na druga področja, izven mladinskega dela. Tako danes kot trenerje označujemo vse osebe v mladinskem sektorju, ki so zmožne voditi izobraževalne procese za katero koli ciljno skupino v tem sektorju. Močno se je razširil tudi nabor tematik usposabljanj. Nekateri trenerji so se specia-lizirali za zdravje mladih, drugi za zaposlitvene kompetence, tretji za povezovanje mladih in umetnost, za mednarodno mladinsko delo … Vodja organizacije Vodja organizacije v mladinskem sektorju skrbi za delovanje in razvoj te organizaci-je – bodisi nevladne organizacije ali pa javnega zavoda. Nekatere organizacije ne delujejo le v mladinskem sektorju, ampak tudi na drugih področjih. Gre za zahtevno vlogo, saj je povezana z mnogimi izzivi, takšnimi, ki nastajajo zunaj organizacije, ali pa takšnimi, ki jih prinaša njena notranja dinamika. Tipični primeri izzivov so zagotavljanje financiranja organizacije, velika fluktuacija kadrov v mladinskem sektorju (tako prostovoljcev kot zaposlenih), spreminjanje trendov med mladimi, spremembe v usmeritvah mladinske politike in s tem mladinskega dela in birokratske spremembe. 138 Raziskovalec mladine V Sloveniji so raziskovalci, ki bi se posvečali le področju mladine, zelo redki. Razisko-vanje mladine je pri večini raziskovalcev le eno od področij, s katerimi se ukvarjajo. V vlogo raziskovalcev pa poleg akademsko izobraženih kadrov občasno vstopajo tudi »običajni« (terenski) mladinski delavci. Ti v okviru svojih delovnih nalog sem ter tja izve-dejo kakšno raziskavo. Tipični primeri, ko mladinski delavec vstopi v vlogo raziskovalca mladine, so pisanje projektnih prijav, izdelovanje analiz stanja, raziskovanje v okviru razvijanja projektnih rezultatov ali priprave občinskih strategij na področju mladine. Odločevalec na področju mladine Največ odločevalcev (angleško decision-makers) ali ustvarjalcev politik (angleško policy-makers) na področju mladine je zaposlenih v občinskih upravah, manjši de-lež pa jih deluje na nacionalni ali mednarodni ravni. Za odločevalce na lokalni ravni običajno velja, da področje mladine ni edino podro-čje njihovega delovanja. Še posebej v manjših občinah njihovo delovno mesto po-gosto obsega več področij, združeno je na primer s področji družbenih dejavnosti, turizma, kulture … Posledično jim za poglobljeno ukvarjanje z razvojem mladinske-ga dela in mladinske politike ostaja zelo malo časa. Kljub tem okoliščinam pa se odločevalci in ustvarjalci politik na lokalni ravni vedno bolj zavedajo izzivov, ki jih področje mladine prinaša. Vedno bolj tudi opažajo, da je na tem področju potreben sistemski pristop, ki sočasno obravnava udeležbo mla-dih, razvoj mladinskega dela, zaposlovanja mladih, spodbujanja mladih, da ostajajo v občini, in druga področja. Za odločevalce na lokalni ravni običajno K temu zavedanju je v zadnjih velja, da področje mladine ni edino letih veliko pripomogel certifi- področje njihovega delovanja. Še posebej kat Mladim prijazna občina, ki v manjših občinah njihovo delovno mesto so si ga mnoge občine želele pogosto obsega več področij, pridobiti. V času pisanja tega prispevka ima vse več občin izdelane strategije na področju mladine, ostaja pa vprašanje, v kolikšni meri te stra-tegije tudi dejansko spodbujajo vlaganje v mladinsko delo in mladinsko politiko. Največji izziv mnogih občin niso prostori za izvajanje mladinskih dejavnosti. Ti se skoraj vedno najdejo. Pogosto se nadaljnji razvoj mladinskega dela ustavi prav pri predmetu tega poglavja: pri načrtnem in nenehnem vlaganju v kadre – mladinske delavce in delavke, ki so gibalo mladinskega dela. 139 Viri in literatura Cepin, M., in drugi (2018). ABC of youth work: How to work with groups in the changing world. Ljubljana: Socialna akademija. https://socialna-akademija.si/ wp-content/uploads/ABC_of_YW_manual.pdf. ETS Competence Model for Trainers. https://www.salto-youth.net/rc/training- and-cooperation/trainercompetencedevelopment/trainercompetences/. Evrard, G., Mihaila, E. (2023). A Competence Model for Youth Workers to Work Internationally. Bonn: JUGEND für Europa/SALTO Training Cooperation. https://www.salto-youth.net/downloads/4-17-4385/ETS_Competence_Mo- del_Youth_Workers_final_2023.pdf?utm_source=chatgpt.com. Mayr, M. (2025). Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce: Pregled in analiza kompetenčnih modelov za mladinske delavce ter predstavitev nacio- nalnega modela. Ljubljana: Movit. https://www.movit.si/fileadmin/movit/ 0ZAVOD/Publikacije/Nacionalni_kompetencni_model_za_mladinske_de- lavce.pdf. Vuorikari, R., in drugi (2023). DigComp 2.2: Okvir digitalnih kompetenc za državlja- ne. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/wp- content/uploads/2023/08/DigComp-2-2-Okvir-digitalnih-kompetenc.pdf. 140 141 Mladinski sektor Mladinsko delo ni le skupek posameznih pobud, temveč je sistematično organizirano področje, ki deluje na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Mladinsko delo je praksa, mladinski sektor pa prostor, ki to prakso omogoča. V tem poglavju bomo raziskali ključne akterje mladinskega sektorja v Sloveniji in Evropi, pregledali temeljne dokumente ter se dotaknili vprašanja financiranja, ki omogoča, da bo mladinsko delo tudi v prihodnje premikalo gore. Mladinski sektor Nives Felić »Mladinsko delo moramo podpirati. Ker mladinsko delo deluje. Deluje pri vseh naj-pomembnejših stvareh – in včasih celo pri najbolj nepričakovanih. Premika gore.« Matjaž Gruden, direktor direktorata za demokracijo pri Svetu Evrope, 4. Evropska konvencija o mladinskem delu, Malta. Shema mladinskega sektorja s čim kdo izvaja kako vemo, kdo usmerja podpiramo in sodeluje da deluje Lokalna Občine (programi Občinski razpisi Mladinski centri Evalvacije in raven za mladino, poročila Infrastruktura Mladinske strategije) organizacije Logbook kazalniki Participativni MSLS – mladinski in povratne procesi (svet Organizacije za sveti lokalnih informacije, ki jih mladih, mlade skupnosti občine in participativni MSLS - mladinski mladinski centri Evropska listina o proračun) sveti lokalnih pridobijo od KEKS lokalnem skupnosti mladinskem delu Neformalne skupine mladih Nacionalna URSM – Urad Razpisi URSM in Mladinski centri Raziskave Mladina raven Republike drugih ministrstev 2000/2010/2020 Mladinske Slovenije za NA Movit: organizacije Doseženi kazalniki mladino Erasmus+: mladina ReNPM Organizacije za SVM – Svet Vlade in Evropska mlade Poročila Republike solidarnostna raziskovalnih in Neformalne in Slovenije za enota izobraževalnih formalne mreže v mladino ustanov mladinskem MSS – Mladinski sektorju svet Slovenije Raziskovalne in ZJIMS izobraževalne ZMS ustanove ReNMP Drugi sektorji ZNOrg ZProst EAMD 145 Mednaro- Evropska komisija Erasmus+: Mladina European Youth Youth Wiki dna raven in Evropska Forum Strategija EU za RAY network mlade solidarnostna Evropske (evalvacije Youth Department enota mladinske mreže mobilnosti) (DGII) SALTO centri, (AYWA) Poročila Evropske CCJ/CDEJ/CMP/CPJ Eurodesk Organizacije, ki komisije European Youth delujejo na Priporočila in Foundation mednarodni ravni standardi Sveta Evropska Mladi v sistemu Evrope, mladinska centra odločanja (CCJ) Evalvacije in (Strasbourg, poročila Budimpešta) Mladi Udeleženci, soustvarjalci, pobudniki, prostovoljci, nosilci projektov. Ciljna skupina politik in vir povratnih informacij. Njihova aktivna participacija je temelj za vse ravni ekosistema mladinskega sektorja. Shema mladinskega sektorja, vir Nives Felić Akterji mladinskega sektorja v Sloveniji Mladinski sektor »so področja, kjer poteka proces oblikovanja in uresničevanja mladinskih politik in mladinsko delo« (3. člen ZJIMS, 2010). V Sloveniji mladinski sektor sestavlja več ključnih akterjev, ki jih na kratko predstavljamo v tem poglavju. Uporabljeno izrazje sledi Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS). Mladi »[M]ladi so mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 15. do dopol-njenega 29. leta« (3. člen ZJIMS, 2010). So osrednji akterji mladinskega sektorja – so hkrati udeleženci in tudi soustvarjalci programov, politik in aktivnosti. Njihova vloga ni le pasivna, temveč aktivno sode-lujejo pri oblikovanju vsebin, odločanju in izvajanju aktivnosti. Organizacija združenih narodov je 12. avgust razglasila za mednarodni dan mladih – dan, posvečen ozaveščanju o vlogi in pomenu mladih v družbi ter spodbujanju njihovega aktivnega vključevanja. 146 Mladinske organizacije »›[M]ladinska organizacija‹ je avtonomno demokratično prostovoljno samostojno združenje mladih, ki s svojim delovanjem omogoča mladim pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje dejavnosti v skla-du z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo ter je organizirana kot samostojna pravna oseba, in sicer kot društvo ali zveza društev ali kot sestavni del druge pravne osebe, in sicer društva, zveze društev, sindikata ali politične stranke, s tem da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem sektorju« (3. člen ZJIMS, 2010). Mladinske organizacije s statusom v javnem interesu lahko raziščete na povezavi: https://podatki.gov.si/dataset/evidenca-organizacij-v-javnem-intersu-v-mladinskem- sektorju. Organizacije za mlade »[O]rganizacija za mlade je pravna oseba, ki izvaja programe za mlade, vendar ni mladinska organizacija, in je organizirana kot zavod, ustanova ali zadruga« (3. člen ZJIMS, 2010). Takšne organizacije nudijo mladim podporo, aktivnosti ali druge storitve, vendar aktivnosti teh organizacij ne vodijo izključno mladi, kot to velja pri mladinskih organizacijah. Organizacije za mlade s statusom v javnem interesu lahko raziščete na povezavi: https://podatki.gov.si/dataset/evidenca-organizacij-v-javnem-intersu-v-mladinskem- sektorju. Mladinski centri »Mladinski center je organizirano funkcionalno središče za mlade, ki ga zagotavlja lokalna skupnost ali druga pravna oseba javnega ali zasebnega prava oziroma fizična oseba, v katerem se izvajajo programi v mladinskem sektorju in mladinsko delo na lokalni ravni.« (28. člen ZJIMS, 2010) Na državni ravni se mladinski centri združujejo v dve mreži: ● Mrežo MaMa in ● Ustanovo Pohorski bataljon. 147 Mladinski sveti (MSS, MSLS) ● Mladinski svet Slovenije (MSS) združuje nacionalne mladinske organizacije. ● Mladinski sveti lokalnih skupnosti (MSLS) povezujejo mladinske organizacije na lokalni ravni. Njihovo delovanje, položaj, dejavnosti in financiranje opredeljuje Zakon o mladin-skih svetih (ZMS). Urad Republike Slovenije za mladino (URSM) URSM je osrednji državni organ, pristojen za področje mladine in uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju. Po 7. členu ZJIMS so njegove ključne naloge: ● priprava predpisov in ukrepov s področja mladinskega sektorja, ● finančna podpora mladinskim programom in programom za mlade, ● nadzor nad uresničevanjem predpisov in ukrepov v mladinskem sektorju, ● spremljanje položaja mladih in učinkov ukrepov v mladinskem sektorju, ● sodelovanje z drugimi organi in subjekti v mladinskem sektorju, ● zastopanje mladinskega sektorja na ravni EU. Urad deluje od leta 1991 in je organiziran kot državni organ (urad). Trenutno deluje znotraj Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije (2025). URSM zagotavlja strokovno, organizacijsko in administrativno podporo delu Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino. Na državni ravni pa koordinira izvajanje pro-gramov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota, ki ju v Sloveniji kot nacionalna agencija izvaja Zavod Movit. Državno srečanje mladinskega sektorja: Vsako leto pod pokroviteljstvom Urada Republike Slovenije za mladino poteka državno srečanje mladinskega sektorja – osrednje srečanje mladinskih delavcev in drugih akterjev na tem področju. Dogo-dek ponuja prostor za razpravo, izmenjavo izkušenj, povezovanje in oblikovanje novih pogledov na izbrano osrednjo temo leta. Državna priznanja v mladinskem sektorju: So najvišja priznanja Republike Slove-nije za izjemne dosežke na področju mladinskega dela. Od leta 2012 jih podeljuje pristojni minister, običajno v okviru državnega srečanja mladinskega sektorja. Po-deljujejo se v treh kategorijah: ● državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem obdobju, ● državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja, ● državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega, odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju. 148 URSM vodi postopek razpisa. Izbor opravi strokovna komisija, sestavljena iz več članov, ki jih imenuje minister, pristojen za izobraževanje. URSM prav tako vodi evidenco podeljenih priznanj. Ogledate si jo lahko na spodnji povezavi: https://podatki.gov.si/dataset/evidenca-priznanj-za-izjemne-dosezke- v-mladinskem-sektorju. Portal mlad.si: Spletni portal – Križišče mladosti povezuje, informira in zabava tako mlade kot tiste, ki delajo z njimi. Ustanovitelj portala je URSM, uredniško pa ga upravlja in ureja Mreža MaMa. Svet Vlade Republike Slovenije za mladino (SVM) SVM je posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije za vprašanja, povezana s po-ložajem mladih in mladinskega sektorja. »Svet Vlade Republike Slovenije za mladino opravlja naslednje naloge: ● spremlja, ugotavlja in ocenjuje položaj mladih v družbi; ● spremlja in ocenjuje upoštevanje predlogov mladih na družbene spremembe; ● predlaga ukrepe v mladinskem sektorju in spremlja uresničevanje interesov mladine v drugih politikah na državni ravni; ● obravnava predloge zakonov in drugih predpisov ter ukrepov vlade, ki se nana- šajo na področje mladinskega dela, mladinskih politik in življenja mladih na-sploh, ter daje mnenje k predlogom zakonov; ● razpravlja o aktualnih vprašanjih mladih in daje mnenje pristojnim institucijam o teh vprašanjih; ● daje pobude in predloge za urejanje posameznih vprašanj na področju mladine; ● daje predloge in priporočila glede financiranja dejavnosti mladih; ● obravnava trende programskih in finančnih načrtov mladinskih organizacij ter drugih organizacij, ki sodelujejo v mladinskem sektorju; ● daje vladi ter pristojnim ministrstvom predloge, pobude in priporoča za uresni- čevanje zaveze po krepitvi mladinske razsežnosti v posameznih sektorskih jav-nih politikah; ● spodbuja sodelovanje mladih v različnih posvetovalnih in soodločevalskih tele- sih na državni in lokalni ravni.« (drugi odstavek 8. člena ZJIMS, 2010) V SVM je število predstavnikov mladinskega sektorja enako številu predstavnikov vlade, kar zagotavlja uravnoteženo zastopanost obeh strani. 149 Člane sveta imenuje vlada, mladinske organizacije in združenja pa vladi v skladu z Odlokom o ustanovitvi Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino predlagajo: ● tri predstavnike nacionalnih mladinskih organizacij, ● dva predstavnika Mladinskega sveta Slovenije, ● tri predstavnike mladinskih svetov lokalnih skupnosti, ● enega predstavnika Študentske organizacije Slovenije, ● enega predstavnika Dijaške organizacije Slovenije, ● enega predstavnika mladinskih organizacij v reprezentativnih sindikatih, ● enega predstavnika mladinskih centrov, ● enega predstavnika drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju mladine. Mandat članov traja štiri leta. Postopek izbire kandidatov za predstavnike nacional-nih mladinskih organizacij, predstavnike mladinskih svetov, predstavnika mladin-skih organizacij v reprezentativnih sindikatih in predstavnika drugih nevladnih or-ganizacij, ki delujejo na področju mladine, vodi MSS, izbiro kandidata za predstavnike mladinskih centrov pa opravi Mreža MaMa. Nacionalna agencija programov EU na področju mladine Zavod Movit kot nacionalna agencija na področju mladine izvaja programe Eras-mus+ Mladina in Evropska solidarnostna enota. Naloge nacionalne agencije za iz-vajanje evropskih programov na področju mladine v Sloveniji se izvajajo na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga za posamezno programsko obdobje sklene Evropska komisija. V obdobju 2021–2027 je za izvajanje teh nalog po postopku javnega naro-čila pooblaščen Zavod Movit. Sredstva, ki jih razpisuje za projekte mladinskih orga-nizacij, prihajajo iz evropskega proračuna, v katerega prispevajo vse države članice, tudi Slovenija. Na ta način se skupna evropska sredstva vračajo v nacionalno okolje in podpirajo projekte mladih. Samo izvajanje nalog nacionalne agencije pa poleg Evropske komisije financira tudi Urad Republike Slovenije za mladino. Movit tako deluje kot izvajalsko telo, ki evropska in nacionalna sredstva strokovno usmerja v mladinski sektor in s tem pomembno prispeva k razvoju mladinskega sektorja v Sloveniji. Poleg tega Movit izvaja tudi dejavnosti Eurodeska, ki je infor-mativna točka o evropskih priložnostih za mlade, pod njegovim okriljem pa deluje tudi center Salto za jugovzhodno Evropo, ki skrbi za sodelovanje z državami Zahod-nega Balkana v okviru programov Erasmus+ Mladina in Evropska solidarnostna enota. 150 Občine Občine so pomembne partnerice mladinskega sektorja, saj imajo ključno vlogo pri razvoju lokalne mladinske politike. Na lokalni ravni oblikujejo in izvajajo lokal-ne programe za mladino, ustanavljajo delovna ali posvetovalna telesa za mladinska vprašanja ter finančno podpirajo izvajanje programov in projektov v mladinskem sektorju. Strategija za mlade je participativen proces, v katerem občina v vseh fazah – od analize stanja in potreb do oblikovanja strateških ciljev, ukrepov in kazalnikov – aktiv-no vključuje mlade in druge deležnike. Temelji na metodah soustvarjanja in aktivne participacije (ankete, fokusne skupine, posveti z mladimi, delavnice), zato dokument ne ostane le »na papirju«, ampak odraža realne prioritete skupnosti. Strategijo spremljajo izvedbeni načrti, usklajeni s proračunom, z jasno določenimi nosilci, roki in merili, kar krepi občutek lastništva med mladimi ter omogoča sistematično spre-mljanje in evalvacijo. Raziskovalne in izobraževalne ustanove Raziskovalne in izobraževalne ustanove aktivno prispevajo k razvoju teorije mladin-skega dela, pripravi raziskav in izvajanju izobraževalnih programov za mladinske delavce in prostovoljce. Monitoring programov in redna evalvacija omogočata sprotne izboljšave progra-mov, primerljivost učinkov skozi čas ter utemeljeno odločanje o prednostnih nalo-gah mladinskega sektorja in njegovem financiranju. V Sloveniji samostojnega študijskega programa mladinskega dela ni, vendar nekaj fakultet ponuja vsebine s področja mladinskega dela, ki se glede na spremembe študijskih programov in potrebe mladih spreminjajo. Med drugim programe z vse-binami mladinskega dela izvajajo: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. V teh programih se študen-tje srečujejo s temami, kot so metode neformalnega učenja, socialna vključenost, mladinske politike in razvoj kompetenc za delo z mladimi v različnih okoljih. Neka-tere od fakultet v sodelovanju z organizacijami iz mladinskega sektorja študentom omogočajo tudi obvezno ali izbirno praktično usposabljanje, na katerem med ve-čurno prakso spoznajo delovanje nevladnih organizacij, mladinskih centrov in raz-ličnih programov za mlade. 151 Povezovanje z drugimi sektorji ● Resorna ministrstva (za izobraževanje, znanost, delo, zdravje, kulturo, šport, policijo, obrambo, javno upravo, digitalno preobrazbo): usklajevanje politik, programov in razpisov. ● Vzgojno-izobraževalne ustanove (osnovne in srednje šole, dijaški domovi, fakultete): povezovanje formalnega in neformalnega učenja, prehodi, preven-tivni programi, skupni projekti. ● Nevladne organizacije (NVO) s področij sociale, okolja, kulture, športa in tako dalje: skupno izvajanje aktivnosti in doseg posebnih ciljnih skupin. ● Socialno-zdravstvene službe (centri za socialno delo, svetovalnice, Nacionalni inštitut za javno zdravje, centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov): pod-pora pri izvajanju programov, preventivni ukrepi. ● Trg dela in podjetništvo (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, karierni centri, inkubatorji, SPOT točke, delodajalci): karierno svetovanje, mentorstvo, podpora mladim podjetnikom, prehod mladih na trg dela. Povezovanje z drugimi sektorji je v praksi pogosto zelo konkretno. Poglejmo si primer mladinske delavke Martine, ki v manjšem kraju vodi program v mladinskem centru. Zavedala se je, da mladinski center sam ne more odgovoriti na vse potrebe mladih, zato je vzpostavila redne stike z drugimi ključnimi akterji v okolju. Osebno je spoznala načelnika lokalne policijske postaje, ravnatelja srednje šole in med drugim tudi gledališkega režiserja iz bližnjega kulturnega društva. Z ravnateljem osnovne šole se redno srečuje ter izmenjuje informacije o potrebah mladih in načrtuje konkretne aktivnosti za dijake, ki potekajo tako v šoli kot v mladinskem centru. Policijo obvešča o izzivih, ki jih opazi pri mladih, in enkrat na leto skupaj izvedejo preventivne aktivnosti o zasvojenosti in spletni varnosti. Z gledališkim režiserjem redno sodeluje pri vodenju gledališkega kluba in pripravi mladih na izvedbo gledališke predstave. Takšno sodelovanje je koristno za vse: mladinski center lahko mladim ponudi širšo podporo, institucije pa dobijo dostop do mladih v neformalnem okolju. Osebno poznanstvo z osebami iz različnih sektorjev v lokalni skupnosti je ključno, saj omogoča hitrejše ukrepanje in lažje dogovarjanje o novih pobudah. 152 Akterji mladinskega sektorja na evropski ravni Evropska unija Evropska unija je politična in gospodarska skupnost 27 držav, ki imajo skupne po-litike, del zakonodaje, nekatere pa tudi skupno valuto. Ko EU sprejme uredbo ali direktivo, to zavezuje vse države članice k izvedbi, izvršitev pa nadzira Sodišče EU. V kontekstu mladinskega sektorja na ravni EU je pomembno omeniti Strategijo EU za mlade in finančne programe (Erasmus+: Mladina, Evropska solidarnostna enota). Na ravni Evropske unije je pomembno omeniti mrežo SALTO-YOUTH in infoservis Eurodesk. SALTO-YOUTH je mreža sedmih strokovnih centrov, ki na evropski ravni delujejo na prednostnih področjih mladinskega sektorja. Njegova glavna vloga je krepitev neformalnega učenja mladinskih delavcev in vodij, podpora nacionalnim agencijam in mladinskim organizacijam, pa tudi razvijanje kakovostnih učnih virov, usposab-ljanj in aktivnosti za vzpostavljanje novih partnerstev. Sedem strokovnih centrov je postavljenih v različnih regijah, kjer delujejo nacional-ne agencije, ki izvajajo programe Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota: ● SALTO Jugovzhodna Evropa (Slovenija), ● SALTO Vključenost in raznolikost (Belgija – Flandrija), ● SALTO Participacija in informiranje (Estonija), ● SALTO Usposabljanje in sodelovanje (Nemčija), ● SALTO Vzhodna Evropa in Kavkaz (Poljska), ● SALTO EvroMed (Evropa – Sredozemlje) (Francija), ● Resursni center Evropske solidarnostne enote (Avstrija). Na spletni strani salto-youth.net so na voljo številna orodja in viri, kot na primer: ● European Training Calendar: koledar z mednarodnimi usposabljanji in seminarji, ki jih izvajajo različni deležniki (nevladne organizacije, nacionalne agencije, SALTO centri), ● Toolbox for training: zbirka metod, orodij in idej za aktivnosti v mladinskem delu, ● Otlas Partner Finding: platforma, ki omogoča povezovanje med projekti in organizacijami, ● Trainers Online for Youth – seznam trenerjev, ki izvajajo izobraževalne in druge aktivnosti v mladinskem sektorju in so na voljo za sodelovanje pri različnih projektih. 153 Eurodesk je evropska mladinska informacijska mreža, ustanovljena leta 1990, ka-tere namen je zagotavljati, da so informacije o učni mobilnosti v okviru programa Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota dostopne mladim in tistim, ki delajo z njimi. Deluje v 36 državah in povezuje več kot 3000 multiplikatorjev in ambasadorjev – regionalne in lokalne organizacije, ki so namenjene delu z mladimi, sporočanju in-formacij in svetovanju o priložnostih za mobilnosti. Nacionalni koordinator za Slovenijo je Zavod Movit, po Sloveniji pa deluje še deset regionalnih partnerjev, katerih glavni namen je informiranje mladih o priložnostih za mobilnosti. Svet Evrope Svet Evrope je širša medvladna organizacija, ki jo sestavlja 46 držav članic in je osredinjena na človekove pravice, demokracijo in vladavino prava. Njegova temelj-na orodja so konvencije, njihovo spoštovanje pa nadzira Evropsko sodišče za člove-kove pravice. Področje mladih je uvrščeno pod Mladinski sektor (Youth Sector), ki deluje znotraj Direktorata za demokracijo (Directorate for Democracy), ta pa je del Direktorata za demokracijo in človeško dostojanstvo (Directorate General of De-mocracy and Human Dignity – DGII). Mladinski sektor v Svetu Evrope je organiziran okoli dveh stebrov: ● evropskih mladinskih centrov v Strasbourgu in Budimpešti, ● Evropskega mladinskega sklada (European Youth Foundation – EYF). Mladinski sektor Sveta Evrope deluje po modelu soodločanja (co-management): predstavniki mladinskih organizacij in mrež skupaj z vladnimi predstavniki oblikuje-jo politike, prednostne naloge in programe. Pri tem sektor zagotavlja finančno in izobraževalno podporo za mednarodne mladinske dejavnosti, katerih cilj je spod-bujati mladinsko državljanstvo, mobilnost mladih ter vrednote človekovih pravic, demokracije in kulturnega pluralizma. Poleg tega si prizadeva združevati in širiti strokovno znanje ter spoznanja o življenjskih okoliščinah, ambicijah in načinih izra-žanja mladih Evropejcev. 154 Glavni organi Advisory Council on Youth (CCJ) Sestavlja ga 30 predstavnikov mladinskih organizacij Posvetovalni svet za mlade in različni mrež. CCJ predstavlja glas mladih pri oblikovanju politik, ki so z njimi povezane. European Steering Committee for Youth Sestavljajo ga vladni predstavniki držav članic, (CDEJ) pristojni za mladino. Skrbijo za povezavo z javnimi Evropski usmerjevalni odbor za mlade politikami in nacionalnimi prednostnimi nalogami. Joint Council on Youth (CMJ) Skupni (mešani) svet združuje predstavnike CCJ in Skupni (mešani) svet za mlade CDEJ. CMJ je skupni odločevalski organ, ki sprejema program, proračun in prednostne naloge mladinskega sektorja. Programming Committee on Youth (CPJ) CPJ sestavlja osem predstavnikov mladinskih Programski odbor za mladino organizacij in osem vladnih predstavnikov (CDEJ + CCJ). Njihova naloga je načrtovanje in usklajevanje mladinskih programov. Glavni organi mladinskega sektorja v Svetu Evrope, vir Nives Felić Shema, kako zgoraj našteti organi delujejo v praksi: CCJ in CDEJ oblikujeta predloge prednostnih nalog in usmeritev; v CMJ jih uskladita in sprejmeta v program in proračun; CPJ pa program operativno načrtuje in spremlja njegovo izvedbo. STRUKTURA SOUPRAVLJANJA svet za made (CCJ) Posvetovalni Evropski usmerjevalni SKUPNI (MEŠANI) odbor za mlade SVET ZA MLADE Programski odbor za mladino Struktura soupravljanja mladinskega sektorja Sveta Evrope, vir Portal Sveta Evrope 155 Evropski mladinski forum – European Youth Forum (YFJ – Youth Forum Jeunesse) Evropski mladinski forum je največja platforma mladinskih organizacij v Evropi, ki zastopa več kot sto mladinskih organizacij in mladinskih svetov ter združuje več deset milijonov mladih iz vse Evrope in tako predstavlja glas mladih v institucijah EU in v Svetu Evrope. YFJ si prizadeva opolnomočiti mlade, da aktivno sodelujejo v družbi in izboljšajo svoje življenje. Slovenijo v Evropskem mladinskem forumu trenutno zastopa Mladinski svet Slove-nije. »MSS je ustanovna članica YFJ (1996) in je del t. i. stebra mladinskih svetov znotraj YFJ. Skozi celotno zgodovino delovanja Evropskega mladinskega foruma je bilo v njem aktivnih precej mladih predstavnikov iz Slovenije, in to ne le kot delega-ti Mladinskega sveta Slovenije, temveč tudi kot izvoljeni na funkcije v organih YFJ. O tesnem sodelovanju in močni reprezentativnosti Mladinskega sveta Slovenije in drugi aktivnih mladih Slovencev v YFJ priča tudi podatek, da je bil od začetka 2007 do konca 2022 v vsakem glavnem odboru YFJ vsaj en Slovenec.« (Mladinski svet Slovenije, b. d.) Povezava: https://www.youthforum.org/. Zveza združenj mladinskih delavcev – Alliance of Youth Workers Associations (AYWA) AYWA je mednarodna neprofitna zveza, formalno ustanovljena leta 2024 v Bruslju. Zamisel o njeni vzpostavitvi se je rodila že na 3. Evropski konvenciji o mladinskem delu. AYWA združuje mladinske delavce in organizacije, ki delujejo na področju mladinskega dela, in je namenjena zagovorništvu strokovnega prepoznavanja, razvoja in kakovosti mladinskega dela v Evropi. Glavne naloge AYWA so: ● zagovarjanje priznanja mladinskega dela kot poklica in kot ključnega dejavnika družbenih sprememb, ● lobiranje za dobro vzpostavljene nacionalne politike in spodbujanje njihovega izvajanja, ● sodelovanje pri razvoju in uvajanju standardov kakovosti in etičnih načel v mla- dinsko delo, ● omogočanje priložnosti za strokovni razvoj, izmenjavo dobrih praks in krepitev zmogljivosti članic, ● spodbujanje medsektorskega sodelovanja za nadaljnji razvoj mladinskega dela. 156 Slovenija trenutno (avgust 2025) še ni članica AYWA, vendar so že potekali prvi po-govori o možnosti pristopa in morebitnem članstvu. Povezava: https://aywa.pro/. Krovni dokumenti in pomembni viri za mladinski sektor Pri obravnavi mladinskega sektorja je dobro poznati tudi strateške in krovne doku-mente, ki oblikujejo delovanje mladinskega sektorja, ter druge vire, ki pomembno usmerjajo mladinski sektor. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS) »S tem zakonom se opredeljuje mladinski sektor in določata javni interes v mladin-skem sektorju ter način uresničevanja javnega interesa v mladinskem sektorju.« (1. člen ZJIMS, 2010) ZJIMS opredeljuje okvir za delovanje mladinskega dela in določa ključna področja mladinskega dela. Je podlaga za izvajanje mladinskega dela v Sloveniji: javni interes, načela, področja mladinskega dela, akterje, pristojnosti ter mehanizme sistemske podpore. Pomembno pa je poudariti, da lahko mladinsko delo izvajajo tudi organizacije ali samostojne in avtonomne skupine mladih. Za izvajanje mladinskega dela namreč ni potrebna posebna odobritev nekega organa, kar zagotavlja odprtost in dostopnost mladinskega dela vsem, ki želijo v njem sodelovati. Dostop: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5834. Ob ZJIMS obstaja tudi Pravilnik o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju. »S tem pravilnikom se podrobneje določijo pogoji za podelitev statusa organizacij v javnem interesu v mladinskem sektorju in postopek izbire upravičen-cev do sofinanciranja v mladinskem sektorju ter merila in način podelitve državnih priznanj v mladinskem sektorju.« (1. člen Pravilnika o izvajanju ZJIMS, 2011) Pravilnik je dostopen na povezavi: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV10448. 157 Zakon o mladinskih svetih (ZMS) Zakon o mladinskih svetih »ureja položaj, delovanje, dejavnosti ter financiranje Mla-dinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti« (1. člen ZMS, 2000). ZMS opredeljuje mladinske svete kot ključno obliko vključevanja mladih v procese odločanja na lokalni, regionalni in državni ravni. Na državni ravni se nacionalne mladinske organizacije, ki imajo status organizacije v javnem interesu, združujejo v Mladinski svet Slovenije (MSS). Na lokalni ravni pa se v mladinski svet lokalne skup-nosti (MSLS) združujejo mladinske organizacije, opredeljene v ZJIMS, ki imajo se-dež na območju te samoupravne lokalne skupnosti ali v eni od njih, če je mladinski svet lokalne skupnosti ustanovljen na območju več sosednjih občin. ZMS določa tudi vire financiranja MSS in MSLS, ki vključujejo sredstva iz državnega in občinskih proračunov (glede na predloženi program), članarine in druge vire. Dostop: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2614. Ob ZMS obstaja tudi Pravilnik o registraciji in vodenju registra mladinskih svetov. »Ta pravilnik ureja postopek registracije ter vsebino, obliko in način vodenja registra mladin-skih svetov.« (1. člen Pravilnika o registraciji in vodenju registra mladinskih svetov, 2001) Dostop: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV3907. Nacionalni program za mladino »(2) Nacionalni program za mladino vsebuje: programe, finančni načrt s prikazom stroškov in virov, nosilce, pričakovane razvojne učinke in kazalnike merjenja učinkov, obdobje in roke uresničevanja tega programa. Pri oblikovanju nacionalnega progra-ma se upoštevajo dolgoročne usmeritve, ki presegajo obdobje njegove veljavnosti. (3) Nacionalni program za mladino sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v na-daljnjem besedilu: državni zbor) na predlog vlade za obdobje devetih let. Predlog Nacionalnega programa za mladino pripravi ministrstvo v sodelovanju z organizaci-jami v mladinskem sektorju. (4) Na podlagi Nacionalnega programa za mladino vlada sprejme izvedbene načrte v skladu s sprejetim državnim proračunom. (5) Za uresničevanje Nacionalnega programa za mladino so odgovorna pristojna ministrstva. 158 (6) Vlada predloži vsaka tri leta državnemu zboru delno poročilo o izvajanju Nacio-nalnega programa za mladino z ovrednotenimi rezultati, po izteku obdobja veljav-nosti Nacionalnega programa za mladino pa zaključno poročilo. Državni zbor po-ročilo obravnava in se do njega opredeli.« (drugi do šesti odstavek 16. člena ZJIMS, 2010) Na podlagi ZJIMS je bila za obdobje 2013–2022 sprejeta prva resolucija (ReNPM13–22), priprava nove pa se je začela leta 2022, vendar do leta 2025 še ni bila sprejeta. »Temeljni cilj Nacionalnega programa za mladino je zagotoviti bolj pregleden in med posameznimi resorji usklajen pristop do problemov, s katerimi se soočajo mla-di.« (Urad Republike Slovenije za mladino, 2019) ReNPM13–22 je dostopen na povezavi: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=RESO93. Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg) »Ta zakon opredeljuje nevladno organizacijo, določa pogoje za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, pravice in obveznosti teh nevladnih orga-nizacij ter ureja evidenco organizacij s statusom nevladne organizacije v javnem interesu.« (1. člen ZNOrg, 2018) Z vidika mladinskega sektorja je ZNOrg pomemben takrat, ko se pridobiva status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju. Dostop: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7129. Zakon o prostovoljstvu (ZProst) »(1) Prostovoljstvo je družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. (2) Prostovoljstvo krepi medsebojno solidarnost ljudi, spodbuja razvoj človeških zmožnosti in vseživljenjskega učenja, zagotavlja družbeno povezanost in sodelova-nje pri reševanju problemov posameznikov in družbe.« (2. člen ZProst, 2011) Prostovoljstvo je eden od ključnih stebrov mladinskega dela, saj mladim omogoča neformalno učenje in aktivno participacijo v družbi. 159 Zakon o prostovoljstvu opredeljuje prostovoljstvo široko – ne omejuje ga le na mla-dinske organizacije ali organizacije za mlade, temveč zajema različne oblike in izva-jalce v širšem družbenem prostoru. Dostop: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5532. Raziskave Mladina »Slovensko mladino so opisovale številne raziskave, od katerih jih nekaj sega tudi v čas nekdanje skupne države (tj. Jugoslavije). Raziskave so našle prostor v števil-nih monografijah, med katerimi je predvsem smiselno omeniti naslednje: Mladina in ideologija (Ule, 1988), Prihodnost mladine (Ule in Miheljak, 1995), Predah za študentsko mladino (Ule idr., 1996), Mladina v devetdesetih: Analiza stanja v Slo-veniji (Ule, 1996), Prosti čas mladih v Ljubljani (Ule in Rener, 1998), Socialna ranlji-vost mladih (Ule idr., 2000). Tem sledijo sistematični pregledi stanja slovenske mla-dine, predvsem raziskave Mladina 2000 (Miheljak, 2002), Mladina 2010 (Lavrič idr., 2011) in Slovenska mladina 2013 (Flere idr., 2024) raziskava Mladina 2020 (Lavrič in Deželan, 2021).« (Deželan, 2024) Mladina 2000: »Raziskava se je osredotočila na politična stališča in odnos do poli-tike ter demokracije po desetih letih tranzicije. Prav tako so bili v središču zanima-nja nakupovalne navade, socialni stiki, področja navad, aktivnosti in preživljanja časa, vrednot, odnosa do šole in staršev ter ocenjevanja problemov mladih.« (Deže-lan, 2024) V raziskavo so bili vključeni mladi, stari med 16 in 29 let, v vzorcu pa ni mladih, ki so bili v tem času na služenju vojaškega roka, v bolnišnici ali v zaporu. Raziskava je dostopna na: https://podatki.gov.si/dataset/adp-mla00/resource/ 48e23b68-a5c2-424e-a2cb-f83b369e45ea. Mladina 2010: »Študija predstavlja konceptualno in metodološko nadaljevanje razi-skovanja mladih v Sloveniji [...] Glavni obravnavani problemski sklopi so naslednji: demografske spremembe in medgeneracijsko sodelovanje, izobraževanje in uspo-sabljanje, ustvarjalnost, kultura, prosti čas, virtualizacija vsakodnevnega življenja, zaposlovanje in podjetništvo, trajnostni način družbenega delovanja, bivanjske in stanovanjske razmere, zdravje in dobro počutje, participacija in socialna vključeno-st, prostovoljske dejavnosti, mobilnost mladih in globalizacija.« (Deželan, 2024) V raziskavo so bili vključeni mladi, stari med 15 in 29 let. Raziskava je dostopna na: https://ff.um.si/wp-content/uploads/Mladina_2010.pdf. 160 Slovenska mladina 2013: »Raziskava Slovenska mladina 2013 se je osredotočila na mlade med 16. in 27. letom starosti in je metodološko temeljila na študiji Mladina 2010. Osnovni namen raziskovalnega dela je bil pridobiti celostno sliko o življenju slovenske mladine.« Glavne točke raziskave so bile: »življenjske razmere in social-no-ekonomski položaj mladih, zaposlovanje in mobilnost, izobraževanje, prosti čas in življenjski slog, uporaba medijev, zdravje, tvegano vedenje, povezano z zdravjem, in življenjski slog, družina, tesnobe in hotenja, zaupanje in pripadnost, politika in demokracija ter vladanje in razvoj« (Deželan, 2024). V raziskavo so bili vključeni mladi, stari med 16 in 27 let. Raziskava je dostopna na: https://podatki.gov.si/dataset/adp-mla13. Mladina 2020: »Zadnja raziskava na področju mladine, Mladina 2020, predstavlja nadaljevanje celovitega raziskovanja mladine [...] Sledeč načrtu raziskave Mladina 2010 se je tudi Mladina 2020 osredotočila na podobne tematske sklope, ki so de-mografija, izobraževanje, zaposlovanje, bivanjske in stanovanjske razmere, zdravje in dobro počutje, politična participacija, ustvarjalnost in kultura, mobilnost, upora-ba IKT, potrošnja, trajnostno vedenje in vrednote ter zanimanja mladih.« (Deželan, 2024) V raziskavo so bili vključeni mladi, stari med 15 in 29 let. Mladina 2020: https://mlad.si/e-katalogi/Mladina_2020/. Strategija EU za mlade Namen Strategije Evropske unije za mlade je, da postavlja okvir za evropsko sodelo-vanje na področju mladinske politike in dopolnjuje sklepe, sprejete na nacionalnih ravneh. Cilji strategije (2019–2027) so: ● mladim omogočiti, da postanejo arhitekti svojega življenja, skrbijo za osebni razvoj in rast do samostojnosti, okrepijo svojo odpornost in pridobijo življenj-ske spretnosti, da bodo kos spreminjajočemu se svetu; ● mlade spodbujati, da postanejo aktivni državljani, zagovorniki solidarnosti in prinašalci pozitivnih sprememb, navdihnjeni z vrednotami EU in evropsko iden-titeto, ter jim v ta namen zagotavljati potrebne vire; ● izboljšati odločitve politike z vidika učinka teh odločitev na mlade v vseh sek- torjih, zlasti v zaposlovanju, izobraževanju, zdravstvu in socialnem vključevanju; ● prispevati k odpravi revščine mladih in vseh oblik diskriminacije ter spodbujati socialno vključenost mladih. 161 Posebno mesto v strategiji ima 11 ciljev mladih, ki so bili v strategijo umeščeni kot rezultat mladinskega dialoga EU: 1. povezati EU z mladimi, 2. enakost vseh spolov, 3. vključujoče družbe, 4. informacije in konstruktivni dialog, 5. mentalno zdravje in dobro počutje, 6. korak naprej za podeželsko mladino, 7. kakovostne zaposlitve za vse, 8. kakovostno učenje, 9. prostor in participacija za vse, 10. trajnostna zelena Evropa, 11. mladinske organizacije in evropski programi. Grafični prikaz 11 ciljev mladih, vir Youth-goals.eu Podrobnejša razlaga zgoraj naštetih ciljev je dostopna na povezavi: https://youth- -goals.eu/wp-content/uploads/cilji_mladih_celotno_besedilo_.pdf. 162 Evropska agenda za mladinsko delo (EAMD) – European Youth Work Agenda (EYWA) – bonski proces Evropska agenda za mladinsko delo je strateški okvir za krepitev in razvoj mladin-skega dela. Nastala je na 3. Evropski konvenciji o mladinskem delu, na kateri je so-delovalo več kot tisoč udeležencev iz petdesetih držav. Konvencija, ki jo je v času predsedovanja Svetu Evrope koordinirala Nemčija, je zaradi razmer potekala v hibri-dni obliki. Konvencija je pomenila tudi začetek tako imenovanega bonskega procesa, ki us-merja izvajanje agende. Sklepna deklaracija konvencije je oblikovala osem predno-stnih področij z namenom krepitve in podpore mladinskemu delu v Evropi: ● razvoj in širitev ponudbe mladinskega dela, ● razvoj kakovosti mladinskega dela, ● skupne usmeritve za deležnike na področju mladinskega dela, ● razvoj onkraj skupnosti praks mladinskega dela, ● promocija in prepoznavanje mladinskega dela, ● inovacije in novi odzivi, ● politični okviri mladinskega dela, ● strateški okvir za razvoj mladinskega dela. Več o Evropski agendi mladinskega dela: https://www.growingyouthwork.eu/con- text/european-youth-work-convention/. V Sloveniji je bila leta 2022 za uveljavitev bonskega procesa na nacionalni ravni us-tanovljena Državna strokovna delovna skupina za dvig kakovosti in prepoznavnosti mladinskega dela. V njej sodelujejo strokovnjaki iz Urada Republike Slovenije za mladino, nacionalne agencije Movit, Mladinskega sveta Slovenije, občin, predstav-niki praks mladinskega dela in raziskovalci. Skupina se osredinja na dva strateška cilja: razvoj kakovosti mladinskega dela ter promocijo in prepoznavanje mladinske-ga dela. Kot rezultat dela te skupine je bil pripravljen tudi strateški načrt EAMD v Sloveniji za obdobje 2022–2027/2032, ki je dostopen na https://www.gov.si/assets/organi-v-se- stavi/URSM/EAMD/Strategija_2022-2027_Kakovost_-in_Priznavanje_cistopis.pdf. Doslej so konvencije o mladinskem delu potekale v: ● Gentu, Belgija (2010), ● Bruslju, Belgija (2015), ● Bonnu, Nemčija, po spletu (2020), ● Valleti, Malta (2025). 163 Evropska listina o lokalnem mladinskem delu – European Char-ter on Local Youth Work Zamisel o Evropski listini o lokalnem mladinskem delu je bila prvič predstavljena na 2. Evropski konvenciji o mladinskem delu leta 2015 v Bruslju. V zaključni deklaraciji konvencije je bilo zapisano: »Konvencija poziva k večjemu zavedanju o odgovorno-sti na lokalni ravni ter k dogovoru z lokalnimi in regionalnimi oblastmi o Evropski listini za mladinsko delo na lokalni ravni.« (Europe Goes Local, b. d.) Na podlagi tega je nastal projekt Europe Goes Local, ki je povezal 22 nacionalnih agencij Erasmus+ s področja mladine s partnerji (mreža InterCity Youth, mreža POYWE, Evropski mladinski forum ter partnerstvo EU in Sveta Evrope). Eden ključ-nih rezultatov projekta pa je bila prav listina, ki določa temeljna načela in opisuje, kako naj bodo oblikovani različni vidiki mladinskega dela, da bodo ta načela uresni-čena v praksi. Za podporo mladinskim delavcem je bil razvit tudi Changemakers Kit, ki nudi orodja, ideje in informacije za delo v različnih kontekstih mladinskega dela. Listina: https://europegoeslocal.eu/the-european-charter-on-local-youth-work/. Changemakers Kit: https://www.europegoeslocal.eu/changemakerskit/introduction/. Youth Wiki: Evropska enciklopedija nacionalnih mladinskih politik Youth Wiki je spletna enciklopedija, ki združuje informacije o mladinskih politikah evropskih držav. Gre za izčrpno zbirko podatkov o nacionalnih strukturah, politikah in ukrepih za podporo mladim, razdeljenih v deset tematskih sklopov: ● upravljanje mladinske politike, ● prostovoljske aktivnosti, ● zaposlovanje in podjetništvo, ● socialna vključenost, ● participacija, ● izobraževanje in usposabljanje, ● zdravje in dobro počutje, ● ustvarjalnost in kultura, ● mladi in svet, ● mladinsko delo. Glavni cilj platforme je podpirati evropsko sodelovanje na področju mladine z zago-tavljanjem zanesljivih in ažurnih podatkov o reformah ter pobudah. Platforma omo-goča izmenjavo informacij in inovativnih pristopov ter podpira vzajemno učenje med državami. 164 Vsebina platforme se oblikuje na podlagi evropskih prednostnih nalog mladinske politike ter podpira izvajanje Strategije EU za mlade. Vsebino pripravljajo nacionalni korespondenti, ki jih imenujejo vlade sodelujočih držav. Ti korespondenti informaci-je črpajo iz uradnih dokumentov, ki jih dopolnjujejo raziskave, analize in evalvacije. Financiranje mladinskega sektorja Financiranje mladinskega sektorja je večplastno in razpršeno ter poteka na več ravneh. Lokalna raven Za organizacije v mladinskem sektorju in mladinske delavce, ki izvajajo programe, je ključno, da je podpora na lokalni ravni sistematična in stabilna. To najbolje zago-tavljajo večletni razpisi, saj omogočajo organizacijam dolgoročno in strateško načr-tovanje, hkrati pa za občine pomenijo večjo proračunsko zavezo. Stabilnost financiranja na lokalni ravni omogoča sistemska podpora, ki vključuje: ● večletne razpise (ne le enoletnih programov), ● zagotovitev infrastrukture (prostor, oprema, obratovalni stroški), ● sofinanciranje kadrov (mladinski delavci, koordinatorji in tako dalje), ● manjše razpise za mladinske pobude in neformalne skupine mladih, ● mehanizme za vključevanje mladih v procese odločanja (mladinski svet, partici- pativni proračun za mlade). Kakovostni pristopi so večletni in vključujoči ter temeljijo na soudeležbi mladih pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti, kar prispeva k trajnejšim učinkom na lokalni ravni. Državna raven Na državni ravni je ključni organ za financiranje mladinskega sektorja Urad Republi-ke Slovenije za mladino, ki sredstva dodeljuje prek dveletnih javnih pozivov za sofi-nanciranje programov mladinskega dela. Do prijave na poziv so upravičene organi-zacije s statusom v javnem interesu v mladinskem sektorju, pridobljenim v skladu z 11. in 12. členom ZJIMS v zvezi z ZNOrg, ali javni zavodi, ki delujejo v mladinskem sektorju in v okviru katerih je zagotovljena avtonomija mladih. Ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje, ob sodelovanju Urada Republike Slovenije za mladino objavlja javne razpise za področje mladinskega dela, ki jih sofi- 165 nancirata Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj. V program-skem obdobju evropske kohezijske politike 2021–2027 so sredstva Evropskega soci-alnega sklada plus namenjena razvoju novih vsebin, kot so usposabljanja za mladinske delavce in za mlade za preprečevanje prekarnosti, krepitev kompetenc mladih, aktivno državljanstvo in spodbujanje zaposljivosti mladih. Sredstva Evrop-skega sklada za regionalni razvoj so v istem programskem obdobju namenjena iz-boljšanju digitalne opremljenosti organizacij mladinskega sektorja, ki prihajajo iz kohezijske regije vzhodna Slovenija. Organizacije s statusom delovanja v javnem interesu v mladinskem sektorju pa lah-ko sredstva pridobijo tudi prek razpisov drugih ministrstev (Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, Ministrstvo za digitalno preobrazbo Republike Slovenije in podobno). Med javne vire spada tudi 1 odstotek dohodnine, ki ga FURS na podlagi izbire davč-nega zavezanca nameni upravičencu. Gre za del že plačane dohodnine, ki bi sicer ostal v proračunu Republike Slovenije. Evropska in mednarodna raven Na evropski ravni sta glavna programa za podporo mladinskemu sektorju Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota, ki financirata mobilnost, mladinske izmenjave, usposabljanja, projekte prostovoljstva in solidarnostne projekte. Dodatna sredstva pa je mogoče pridobiti tudi prek drugih evropskih in mednaro-dnih mehanizmov, kot so Evropa za državljane, Ustvarjalna Evropa, Visegrad Fund, Norveški finančni mehanizem in drugi. Lastna sredstva Organizacije v mladinskem sektorju pogosto zagotavljajo del sredstev tudi same. Med lastne vire spadajo prostovoljno delo, prispevki udeležencev, donacije podjetij in posameznikov ter pridobitna dejavnost, kot so članarine, organizacije dogodkov, izobraževanje ali trženje storitev in produktov. Ti viri povečujejo finančno stabil-nost organizacij in zmanjšujejo njihovo odvisnost od javnih sredstev. 166 Primerjava sredstev URSM, evropske kohezijske politike in Erasmus+: Mladina Preglednica za obdobje zadnjih petih let prikazuje obseg razpisanih sredstev med Uradom RS za mladino, ministrstvom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje za področje evropske kohezijske politike in evropskim programom Erasmus+: Mladina. ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje financiranje projektov ursm (projekti evropske erasmus+: mladi v akciji (javni poziv) kohezijske politike) in erasmus+: mladina 2020 1.135.989,74 evra 3.171.554,52 evra 2.900.000 evrov 2021 877.810,26 evra 4.076.059 evrov 2022 4.819.638 evrov V tem obdobju se 3.830.000 evrov projekti niso izvajali. 2023 5.297.104,50 evra 2024 1.090.552,60 evra 5.675.620,45 evra 3.680.000 evrov 2025 1.987.347,20 evra 5.981.946,00 evra (predvidena sredstva) Primerjava sredstev URSM, evropske kohezijske politike in Erasmus+: Mladina. Viri: Urad Republike Slovenije za mladino, Movit Javni poziv URSM je namenjen sofinanciranju programov mladinskega dela orga-nizacij s statusom v javnem interesu v mladinskem sektorju v določenem razpisnem obdobju. V obdobju 2020–2021 je bilo skupno sofinanciranih 110 programov, v ob-dobju 2022–2023 112 in v obdobju 2024–2025 115. Projekti evropske kohezijske politike Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Republi-ke Slovenije so namenjeni krepitvi kompetenc mladih, spodbujanju njihove zaposlji-vosti ter razvoju podpornega okolja v mladinskem sektorju. V obdobju 2020–2021 so se izvajali projekti javnega razpisa Krepitev kompetenc mladih skozi aktivno držav-ljanstvo za večjo zaposljivost. Na javnem razpisu je bilo uspešnih šest regionalnih (sklop A) in štirje nacionalni projekti (sklop B). Cilj razpisa je bil z usposabljanji krepiti kompetence mladih, kar je prispevalo k povečanju deleža zaposlenih mladih po izhodu iz operacije in k znižanju njihove brezposelnosti. V obdobju 2024–2026 se izvajajo projekti javnega razpisa Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih, katerega cilj je »usposobiti in opolnomočiti mlade in mladinske delavce o problematiki prekarnosti preko vzpostavljenega podpornega okolja v 167 mla dinskem sektorju« (Urad Republike Slovenije za mladino, 2023). V usposabljanja bo vključenih 400 mladinskih delavcev in najmanj 7870 mladih iz vse Slovenije. Financira se en nacionalni projekt ter 49 pilotnih projektov na lokalni ravni. Financiranje projektov in aktivnosti v okviru programa Erasmus+: Mladina ni omejeno izključno na organizacije s statusom v javnem interesu v mladinskem sektorju, temveč so sredstva dostopna vsem, ki izvajajo projekte in aktivnosti v okviru tega programa. Denar ni vse, pomeni pa veliko »Za vsak funt, ki ga vlada vloži v mladinski sektor, to prinese med 3,20 in 6,40 funta koristi davkoplačevalcem […] Mladinsko delo prinaša visoko dodano vred-nost za davkoplačevalce v Združenem kraljestvu, saj pozitivno vpliva na mlade na področjih duševnega zdravja, dobrega počutja, izobraževanja, zaposlovanja in na drugih področjih. Mladinsko delo mlade podpira pri vprašanjih, ki so zanje najpomembnejša, in se ne osredinja le na eno samo temo.« (Frontier Economics UK Youth, 2022) Sredstva, ki jih različni financerji Vsak evro, namenjen mladinskemu namenjajo mladinskemu sektorju, delu, se bo družbi povrnil večkratno – ne krepijo le neposrednih progra- z bolj vključenimi, kompetentnimi in mov, temveč ustvarjajo širše druž- zadovoljnimi mladimi, ki prispevajo bene koristi. Vlaganja v mladinski sektor tako ne moremo razumeti le k razvoju celotne skupnosti. kot strošek, temveč kot investicijo – vsak evro, namenjen mladinskemu delu, se bo družbi povrnil večkratno – z bolj vključenimi, kompetentnimi in zadovoljnimi mla-dimi, ki prispevajo k razvoju celotne skupnosti. Izzivi za prihodnost Zdi se, kot da je edina stalnica Koliko je mladinski sektor pripravljeni na pri- mladinskega dela prav to, da hodnost, v katero smer se bo razvijal in na se stalno spreminja. katere izzive bo odgovarja? Zdi se, kot da je edina stalnica mladinskega dela prav to, da se stalno spreminja. Že danes, v času podnebne krize, digitalizacije in globalnih nego-tovosti, je prostor, kjer mladi razvijajo ključne kompetence prihodnosti. 168 V hitro spreminjajočem se svetu je prav mladinski sektor tisti, ki s svojo prožnostjo omogoča mladim, da pridobijo veščine kritičnega mišljenja, sodelovanja, ustvarjal-nosti in odpornosti – veščine, ki mlade opolnomočijo za aktivno soustvarjanje družbe. Mladinski sektor prek svojih programov ne odgovarja le na izzive sedanjo-sti, temveč mlade pripravlja na prihodnost. V vizualnem povzetku spletnega seminarja: Nastajajoči trendi in razvoj ter njihov vpliv na mladinsko delo (izvirnik: Emerging Trends and Developments and Their Impact on Youth Work), ki ga je organizirala Evropska akademija o mladinskem delu, vidimo simbolično upodobljene ključne kompetence mladinskih delavcev, ki se bodo v prihodnosti gibali v ekosistemu mladinskega sektorja; te kompetence so: ● ustvari učinek, ● razvijaj znanje, veščine in osebnostno naravnanost, ● upoštevaj etična načela, ● širi svoj pogled, ● podpiraj drugega, ● uravnavaj čustva. Vizualni povzetek spletnega seminarja: Nastajajoči trendi in razvoj ter njihov vpliv na mladinsko delo je dostopen na povezavi: https://www.eayw.net/wp-content/uplo- ads/2024/04/EAYW_2024_visual-summary_WEBINAR2_April_200-dpi-scaled.jpg 169 Viri in literatura Deželan, T. (Ed.). (2024). Tri desetletja slovenske mladine. Založba Univerze v Ljub- ljani. https://doi.org/10.51936/9789612971038. Evropska akademija za mladinsko delo (2024). Vizualni povzetek spletnega semi- narja: Nastajajoči trendi in razvoj ter njihov vpliv na mladinsko delo. https:// www.eayw.net/wp-content/uploads/2024/04/EAYW_2024_visual-summa- ry_WEBINAR2_April_200-dpi-scaled.jpg. Europe Goes Local (b.d). Europe Goes Local. https://europegoeslocal.eu/. Growing youth work together. (b.d). 3rd European youth work convention. https:// www.growingyouthwork.eu/context/european-youth-work-convention/. Frontier Economics UK Youth (2022). The Economic Value of Youth Work. https://www.ukyouth.org/wp-content/uploads/2022/11/Economic-Value- -of-Youth-Work-Full-Report.pdf. Mladinski svet Slovenije (2021). Pravilnik o izboru predstavnikov merodajnih orga­ nizacij v Svetu Vlade Republike Slovenije za mladino. https://mss.si/wp/wp- -content/uploads/2025/08/5.-Pravilnik-o-izboru-predstavnikov-mero- dajnih-organizacij-v-Svetu-Vlade-RS-za-mladino-MSS-128-23.pdf. Mladinski svet Slovenije (b. d.). Evropski mladinski forum. https://mss.si/sodelu- jemo/evropski-mladinski-forum/. Movit (2020). Statistična analiza prijavljenih rokov v letu 2020. https://www.mo- vit.si/fileadmin/movit/1MVA/Ucinki_programa/Statistika_E_MVA_2020.pdf. Movit (b. d.). Statistika programa Erasmus+: Mladina 2021–2027. https://www.mo- vit.si/erasmus-mladi-v-akciji/ucinki-programa/statistika-programa-2021-2027/. Pravilnik o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (2011). Uradni list RS, št. 47/11. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV10448. Pravilnik o registraciji in vodenju registra mladinskih svetov (2001). Uradni list RS, št. 70/10. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV3907. SALTO-YOUTH (b. d.). About SALTO­YOUTH. https://www.salto-youth.net/about/. Svet Evropske unije in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta (2018). Resolucija o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: Strategija Evropske unije za mlade 2019–2027. https://eur-lex.europa.eu/ legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A42018Y1218%2801%29. Svet Evrope (n. d.). Co­management. https://www.coe.int/en/web/youth/ co-management. Urad Republike Slovenije za mladino (2019). Nacionalni program za mladino. https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacionalni-program- za-mladino/. Urad Republike Slovenije za mladino (2023). Objavljen je javni razpis »Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih«. https://www.gov.si/novice/2023-11-10-objavljen- je-javni-razpis-z-mladinskim-delom-proti-prekarnosti-mladih/. Vlada Republike Slovenije (2023). Odlok o ustanovitvi Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLO2749. 170 Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (2010). Uradni list RS, št. 42/10. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5834. Zakon o nevladnih organizacijah (2018). Uradni list RS, št. 21/18. https://pisrs.si/ pregledPredpisa?id=ZAKO7129. Zakon o prostovoljstvu (2011). Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5532. Youth Wiki Slovenija (b. d.). Youth Wiki Slovenija. http://www.youthwiki.si/. 171 ABC mladinskega dela je zasnovan kot priročnik za vse, ki delujete z mladimi ali med mladimi, in bi lahko v prihodnje postal eno od pomembnejših gradiv za izobraževanje mladinskih delavk in delavcev. Namenjen je tako izkušenim strokovnjakom kot tudi novincem, na področju, ki ga uvrščamo tudi pod neformalne oblike izobraževanja. Iz uvodne besede ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Vinka Logaja Delo v mladinskem sektorju je praviloma zelo dinamično, kar pomeni, da mladinski delavec dnevno prehaja iz ene vloge v drugo. V žargonu mladinskega dela se je za ta fenomen uveljavil izraz multipraktik, ki spominja na gospodinjski pripomoček, ki je z različnimi dodatki zmožen opraviti več različnih gospodinjskih opravil. Matej Cepin, citat iz poglavja Kdo je mladinski delavec/mladinska delavka