GospoCar in gospodinja
LETO 1934 28. NOVEMBRA	STEV. 48 ..... ' ■■ -——— ' ' ———»
Sadite orehe
O tem predmetu se je že mnogo govorilo in pisalo, toda vidnega uspeha je le malo. Staro orehovo drevje se je s-koro zatrlo, za naraščaj se posestniki vse premalo brigajo, dasi je več tehtnih razlogov za čim živahnejše širjenje tega sadnega plemena. Saj nobeno drugo sadno pleme ni tako skromno glede zemlje, nobeno ne potrebuje tako malo nege in oskrbovanja, nobeio nima tako malo sovražnikov in nobeno tako dragocenega lesa. Preudnrite torej vse to in nemudoma preglejte po posestvu, kjer bi bilo ugodno mesto za orehe. Obenem pa si preskrbite semenskih orehov — tenko - lupinastih, žlahtnih sort!
Letos je vzela v roke to zadevo ban ska uprava, ki je uvedla potom svojih podrejenih kmetijskih organov obširno akcijo za smotreno zasajanje orehovega drevja.. V to svrho je kupila čez 2000 kg prvovrstnih orehov za seme. Polovico tega semena se bo posejalo v banovinskih drevesnicah v Leskovcu, v Pekrah in v Kapeli. Enoletni semenščaki se bodo razdelili vsem banovinskim drevesnicam, ki bodo gojile sadike 3—4 leta in naposled oddajale godna drevesa posestnikom zlasti v takih krajih, kjer orehi posebno dobro uspevajo.
Drugo polovico semenskih orehov je banska uprava razdelila med 100 šol, z nalogom, naj jih posade s šolarji na primernih mestih.
Na 1 kg gre nekaj čez 100 orehov. 2000 kg orehov bi dalo torej 200.000 sadik. Ker se pa mnogo semena na ta ali oni način pokvari, računajo, da bo zra-stlo iz 2000 kg semenskih orehov vsaj 40—50 tisoč orehovih dreves. Ako se b-o
ta akcija nadaljevala v tolikem obsegu 10 let, se bo že nekaj poznalo.
Poleg tega so se po vsej banovini poiskala in določila matična drevesa dobrih sort, od katerih se bo jemalo seme.
Akcijo banske uprave gre torej na vse strani podpirati, zlasti še, ko bo šolska mladina sadila seme In v poznejših letih, ko se bodo oddajala orehova drevesa iz banovinskih drevesnic. S tem pa nikakor ni rečeno, da naj se vsa skrb za širjenje orehovih nasadov prepusti banski upravi. Nasprotno! Akcija banske uprave naj služi tudi za pobudo naprednim sadjarjem, ki imajo primerne prostore za zasajanje orehov, da tudi sami posade čim več tega dragocenega sadnega plemena.
Orehom ugaja apnena, suha, prej težka, toda propustna zemlja. Nič ne škoduje, če je tudi kamenits, ako le morejo korenine med kamenjem v globino. Za lego je pa precej izbirčen. Najbolje se sponaša v višjih, prostih legah, ki niso izpostavljene spomladnim pozebam. Mokrih, meglenih nižav nemara
Najbolj naravno in za nadaljnji razvoj orehovega drevesa najbolj ugodno je, ako sadimo semenske orehe kar na mesto, kjer hočemo imeti drevo — torej brez presajanja. Sadimo lahko jeseni ali pa zgodaj spomladi. Spomlad-na setev bi utegnila biti bolj zanesljiva nego jesenska, ker jeseni sejam orehi so čez zimo v veliki nevarnosti pred mišimL Kdor hoče torej spomladi saditi, mora pa seme sedaj vložiti v vlažen pesek v primeren zaboj (najprej plast peska, potem plast orehov, tako da se ne dotikajo med seboj, potem zo-
pet plast peska itd. do vrha). Tako napolnjen zaboj zakopijemo čez zimo, dobro zavarovan pred mišimi, nekam v zemljo. Spomladi, ko začno orehi kaliti, jih sadimo. Kdor pa hoče vendarle jeseni saditi, naj zmoči orehe z vodo in naj mokre povalja v suhi menig-i (minij), to je škrlatno rdeča barva, ki orehom nič ne škoduje, miši pa zanesljivo odganja
Naj že sadimo jeseni ali spomladi, vselej ravnajmo takole: Najprej po-iščimo primerne prostore in jih zazna-mujmo s količi. Razdalja med posameznimi drevesi naj bo najmanj 12 do 15 m. Potem skopamo na zaznamovanih mestih 30—40 cm globoko in do 1 meter široko jamo, ki jo zopet zasuje-mo do vrha. Ce je zemlja le presuha, pa primešajmo nekaj njivske ali vrtne prsti. Kopanje jame ima le ta pomen, da zemljo zrahljamo in tako pripravimo boljše stališče za mlado drevesce. V sredino zasute jame postavimo kol in ob njem posadimo v trikotu, kakih 8—10 cm globoko tri orehe, ki jih dobro pritisnemo v zemljo. Kadar spomladi sadimo nakaljene orehe, moramo
Dobra nastelja -in dober gnoj
Velika skrb tare letos naše kmete: kako si bodo pripravili dovolj suhe nastelje za zimo, ko jih pri tem delu neprestano moti dež. Nastil pa mora biti. če ne živina pozimi na mrzlih vlažnih tleh zmrzuje in boleha, spomladi pa bo premalo gnoja za njive. Letošnje vlažno jesensko vreme ne dopušča steljarenja v gozdih, zato se je bati, da prej zapade sneg ter pokrije dol in breg, na njem pa tudi listje in praprot. Po drugih pokrajinah, kjer imajo dovolj žita in tudi slame, te skrbi in dela ni. Naš kmet pa porabi večji del slame za krmo, zato je primoran poiskati si za svftjo živino dru-de vrste nastelje, četudi slabše kot slama.
Od dobre nastelje zahtevamo dvoje: prvič, da nudi živini mehko, suho, toplo,
ravnati zelo previdno, da se kalček ne odlomi. Konec spomladi že lahko vidimo uspeh sajenja. Ce je seme zdravo, skale navadno vsi trije orehi. Pustimo pa samo najlepšo rastlino, ostali dve pa odstranimo. Odslej bodi naša edina skrb, da varujemo rastlino pred kakršnokoli poškodbo in pred plevelom. Prva leta jih je treba vsekakor nekoliko ograditi, da ne more do njih živina in da jih tudi sami ne poškodujemo pri košnji ali ob kaki drugi priliki. Sicer pa pustimo sejauce pri miru. Na ta način negovani orehi se razvijejo v močna drevesa brez vsakega presajanja in obrezovanja.
Oreh je kot ustvarjena posamnica Dobro se sponaša pa tudi v večji družbi. Tudi orehovi drevoredi so jako lepi, ako so posajeni v primerni legi, da se
morejo povoljno razvijati.	H.
★
Popravi! V zadnji štev. »Gospodarja in gospodinje« se je vrinila na prvi strani v naslov grda tiskovna napaka Naslov članka naj se glasi: »Kako čistimo in shranjujemo vrtna (ne votla!) semena
zdravii živ na
zdravo ležišče drugič, da se izpremeni v dober gnoj.
Tema pogojema najbolj usteza s 1 a -m a. Ta da toplo ležišče, popije mnogo gnojnice, obdrži na sebi odpadke ter daje izvrsten gnoj, ki istočasno zemljo rahlja. Dobra je slama vsake vrste; ječmenova in ovsena se pa pri nas malodane vsa pokrrni, večkrat tudi pšenična, ker spomladi pogosto primanjkuje krme. Na-stilja se le ržena, prosena, ajdova. Da se da slama boljše nastiljati in da postane gnoj boljši, jo je na slamoreznici razrezati na daljše kose kot za rezanico. Za konje in prašiče je slama še najboljša nastelja.
Koruznica, koruzna slama je glede gnojilnih snovi prav dobra za
gnoj, ker popije mnogo gnojnice; mora pa biti prav na kratko razsekana. Na gnojišču in v zemlji kmalu strohni. Za ležišče živini pa je manj primerna, ker so njena stebla pretrda za ležanje.
Druga za nas najbolj važna nastelja je pač drevesno listje. Tega je pri nas dovolj ker imamo mnogo listnatega drevja. Za steljnike najbolj pripravna drevesa so predvsem: bukev, domači kostanj, jelša, gaber, topol, leska in lipa. Steljareja ali steljarenje, gra-benje listja je zlasti v goratih delih Slovenije važno jesensko opravilo naših kmetov in zabavno delo kmečke mladine. Kaj zato, če gozdarji niso s tem popolnoma zadovoljni, ker s listjem jemljejo iz go®da gnoj za drevje; glavno je, da živina pozimi leži na suhem in da je konec zime dovolj gnoja za okopavine. Listna stelja je sicer prav dobra, toda slabša od slame, ker ne popije toliko gnojnice in ne drži preveč suho. Kot gnoj je pa izvrstna, ker se hitro razkraja.
Tretja tudi zelo razširjena nastelja je praprot. Saj imenujemo celo nekatere vrste praproti z rastlinskimi imeni po njej: stelja, bela stelja, divja stelja, sladka stelja. — Praprot za nastil je dobro že prej pokositi, da se posuši, pred-no jo spravimo domu. Če je pa sedaj kosimo, tedaj naj pride v kozolec, kjer se polagoma suši. Pred nastiljanjem jo je pa razsekati ali razrezati na slamo-reznici, drugače se da slabo trositi in z gnojem težko ravnati Praprot je mnogo slabša nastil kot slama, ker popije le malo gnojnice ter se na gnojišču in v zemlji počasi razkraja.
Četrta vrsta je šota, ki jo pa žal dobimo le na ljubljanskem barju in še tam le malo več. Je to brez dvoma izmed najboljših naslelj, ker ne samo da popije zelo mnogo gnojnice, ampak vsrka vase audi amonijak in druge pline, ki se razvijajo v hlevih. Zato ni tam, kjer se ta trosi, skoro nikakega »hlevskega duha«. V boljših konjušnicah rabijo za nastilj največ šoto. Jasno je, da je tudi gnoj iz nje prvovrsten.
Peta vrsta nastelje je žaganje, ki ga dobimo iz žag. Kot ležišče je dobro, suho in zdravo, ker popije mnogo gnoj-
nice. Žaganje iz listnatega drevja daj« dober gnoj, ki se v zemlji kmalu razkroji. Ne pa tako ono igličastega drevja, ki je smolnato; to vsrka manj gnojnice in se v zemlji težje razkraja, je pa dobro za težje zemlje, ki jih rahlja. Tudi žaganje rabijo v boljših konjskih hlevih za na-steljo, ker je bolj snažno kot slama. Njegova uporaba je predvsem odvisna od oddaljenosti žag, ker ga daljši prevoz podraži.
V šesto vrsto štejemo gozdni in travniški mah. Tudi ta popije mnogo gnojnice in drži ležišče suho, zato spada med najboljša nastelja. Dobi se ga skoro povsod na deželi v gozdovih in na travnikih, zato je priporočati živinorejcem, da ga čim več izkoristijo za pod živino. Zlasti travnike bi bilo treba vsake jeseni temeljito pograbiti z železnimi grabljami ali s travniškimi branami, s čimer se doseže dvojne koristi: travnike bi izboljšali in si istočasno pridobili dobro nasteljo in izvrsten gnoj. Pa tudi v gozdu mah ne koristi, zato ga lahko brez škode pograbimo. Kot gnojilo je mahov gnoj izvrsten, ker je napit gnojnice in je posrkal amonijak; sicer se pa nekoliko počasi razkraja, je pa zato delj časa učinkovit.
Sedma nastelja je resje in bo-ro v n i č e v j e, ki se ponekod, kjer primanjkuje drugih vrst, precej uporablja. Je pa to le slabo nadomestilo za listje, ker nudi živini le trdo ležišče in daje slab gnoj. Resje in borovničevje pokosimo, osušimo ga razsekanro in tako zdrobljenega nastiljamo. Na gnojišču in v zemlji se počasi razkraja in slabo učinkuje. pač pa rahlja težko zemljo.
Osma še slabša vrsta nastelje je i g -ličevje, vejice smrečja, brinja, borovja, ki se napravlja le tedaj, če sploh drugega za pod živino ni dobiti. Veje se še v zelenem stanju raz-sekajo in nastiljajo; dajo pa trdo ležišče iu slab gnoj, ki se v zemlji težko in počasi razkraja. Igličevje ni živini posebno prikladno, ker večkrat ranijo njegove ostre igle kravje vime. — Gnoj iz njega je kepast, maslen in mrzel, nima velike hranilne vrednosti in le polagoma deluje.
Še druge vrste nastelje ima-
mo, kot so bičje in ločje, trava ia močvirnih in pustih travnikov ter podobno. Vsak Sivinorejec trosi pod svojo živino pač to, kar mu jo najbolj pri rokah. Priporočati eno ali drugo vrsto je težavno, ker na vsaki kmetiji odločajo o tem samo gospodarski oziri. K.netski gospodar si bo izbral tisto vrsto nastelje, ki si jo najlažje preskrbi in od katere upa imeti največje koristi tako pri živini kakor pri gnoju. Tu mora torej vpoštevati dvoje smernic: zdravje živine in dobroto guoja.
Zaradi zdrav j aživine bo puščal nasteljo samo tako dolgo pod živino, dokler je suha in čista. Ko se je navzela gnojnice in blata, jo bo +akoj odstranil in zamenjal s svežo, kajti v blatu in mokroti živina ne more uspevati. Njeno razpoloženje je zlasti pozimi zelo odvisno
od stelje. Posebno se je čuvati pred po-kladanjeni plesni vega ali gnilega naste-Ija, ker to prenaša večkrat bolezenske klice. Tudi ni stelje izpod bolnih živali podkladati pod zdrave, da se bolezni ne širijo. Zelo moramo paziti na čisto nastelje pri storitvah krav, kobil in svinj, kor se tedaj maternica in zarod kaj rada okužita na nesnažnem ležišču.
Zaradi dobrote gnoja je pa najboljše, da ostane naštel j" čira delj pod -.vino in se dodobra napoji z gnojnico. Kjer jo imajo v izobilju, naj pokla-dsjo vrh umazane suho, svežo in bolj poredko kidajo gnoj iz kleva. Kjer pa morajo ž njo štediti, tam je pogosto kidati gnoj, da leži živina vedno na suhem. Umen gospodar bo vedno našel primerno pot, da bo osiala živina zdrava in se napravil dober gnoj.	L.
Zakaj je letos izredno nizka cena presičem?
Kdor gre danes na naše živinske sejme, ta lahko sliši upravičene pritožbe svinjerej^ev, ki se splošno glasijo: Kam bomo prišli, kaj bo, kaj bo, ako poide tako naprej? Niti dela nimamo' plačanega, ako bi samo vodo pokladali prašičem. Kje pa je krma? Itd. Eni imajo za vzrok preveliko carino na svinje, drugi se jezico na politične razmere, tretji kolnejo debele ljudi, da zastonj jedo meso itd., itd.
Kdor natančno pozna sedanje trgovske in politične raznnere, bo dal nekaj prav tem govoricam, vsega pa tudi ne. Prijatelji, roko na srce in se vprašajmo, ali nismo morda tudi mi sami krivi nekoliko teh izredno nizkih cen. Ker sem sam kot kmet prav tako prizadet kakor drugi, lahko iz svojih večletnih izkušenj in opazovanj rečem, da smo k izredno nizkim cenam prašičev veliko pripomogli mi sami. Sicer jaz sam ne, ker redim vedno enako število svinj, ampak tisti, ki začnejo šele tedaj vzrejati več prašičev, ko že imajo ti dobro ceno. Tedaj 8ele rečejo: Sedaj pa le pridelajmo veliko tega blaea. ker rabimo denar in ga
bomo pri sedanjih cenah veliko dobili za pridelano blago. Pri tem pa večina pozabi na to le trgovsko pravilo: po množini in kakovosti ter povpraševanju blaga se delajo cene.
Da je to resnica, hočem na kratko dokazati: Leta 1930 je bila srednje dobra letina za krmo. Vsak, kdor je količkaj mogel, je pomnožil svojo prašičjo družino. Sledila je suša v letu 1931, cene so padle. Sledila je izredna suša leta 1932, cene so padle še bolj. Zaradi nizkih cen prašičev in zaradi kuge ter suše se je njih število marsikje zmanjšalo na polovico in tudi več. Na pomlad lanskega leta (1933) je bilo plemenskega blaga zelo malo na trgu, cene so se dvignile na povoljno višino. Zaradi lanske dobre cene in zaradi pomanjkanja denarja so vsi prašičerejci zopet skušali zrediti kar največ veliko prašičev. Ker je bilo zaradi zadnjih dveh let ostalo malo plemenskega blaga, so bile cene lani vse leto in do polovice tekočega leta povoljne, a v drugi polovici tega leta pa cene stalno padajo, ker je preveč blaga. Krški okraj v naši banovini redi največ Dlem«nskih
svinj. Ako računamo, da redi 10.000 posestnikov plemenske svinje, ki jih je pa gotovo več, ter da je vsak posestnik pripustil letos le eno svinjo več — marsikje je pripustil tudi po dve ali tri več — potem je bilo letos samo v enem okraju pripuščenih najmanj 10.000 svinj več kot po navadi. Ako je vsaka tah svinj skotila le pet mladičev, potem je 50.00U mladičev same v enem okraju več kakor po navadi. Ali je potem čudno, da so za prašiče take cene, kakršne so? Za denar je nam kmetom silno trda, ali z nad-produkcijo kakšnega blaga ne bomo prišli do denarja, ampak nasprotno.
Naj nas prašičerejce izuči letošnja cena prašičev, da bomo redili manj blaga, pa tisto boljše, četudi je slučajno dovolj krme. V nekaterih naprednih kmetijskih deželah prašičerejci natančno vedo, kdaj bodo dobre cene, ki se po navadi vračajo vsaki dve leti in tudi trajajo dve leti. Tudi pri nas moramo mi kmetje, ki smo v izrazito agrarni državi, malo misliti in računati v naprej. Sicer ni danes nič stalnega, ampak resnica je, da po skrajno nizki ceni kakega blaga nastopijo zopet boljše cene in to pa šele takrat, kadar je zopet malo istega blaga na trgu.	F, Vide.
Pomanjkljivo prezračevanje hlevov pozimi
V zimskem času skuša vsak živinorejec čimbolj zavarovati svojo živino v hlevu proti mrazu, kar je popolnoma v redu. Da se živina dobro počuti in se kxma izrabi čimbolj gospodarsko po živini, je treba, da je v hlevu 15 do 17 stopinj Celzija. Ne sme pa iti .vaščita živine proti mrazu nd račun dobrega zraka in zračenja v hlevu, kjer mora biti dovolj toplo in svetlo, pa tudi dovolj zračno. Dobro prezračevanje hlevov pa se pri nas žal še vedno premalo vpošte-va. Poleti še gre nekam dobro s prezračevanjem, ko lahko prihaja na raznih mestih dober zrak v hlev in odhaja iz njega slab zrak. Ne pa tako pozimi, ker je še velika večina hlevov pri nas brez primernih zračilnih ali vetrilnih naprav. Vse takšne hleve pa je mogoče prezračevati le po oknih ali celo le po hlevskih vratih. Tu pa tam so pod stropom napravljene skozi steno posebne luknje za zračenje, ki pa navadno le malo doprinašajo k dobremu zračenju hleva in se jih radi mraza večkrat tudi zadela s slamo. V strahu, da se živali prehladijo, se čim manj odpirajo hlevska vrata, po katerih še najlažje prihaja v hlev sveži zrak. S pr©skrbnim zapiranjem hlevskih vrat, ki jih tudi ne odpiramo v svrho zračenja, zabranimo vsako pravo izmeniavo zraka v hlevu, kjer se
radi tega prenakopiči obrabljeni zrak in z njim tudi razne živalim škodljive snovi, ki so v njem. Ker se obrabljeni (slab) zrak le težko razgreje, ne doprinaša prav ničesar k hlevski gorkoti, pač pa obilo prispeva k hlevski vlagi, ki ni v nobeno korist živini in se včasih zbira na hlevskem stropu. Ako kaplja hlevska vlaga raz strop na živino, je to za živino zelo nezdravo. Takšen strop ne sme ostati pra-zen na vrhu. Pokriti ga moramo z dovolj močno plastjo sena, slame ali listja in mora ostati nato pokrit ves zimski čas.
Hlev pa je tedaj dobro zračen, kadar ni med hlevskim in zunanjim zrakom nobene posebne razlike. Pretopli in vlažni hlevi spodkopujejo zdravje živali in škodujejo njih donosnosti. Mrzel, toda suh in dobro zračen hlev je za živali bolj zdrav kakor pa topel in obenem vlažen. Zato pa je treba hlev pozimi redno zračiti po oknih in predvsem po hlevskih vratih, ako ni v hlevu dobrih vetrilnih naprav za stalno prezračevanje. Ni se treba prav nič bati, da bi tako začasno zračenje mogio škoditi živini. Kjer bi lahko škodoval pri zračenju živalim kak prepih, moramo tega seveda preprečiti. Zračiti pa je treba hlev pred vsakim molzenjem, da ne pride med molzenjem v mleko hlevski vzduh. Po končanem
molzenju odnesimo mleko taKoj iz hleva, da se ne navzame hlevskega duha, ki je kvaren za dobroto mleka pa tudi za kakovost mlečnih izdelkov. Najbolj primeren čas za dobro in izdatno zračenje pa je vselej, ko gre živina na vodo ali na tekališče. Dober zrak v hlevu je za
živali vsak dan prav tako važen kakor tečna in zadostna krma. Saj je zrak najbolj potrebna in najcenejša redilna snov, s katero se po največ prav nesmiselno varčuje. Kakor gorkoto, svetlobo in suho, toplo ležišče, privoščimo živalim pozimi tudi obilo dobrega zraka v hlevu.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
KUHINJA
Rajželjc. Kar so pri govedini vampi, je pri teletu, jagnjetu in kozliču rajželjc. Telečji rajželjc se osnaži takole: Najprej se opere v mrzli vodi, nato se potrese s soljo, drobno zrezano čebulo in s koruzno moko. Potem se prav dobro zdrgne, zopet opere ter za kako uro dene v mrzlo vodo. Kuha se v obilni vodi kake pol ure. Kuhan se strese na rešeto, da se odteče. Ako je premasten, se mu mast nekoliko obreže. Tako piipravljen rajželjc nam služi za različna jedila.
Rajželjčeva obara. Kuhan in ohlajen rajželjc zrežem na koščke, pražim na masti, v kateri sem zarumenila nekoliko čebule, in potresem z moko. Ko se ta za-rumeni, zalijem z juho ali kropom. Za duh pridenem en lavorov list, zelenega peteršilja, malo timeza, majarona, od-rezek limonine lupinice, malo popra in primerno soli. Ko nekaj časa vre, okisam s kisom ali limoninim sokom.
Ocvrt rajželjc. Kuhan rajželjc zrežem na koščke. Te povaljam v moki, jajcu in drobtinah ter ocvrern na masti.
Ocvrt rajželjc na drug način. Rajželjc zrežem na mezinec dolge rezine. V kožici razgrejem žlico masti in vržem v mast odrezek čebule. Ko je čebula rumena, jo odstranim ter na tej masti pražim nekaj časa rajželjčeve rezine. Opra-žene osolim, papopram in polijem s tremi dobro raztepenimi jajci. Vse to dobro premešam in pustim toliko časa na ognju, da se jajca zakrknejo.
Rajželjčeva pogača. Nekako polovico kuhanega razželjca sesekljam bolj na debelo. Tri žemljice zrežem na majhne kocke ter jih polijem s tremi osmiiika-
mi mrzlega mleka. Sesekljan rajželjc in žemljice denem v skledo, v kateri sem zmešala tri žlice kisle smetane, tri jajca irr malo drobno zrezanega peteršilja. Vse primemo osolim in popopram. Nato vse prav dobro premešam, denem v po-mazano kožico ter spečem v pečici V dobri pol uri je pogača pečena. Pečeno zrežem na kose in dam kot samostojno jed na mizo.
Rajželjčev pečenjak ('-šmorn«). V loncu )švrkljam eno jajce v eni osniinki litra mleka. V to švrkljanje pridenem dve pesti kuhanega in dobro sesekljanega rajželjca, malo sesekljanega, drobno zrezanega zelenega peteršilja, primerno soli in ščep popra V plitvi kožici razgrejem žlico masti. V razbeljeno mast streseni mešanje, katero enakomerno zravnani, denem v pečico ter pečem slabe pol ure. Pečeno razrežem na kose. ali z vilicami zdrobim. Na mizo dam z različno solato ali kislini zeljem ali repo.
Krofi iz testa s surovim maslom Za
mezinec na debelo razvaljam testo, zrežem s precej velikim obodcem kot krofe. Robove pomažem z mrzlo vodo. na sredo denem za oreh dobre mezge testo zapognem. pritisnem na robeh in spečem na pekači, pokriti s papirjem.
RAZNO
Z lobanjskim notranjim otopljeujem zdravijo v zadnjem času poleg migrene tudi zvišanje krvnega pritiska.
Koža vdiha le 117. del one kisikovt množine, ki jo v istem času vdihajo pljuča.
Počasneje ko kadimo, manjša je nikotinska vsebina kajenja; ista množina nikotina se razdeli na daljši čas.
Zrak na morju je v oddaljenosti 500 do 1000 km od zemlje večinoma brez klic.
GOSPODARSKE VEST/
ŽIVIMA
g- Prašičji sejem v Mariboru 23. t.
m. Izredno slabo je bil založen ta sejem, saj je bilo pripeljanih le 56 rilcev. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 50—70 Din kos, 7—9 tednov stari 80—90 Din. 3—4 mesece 120 do 150 Din, 5—7 mesecev 200—280 Din, 8—10 mesecev stari 350—380 Din, 3 leto stari 500—560 Din; 1 kg žive teže 5—6 Din, 1 kg mrtve teže 71)0—9 Din.
g Prašičji sejem v Celju. Pripeljanih je bilo 112 prašičev, prodanih le 55. Cene so bile sledeče: do 2 meseca stari prašički za rejo po 60—80 Din kos, 2 do 3 mesec v stari 80—120 Din, 3—4 mesecev 120—210 Din, 4—5 mesecev 210 do 310 Din, 5—6 mesecev 310—400 Din, 7—8 mesecev 400—500 Din, 8—10 mesecev 500—640 Din, 10—12 meseeev 640—920 dinarjev. — Vsi prašičji sejmi zadnjega tedna kažejo padajoče cene, četudi je primeroma malo blaga. Večina kmetov skuša vnovčiti naraščaj, da z izkupičkom krije zahteve davkarije.
CENE
g Vinske cene v Sloveniji. Cene našim vinom vedno bolj rastejo, ker si gostilničarji skušajo zagotoviti potrebno zalogo, kolikor jim dopuščajo njih denarne razmere. Tako se male zaloge vinogradnikov polagoma krčijo. Na Dolenjskem so cvički porasli in dose-zajo cene od 5.50 do 6 Din za liter; enako tudi črnina. Navadna rdeča vina so po 4.50—5 Din. Na Štajerskem je manj kupčije, ker držijo lastniki prvovrstnih vin svoj pridelek nazaj ter ga nočejo oddati izpod 6 Din, zahtevajo pa tudi že 7'do 8 Din za liter. Navadna vina se pa vendar dobijo celo izpod 5 dinarjev.
g Ljubljanska blagovna borza. Promet v žitu je na ljubljauski borzi kakor drugod v zastoju. Kupuje se samo za sproti v vagonskih pošiljkah žito postavljeno na vsako slovensko postajo, moka i>a franko Ljubljana, plač-
ljivo v 30 dneh, po naslednjih cenah-, pšenica baška 78 kg težka po 152.50 do 155 Din, baška 79 kg težka po 155—157.50 Din; koruza nova, umetno sušena 115 do 117 Din, času primerno suha 107.50 do 110 Din. Moka bačka »O« 230—235 Din, banatska »O« 237.50—240 Din, slavonska »O« 227.50—230 Din. Otrobi pše-nični, debeli, 135—140, drobni 110—115 Din. — Iz Novega Sada poročajo, da tamkaj ne kupuje več niti Privilegirana izvozna družsba, niti mlini. Prihaja samo do direktnih zaključkov zasebnih trgovcev. Tudi kupčija koruze počiva in cene so neizpremenjene.
RAZNO
g Odredba o banovinskih trošarinah.
Finančni minister je izdal odredbo o višini banovinske trošarine na vino in žganje. Ta se pobira za izredna javna dela, in sicer: na 100 1 vina ali vinskega mošta največ 100 Din, na 100 1 šampanjca in drugih penečih se vin največ 300 Din, na hektolitersko stopnjo žganja največ 5 Din. (Torej enako kakor v prejšnji odredbi.) Novo je določilo: V krajih, kjer je več kot 50.000 prebivalcev, se ta trošarina pobira takoj pri prinosu v rajon dotičnega kraja po določbah za pobiranje občinske trošarine istotam. — Pri žganju je povišan odstotek za izgubo od L2 na 1.5 odstotka.
g Letošnji izvoz grozdja iz Smede-reva. Okrog srede novembra je bila smederevskih vinogradih končana trgatev grozdja, zlasti namiznega. Z uspehom trgatve so v splošnem zadovoljni, zlasti ker je bil tudi izvoz ugoden. Samo iz smederevskih vinogradov je bilo izvoženih nad 400 vagonov namiznega grozdja, iz okolice pa 200 va-sronov. Grozdje je šlo v Nemčijo, na Češko, v Poljsko in v Avstrijo. Najboljše tržišče za smederevsko grozd .i t1 je bil Dunaj.
Normalni želodec ima povprečno dolži sko as 15 centimetrov.
PRAVNI NASVETI
Mapa ni vedno merodajna za mejo. N. J.
Sosed vam hoče vzeti del gozda, češ, da eo si ga vaši prilastili preko meje. Med obema gozdoma je pot, ki ste jo smatrali za mejo. Ta pot pa je na večih krajih zavita, dočiin sosed trdi, da je v mapi zarisana meja ravna. Ali bo smel sosed tudi v naravi mejo zravnati? — Sosed, ki trdi, da je v mapi zarisana ravna meja, ima morda prav. Vendar mapa ni edino merodajna za določitev meje. Merodajno je uživanje zadnjih 30 let. Ako _ je meja res sporna, ima vsak sosed pravico, zahtevati sodno določitev meje. Sodišče bi nato mejo določilo po zadnjem mirnem posestnem stanju. Ako ni mogoče tega določiti, mora sodišče sporni prostor razdeliti po pravičnem prevdarku. Pri določanju meje eo najvažnejša dokazila izmerjenje in popis ali tudi načrt spornega zemljišča, javne knjige (mapa) in druge listine, ki se nanj nanašajo, dalje izpovedbe prič in mnenje, ki ga oddajo izvedenci po izvršenem ogledu.
Težave poroka, r! A. S. Leta 1931 se je sosed zadolžil. Bili ste mu za poroka. Dolga pa ni plačal in tudi ne obresti. Posojilnica ee je sicer vknjižila, vendar se bojite, da bo od vas zahtevala plačilo. — Ako je sosedovo posestvo toliko vredno, da bi v primeru prodaje bila lahko poplačana posojilnična terjatev, ee vam pač ni bati škode. Ako ste ee zavezali, da plačate dolg, ako dolžnik ne izpolni obveze, vas posojilnica lahko tedaj toži, ako dolžnik na opomin ne izpolni obveze. Pazite, da bodo veaj obroki, ki se po uredb: o zaščiti kmetov morajo plačati, pravočasno plačani. Do 15. novembra letos je bilo treba plačati 6% obresti. Ako obresti do 15. decembra letos ne bodo plačane, jih bo posojilnica lahko prisilno (sodnim potem) iztirjala.
Rentnina. S. A. R. Davčna uprava vam je naložila plačilo rentnine, čeprav imate denar posojen pr: zaščitenih posestnikih, od katerih smete tir jati le 3.5% obresti. Vi pa morate od svojega dolga plačevati 6% obresti. Mnenja ste, da bi se vam ne 6mela naložiti nobena rentnina, ker vi plačujete za svoj dolg 6%, dočim smete zahtevati za posojeni denar le 3.5%. — Vaše mnenje ni pravilno. Rentnino mora plačat: vsak, ki prejema obresti, ali ki ima pravico do njih. neglede na to, da je tudi eam dolžan in mora tudi sam plačevati obresti. Priporočamo vam, da prihodnje leto pravočasno poskrbite, da se vam rentnina primerno zniža, ker imate letošnje leto pravico le do 3.5% obresti. Davčna osnova za vsakoletno rent-nino eo namreč vsi prejemki prejšnjega davčnega leta v obliki obresti in rent, bodisi v gotovini ali v narav: z denarno vrednostjo, ki jih je davčni zavezanec prejemal alt do katerih je imel pravico.
l*o mafiehf ni dednega deleBs, a. p. C.
Vaša mačeha je živela na pcestvu vašega očeta 15 let. Imela je tudi svoje posestvo. Pred 14 leti ste vi po umrlem očetu prevzeli njegovo posestvo. Od tega časa dalje ste mačeh: dajali prevžitek iz svojega posestva, kakor ga jI je vaš oče izgovoril, neobvezno pa ste e evojo vprežno živino skozi vea leta mačehi opravljali vsa tozadevna dela na njenem posestvu. Mačeha je vedno poudarjala, da kdor bo njej pomagal, ta bo tudi po njej podedoval. Ona ni imela svojih sorodnikov, zato je vzela k sebi dekle, ki je bila pri njej skozi deset let, pa je temu dekletu v oporok: vse zapustila. Vprašate, če lahko zahtevate dedni delež po vaši mačehi, ali vsaj plačilo za delo, ki ele ga opravljali na njenem posestvu. — Tudi, če mačeha ne bi napravila oporoke, kakrs.io je, torej, če bi umrla brez oporoke, nimate vi po postavi po mačehi niti zakonite dedne pravice, niti pravice do dolžnega dednega deleža Zakoniti dediči po mačehi bi bili le potomci starih staršev vaše mačehe, ker nima svojih sorodnikov (bratov ali sester itd.). Vi lahko zahtevate od zapuščine, oziroma od dediča mačehe, da vam plača delo, ki ste ga vi z vprei.no živino izvršili v zadnjih treh letih.
Nezakonski otroci nimajo pravice do dediščine po svojem očetu. Imate nezakonskega otroka e posestnikom, ki ima hišo in dva odrasla otroka. Nezakonski oče se je obvezal plačevati alimente in jih tudi redno plačuje. Skrbi vas, kaj bo, ko bo nezakonski oče umrl. Vprašate, ako ga lahko prisilite, da svojemu nezakonskemu otroku zapusti delež na hiši. — Nezakonskega očeta se lahko prisili, da plačuje vzdrževalnino za otroka, dokler oče živi. Po smrti nezakonskega očeta preide dolžnost oskrbovanja in pre-skrbovaiija nezakonskih otrok, kakor drug dolg, na očetove dediče. Pr: zapuščinski obravnavi po nezakonskem očetu bo morai varuh otrokov zahtevati vzdrževalnino za otroka za vsa leta vnaprej, dokler se otrok ne bo mogel predvidoma eam vzdrževati. Za to potrebna vsota bo prisojena iz zapuščine nezakonskemu otroku in bo sodišče skrbelo, da se bo nezakonskemu otroku, oziroma njegovemu varuhu redno iziplačevala preživnina. Ce bi nezakonski otrok med tem časom umrl, preden bi bila ta vsota izčrpana, dobijo preostalo glavnico zakoniti ali oporočni dediči po očetu vašega otroka. Nezakonski otroci imajo torej pravico zahtevati iz očetove zapuščine sredstva za svoje vzdrževanje, Se že nieo sami sposobni, da se vzdržujejo, nimajo pa pravice zahtevati dediščine po svojem očetu. _
Da je čebelui pik dober proti revmaltizmu, pravi že stara ljudska izkušnja. Sedaj so razni zavodi pričeli izdelovati čisti če' '-eliti strup, in prihajajo ti preparati na trg večinoma pod imenom apikozan.