67. številka. Ljubljana, v sredo 24. marca. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak d jeden mesec Jan iTeter« izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v strijsko-ogerske dežele aa vse leto 15 k1<1., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j a no bres pošiljanja na doni za vse leto 13 gld., za četrt leU S gld- 30 kr., za jeden inesoc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuaa 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliku več, kakor poštnina znaša. Za o z|n ani la plačuj« se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upr a vni štvo je v Rudolfa Kirbi&a hiši, „Oledališka stolbs". Uprav ni titvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. po Zaradi jutranjega praenika izide prihodnji itst v petek 26. marca 1886. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo po-tekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja ta Ljubljanske naročnike brez pošilj anj a na dom: Za vse leto......, . 13 gld. — kr. „ pol leta........8 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto . . ,.....15 gld. — kr. „ pol leta . .......8 „ — „ „ četrt leta...... . . 4 „ — „ „ jeden mesec ....... I „ 40 „ Upravni&tvo ,,Hlo*. Naroda". Iz državnega zbora. Na Dana j i 22. marca. Tretji dan generalne debate o budgetu pričel je knez Aloizij Lichtenstein sloka aristokratska prikazen, z elegantnim govorom Določil nam je mejo, ki nemške konservativce loči od levice, povedal je, kaj še klub njegov drži pri desnici. Ni to pravicoljubje za narodnosti, ki jih reprezentuje desnica, ni to upor proti germanizaciji in centralizaciji, — nego konfesijonalna šola je, ki je porodila Lichtensteinov klub, to je, kar ti Nemci pričakujejo od desnice, kar njihovej zvezi s to parlamentarno stranko daje razlog in veljavo. Po tem govoru smo še bolj uverjeni, kakor smo bili, da so nemški konservativci takoj na levici, če bi le pričakovati mogli, da jim levica šole uredi po njihovih nazorih. Koj za tem se bodo pokazali Nemce, ki ne bodo nič manj strupoviti, kakor je sedanja levica. „Ohraniti se mora tradicionalna veljava avstrijskega nemštva" — kako bi drugače govoriti mogel nemški aristokrat? Njemu narodnostno vprašanje že umira, nam Slovanom še ne, dokler bodo celo naši zavezniki tako govorili. Z levice se je na to oglasil jeden izmej korenitejših, dr. Pickert, nekoliko, a slabo polemizujoč s predgovornikom, nekoliko premlevajoč stare fraze brez efekta. Češki poslanec Tonner je jako srečno odbijal napade, ki so te dni z levice leteli na Cehe; levica pač ne more biti zahvalna tistim svojim, ki so to prouzročili, ker Tonner jim je znal našteti dogodke, ki jasno dovolj kažejo avstrijske Pruse. Končala se je de-našnja seja z govorom .janičarja" dra. T o maze z u k a. Mučno udarja njegov glas, mučno tudi njegove dedukcije. Finančnemu ministru bode prava igrača, razdreti to, kar je proti njegovemu budgetu nakopičil ta levičar, a kolikor se tiče političnega dela, odlikoval se je pač le po neizbranej besedi in malostnih predmetih. Kaj bi bilo, če bi ta renegat imel iz nemškega življenja take politične nedostatke, zakrivljene po sedanjej vladi,' kakeršne imamo mi Slovenci iz svojega? Kako malostna gra-vimina se napihujejo v govorniško gorovje, pokazalo se je, ko je Tomaszczuk, omenjal in piečital ukaz deželnega predsednika barona Winklerja, s katerim je toliko izraženo, da načelnik uradov svo- jim uradnikom ne dovoljuje, kritikovati svojo vrhovno vlado in tirati protivno politiko. Levica se je delala, da ima veliko zabave, pri branji tega ukaza; nam pa je bila zabava, da smo čez dolgo zopet nekaj čuli, kar se tiče „konstitucijonalnega društva" v Ljubljani. Glavne misli v govorih te seje so bile: Knez Al. Liecbtenstein hoče razviti program nemških konservativcev. Ko se je absolutizem umaknil liberalizmu, imel je ta trojni namen, hotel je centralizovati, germanizovati in odkristija-niti. Liberalna stranka naj bi si bila Čas razdelila za zvrševanje tega programa. Poskusila naj bi bila germanizovati in centralizovati, a mirovala naj bi proti cerkvi. Vsi drugi liberalci so v Avstriji pokazali v tej stvari več zmernosti. Slovanski liberalci so Bvoj narod bolj ljubili kakor svojo teorijo. (Dobro na desni.) Tako se tudi ogerski liberalci korenito razlikujejo od nemških Ti imajo dobre govornike, nemajo pa nobenega državnika, kakor ogerska liberalna stranka. (Veselost na desni.) Naša stranka — pravi nadalje govornik — mora biti katoliška, avstrijska in nemška (klici na levici: Tedaj nemška prav nazadnje!) Na krščansko podlago bomo stavili socijalno organizacijo ljudstva in odgojo mladine. Ne Nemci in ne Slovani nemajo gospodovati v Avstriji, nego dinastija z jednakopravnimi narodi. Ker ta država ne more živeti brez narodne jed-nakopravnosti, zato jo bomo z veseljem priznavali. Ostati pa hočemo tudi dobri Nemci. Mi nemški konservativci smo za trdno zvezo z Nemčijo, toda ne za to, da bi jo potrdila parlamenta obeh držav. Vnanja politika ostani v rokah monarha in njegovih svetnikov. Tudi nam je do tega, da se ohrani staro stanje nemškega naroda v Avstriji. Nemščina je jezik, po katerem se mej sabo razumevamo. Zadnji jezikovni predlog je bil provokacija. V stvari pa smo jedini z levico, ker moderna država, če je mnogojezična, potrebuje jednega občevalnega jezika. Federalisti naj pomagajo rešiti to vprašanje, ker bodo s tem zadnje orožje izbili iz rok nasprotnikom federalizma. Govornik govori potem o stanji nemških manjšin po slovanskih deželah, zlasti na Češkem. Uverjen je, da se mora vlada baviti z rešitvijo jezikovnega vprašanja. Z jedne strani naj oživi češko državno pravo s primerno modifikacijo. (Upor na levici.) Jezikovna naredba je popolnem opravičena naredba. (Upor na levici). Uradnike sili vlada, da znajo oba deželna jezika; s tem se je prenaglila, ker manjka postave za obligatno učenje obeh deželnih jezikov v šoli. Prav bi bilo, če bi vlada izjavila, da more uradnik, samo nemščine vešč, službovati le v nemških krajih in z omejeno karijero. Levičarji so slovanske liberalce odvrnili od sebe, Nemce pa so z verskimi in šolskimi postavami razcepili. Kakor Robinzon na samotnem otoku so hoteli gospodariti. A brezozirna politika v Avstriji ne more živeti. Nemški konservativci pa se morajo ozirati na svoje moči, na druge faktorje in na sosede. Narodna ideja, ki je toliko sveta preobrnila, se že izgublja, postala je že malostna in umakniti se bo morala drugemu vprašanju že čez deset let. Narode zadovoljiti, delu pripraviti pravično plačilo, bode naša naloga. (Ploskanje na desnici.) Dr. Pickert polemizuje proti knezu Liechten-steinu in klerikalnoj stranki. Znano je, da je nem-štvo klerikalcev v kotu in tudi njih avstrijanstvo ne na prvem mestu. Uradniki predstavljajo državo, če pa je uradnik Čeh in svoje otroke v češke Šole pošilja, ne more ga nemško prebivalstvo zmatrati svojim prijateljem; češki uradniki v nemških krajih prouzročujejo nezvestobo prebivalstva do države. Govornik se nadeja, da pride čas, ko bodo narodni Slovani imeli boj z narodnimi Nemci. Tonner obžaluje, da ni še jednakotežja v državnem gospodarstvu. A slabe gospodarske razmere so zakrivila stoletja. Govornik polemizuje proti leviškim govorom. Brezumna je trditev, da je vlada zakrivila narodni prepir, kateri je sad prejšnje centralistične dobe. Nemci so bili navajeni gospodovati in so razkačeni, če njihovim nasprotnikom pripade mrva pravice. Pred vsem napadajo barona Krausa, kakor bi ga bil grof Taaffe na Češko poslal, naj kraljevino počeši. To zatiranje in strahovanje Nemcev na Češkem je prazna fikcija. Jezikovna naredba ni ustanovila ničesa novega. Češka je domovina Čehov in Nemcev, in ako Nemci dobijo službo cesarsko z nemščino, imajo Slovani isto pravico. Čehom se očita hoja v Moskvo. Levičarji naj bi raje pred svojim pragom pometali. Govornik našteje mnogo dogodkov, kako Nemci teptajo avstrijsko zastavo. Proti dru. Mengerju, ki je dejal, da je davčna sila na levici, pravi, da bi to že res bilo, če bi se napuh in domišljija zadavkala. Pickerta fi rad poslušal. Zmirom ga veseli, če kdo itmej korenitejših govori, ker potem se zazna, koliko je resnice v tem, da so zatirani Nemci. Mladina naj se le pripravlja za svojo bodočnost. Govornik upa, da se bo ona kedaj laže sporazumela v tej zbornici. (Živahna pohvala na desnici.) Dr. Tomaszczuk razpravlja najprej budget in trdi, da je proračun v resnici viši, nego v predlogi in poročilu. K političnemu stanju pravi, da desnica razširja samoupravo, s tem pa se odločuje od levice, ki zastopa staro Avstrijo. Vlada pa le naprej vlada in mora koncesije deliti na desniške stranke. Kakšne namene doseza Taaffejev zistem? Oficijozi pravijo, da spravo. To pa je smešen odgovor. Resnica je, da na Češkem prehaja javna uprava v češke roke. Tudi če napadi na češkega namestnika izvirajo od predsodkov, mora se vlada na nje ozirati in namestnika odstraniti. Govornik potem čita ukaz kranjskega deželnega predsednika, naj se zaslišijo uradniki, ki so se udeležili zbora konstitucijonalnega društva. Štirinajst vprašanj je v njem, ali uradnik odobruje govore proti vladi, kaj doumuje z besedo koncesija itd. Govornik se potem obrne proti grofu Dzieduszvckemu, ki je dejal, da sta Galicija in Bukovina jedno. Scharschmidov predlog bode pokazal, kam meri vladna pot, ker pokazalo se bode njeno stališče nasproti nemščini kot državnemu jeziku. Konečno izraža govornik nadejo, da bode dobra usoda Avstrijo privedla do ugodnega državnega gospodarstva, a tudi do zdrave in dobre avstrijske politike. (Ploskanje na levici.) Nadaljevanje budgetne debate jutri. Govor državnega poslanca Bož. Raiča, govorjen dne 1 D. marca 1886 v državnem zboru. (Po tesnopisnem zapisniku.) (Dalje.) C. kr. okrajni glavar v Ptuju moči ljudstvo z napravljanjem zakotnih šol v najubožnejših in od' daljenih krajevih. Občine se ne ustavljajo množenju osnovnih šol, pač pa se odločno branijo oddaljenim zakotnim šolam nekaj zato, ker ne morejo stroškov nositi, pa tudi zato, ker za zakotne kraje se težko dobivajo nekoliko sposobni učitelji. S poučevanjem v krščanskem nauku in z raešo so tudi težave. Pod vodstvom vladnih poslov po sedanjem namestniku na Štajerskem bil je nek iupnik, ker je na podlagi člena 19 župne matice vodil v slovenskem jeziku, v smislu naredbe ol dne 2(>. aprila j 1854 obsojen na globo lil gobi. 15 kf, (Čujte! Čujte! na desnici.) Pritožba, — kar se v takih slu-čajih v Avstriji samo po sebi razumeva — bila je j brezuspešna. Opazujem pa, ka naši sosedi na Hrvatskem imajo nalog od svoje vlade, matice voditi v narodnem jeziku. (Čujte! na desnici.) — Dne 25. maja 1882 vršilo je poverjenstvo v Leskovci posvetovanje glede na osnovo zakotne šole. Občine in krajni šolski sveti bili so zastopani. Ti so soglasno zahtevali spisanje zapisnika v slovenskem jeziku. Okrajni glavar tega ni hotel, akoprem je bil opozorjen na ministerski ukaz od 6. avgusta 1867. Na to se je prijavil priziv in nasledek je bil, ka je dotični spisatelj, ker je posamne nekoliko preostre izraze rabil na globo 40 gld. obsojen. V šolskih počitnicah Ianjskega leta živel je nekoliko časa v okolici Slovenjegraški nek profesor pri svojih sorodnikih in ko se je vračal na kolodvor, napali so ga nekateri nahuškani hlapci in tako stolkli, da je moral v Graškem bolnišči več dni bo-len ležati. V Slovenjem Gradci pripetil se je tudi slučaj, ka je nek volilec hote v Slovenjem gradci prenočiti, da bi se drugi dan od vozil v Maribor k volitvi, bil zaprt in dotle v zaporu držan, dokler ni dotični vlak mimo oddrdral in on ni mogel več dospeti na i volitvišče. Dotični predstojnik je bil sicer na 6 ted- j nov zapora obsojen, pa zbog nekega obličnega po- j greška oproščen. V pravih ustavnih državah je navada, ka vsakodobna vlada svoje pomagače jemlje iz reda j takih mož, kteri se klanjajo jene j sestavi in jenim | kanom. To je v Avstriji, osobito onod, koder Slo- j venci stanujo, opuščeno. Zvečine dela se s staroj j tvarino (veselost na levici), in sicer na naše razna- t rojevanje. } Po poročilu naučnega ministerstva bilo je i 1885 1. v Cislitaviji — ako se smem tako izražati j —rf 171 gimnazij. Mej temi zavodi bilo jih je 96 z > nemškim, 40 s češkim. 23 s poljskim, 4 z italijanskim, 1 z ruskim, 1 s srbsko-hrvatskim, 6 z utra- ■ kvističnim učnim jezikom. Na 85 realkah je raz- • mera glede učnega jezika blizu jednaka, kakor na j gimnazijah. Iz tega poročila je razviduo, da mi Slo- I venci, ki nas je skoro ll/a milijon, nemarno niti j jedne srednje šole s slovenskim učnim jezikom. ; (Čujte! na desni.) Nasproti pa imajo Italijani, kateri h je veliko manj, 4 gimnazije in 4 realke z italijanskim učnim jezikom. Ne zavidamo Italijanov zaradi tega, zahtevamo pa iste pravice za se. Mi imamo zakonito osnovano pravico do 10 gimnazij v ozemlji slovenskega jezika s slovenskim učnim jezikom. Slavni državni zbor je glede upeljave slovenščine kot učni jezik v 23. dan aprila 1880 sklenil ugodno resolucijo, ki slove (čita): BC. kr. vlada se pozivlje, da na srednjih šolali, ki se vzdržujejo ob državr.ih troških v pokrajinah, kjer bivajo Slovenci. >za učence slovenske narodnosti po razmeri prirejenih učil uvede slovenščino kot učni jezik." A visoka vlada dala je napraviti na Kranjskem za 3 gimnazije paralelke s slovenskim učnim jezikom, iziinši nemščino in grščino in sicer za p Os kuš n j o. Zakaj tudi ne na drugih gimnazijah po Slovenskem ? Zakaj samo za poskušnjo? Mari ko Slovenci kot avstrijski državljani v tem cesarstvu v to odinenjeni, da ae ž njimi kakor v nnatomičnem zavodu s trupli rokodelskih pomagačev in drugih zanikernih ljudij eksperimentuje ? (Smeh na levici) (Konec prih ) Politični razgled. V Ljubljani 24. marca. Pri letošnjej budgetni debati v «lrž»viicni zboru opazuje se, da razni levičarski vodje, kakor Carneri in Plener, se neso oglasili k besedi, drugi pa nenavadno zmerno govore. Češki listi sklepajo iz tegaA da se hočo levica bolj približati vladi. Levičarji upajo, da bode Taaffe, katerega iz njih srede poklical za trgovskega ministra. Počasi bodo pa drugi avtononristični elementi izstopili iz ministerstva in zamenili se z levičarji. Na ta način bi polagoma dobili levičarsko ministerstvo, katero bi podpirala levica in razni elementi iz sedanje večine, kateri mislijo, da morajo podpirati vsako vlado. Letos' mine 50 let, kar je bil cesar Ferdinand kronan češkim kraljem, in 800 let, odkar je bil kronan prvi češki kralj Vratislav. Čehi nameravajo tem povodom jeseni v Pragi prirediti veliko sluv-nost v korist „Matice školske". — ,,Iilas Naroda" pravi, da imajo Čehi zdrav razum za vnanjo politiko, kar so pokaza.i mnogobrojni pojavi javnega mnenja za nemško-francoske, rusko-turške vojne ter za poslednjih dogodkov na Balkanu. Vnanja politika se pa odločuje sum > v vnanjem ministarstvu, kjer Čehi nemajo u obimna zastopnika Madjari imajo v vnanjem ministarstvu mnogo zastopnikov in dolžnost Čehov je zahtevati, da bode tam zastopan tudi slovanski upliv, kateri je tretji jednako pravični faktor na katerem slonf.polithjno zgodovinski obstanek Habs burške države. < Pravni odsek ojc«>r*k.«» zbornice poslancev vsprejel je v splošnej in podrobnej razpravi načrt | zakona o spremembi nekaterih določeb, ki se tičejo j finančnega upravnega sodišča. V podrobnej razpravi j se je sklenilo, da bodo člani finančnega sodišča dobivali jednake plače, kakor je dobivajo sodniki kra- j ljevega stola, imeli pa čin kurijalnih sodnikov. Vitanje «lržave. 46 Sofijskih meščanov je 2. marca ruskemu j carju povodom obletnice, ko je prišel na prestol, j izrazilo svojo zvestobo in udanest. Vodji ruske di- i plomatske ageucije v llol^uriji je car naročil v njegovem imenu onim 4 22 marca. [Izv. dopis.j Včeraj dogodi se je v tužni in po/aUjeni Beli Krajini velik prevrat; Metliška „prva dolenjska posojilnica" je mela občni zbor in volitev načelništva. 01)6 stranki: mlada narodna in starikava neinčur-ska sta napeli svoje moči za povoljno zmago. Prva si je postavila za cilj in nap sala na svoj prapor: Doli s Prosenikom: Konec nasilstvu, ošabnosti in nesramnosti nemčurskej! Sreča jej je bila mila, kajti še pozno v noč se je veselila v pravej naudu-šenosti nad svojim uspehom. Na volišče je prišlo nič manje kot 90 mož. Bledega lica je gledal kandidat starikave stranke, da |ih tako malo, malo glasuje zanj, in v polnej prepalosti videl, da je dobil celih 10 glasov. Narodne stranke kandidat, vrli meščan gA. Reimer podrl je z 80 glasovi svojih, volilcev vse spletke in nakane narodnih nasprotnikov. Nasprotnik ni vedel v svojej kipeče j besnosti 3toriti druzega, kakor to, da je odpovedal posojilnici 12 tisoč goldinarjev, katere ima on v svojej obskrbi. Dozdaj ga še ni potolažilo to maščevanje. Zasluženo sramoto povedal mu je prijatelj z besedami: „Tone tu imaš svoje Ione!" Mej narodnjaki vlada veliko veselje. Podrli so mogotca, ki je obljubil precej po dokončanem zborovanji, da bo gledal na to, da se Čim prej uniči posojilnica; kateri je trdil, da je on sam posojilnica, da se mora zgoditi vse, kar on hoče; kateri pravi, da kmet ni vreden usmiljenja, da se mora zatirati; kateri je velik črv, ki spodjeda socijalno življe na Metliškem; kateri zdaj milo gleda, kako zapada zvezda njegove imenitnosti. Ta zmaga ima za Metliko velik pomen. Narodna stranka — mlada, pa zavedna — stopila je na dan in pričela svoje blagonosno delovanje pri denarnem zavodu, pri posojilnici. Skoro sama se hi nadejala takega uspeha, še manj pa njeni nasprotniki, kajti oče župan so se baje izrekli: »Teufel! Ich hatte das nicht geglaubt, dass die Jugend so glanzend durchdringen \vird-" ____ Bog daj, da bi pogumni narodnjaki kmalu veliko, veliko dosegli na korist mestu in okolici ter zopet ukoreninili bratsko ljubezen in prijetno društveno življenje. Živeli! , i i t i — 1 ■ i Domače stvari. — (Shod volilcev III. razreda) je jutri i dopoludne ob 11. uri. v čitalnični dvorani. Narodni volilni odbor je sicer že vsacega volilca povabil, a ker se bodo jutri določili kandidat je za dopolnilne volitve v mestni zbor, ponavljamo povabilo. — (Baron P ino) svojega državnozborskega mandata ni odložil. Včeraj prišla je v državnem zboru na vrsto njegova prošnja za tri tedne dopusta, kateri se mu je dovolil. Za občino Grebinj-sko na Koroškem poslal je baron Pino državnemu zboru peticijo za državno pomoč, ker je omenjeno občino zadelo mnogo elementarnih nezgod. — (Umrl) je v 21. dan t. m, na Dunaji polkovnik pešpolka baron Šokčevič, g. Kajetan Prie-ger, v 43. letu svoje dobe, za rakom na jeziku. Pokojnik bil je rodom iz Ptuja in brat bivšemu polkovniku našega pešpolka št. 17. — (G os p. prof. Fran Leveč) imenovan je šolskim nadzornikom za šolski okraj Radovljiški. — (Demonstracija in nje nasledki.) V cerkvi sv. Katarine v Zagrebu so v postu VBako sredo nemške propovedi, ker je neki meščan ustanovo v ta namen volil. Preteklo sredo je nekoliko vseučiliščnikov proti nemškej propovedi hotelo de-monstrovati. Prišli so v večjem Številu ter bili mej propovedjo jako nemirni. Ko jih je dotični duhovnik pozval k redu, ostavili so posamič cerkev in močno zaloputnili vrata za seboj. Zaradi tega napravila se je ovadba in četvorico, pravnike Baraca, M a g-dica, Križeviča in Starčevića, so zaprli in začela Be bode proti njim, tako vsaj se govori, pravda zaradi motenja bogočastja. To postopanje pa je silno razburilo vse vseučiliščnike in začela se je mej njimi agitacija, da bi vsi pravniki na vseučilišči Zagrebškem prestopili k pravoslavni veri. Na poli, ki je v ta namen krožila, je bilo že včeraj podpisanih nad 30 pravnikov. Govori se celo, da so že odposlali prošnjo na Nikolaja, kneza črnogorskega, da bi konvertitom kumoval. To gibanje mej vseuči- J liščniki izzvalo je občno pozornost in vsakdo je željen znati, kakšen bode izid. — (Nabiranje doneskov za zgradbo »Narodnega Doma4 v Ljubljani.) Pri nobenem narodnem prazniku bi se ne smela zamuditi ugodna prilika, spomniti se one občeslovenske naloge, ki spada tako rekoč kot posebna točka k sedanjemu narodnemu programu, spomniti se namreč nabiranja doneskov za zgradbo „ Narodnega Doma" v Ljubljani. Tudi člani pisateljskega podr pornega društva, ki so se zbrali pretečeni četrtek v spodnjih prostorih čitalnice Ljubljanske, da slave pokojnega Jurčiča, so se pri tej priliki spomnili našega podjetja. Mej izbornim petjem in navdušenimi zdravicanai se je nabiralo tudi za „Narodni Dom" in nabralo nad 28 gld. Toda predno govorimo o knjižicah, ki se se pri tej priliki razprodale in nam poslale razprodane, omeniti nam je knjižice, ki nam je par dni poprej došla kot LX. krajcarska pod št. 399 (poverjenik g. J. K.) iz Tržiča, ne ravno narodnega gorenjskega trga. Tem večjo zahvalo tedaj zavednim narodnjakom, katerih ni podušila Tržiška nemškutarija. Ostale tri krajcarske knjižice, ki smo jih te dni dobili, so bile večinoma pri Jurčičevem večeru razpečane, so pa tele: LXI. pod št. 434. (poverjenik g. E. L.), LXII. In LXIII. pod št. 412. ih 413. (poverjenik g. dr. V. G.). Le tako naprej pri vsaki slavnostni priliki) — (Razpisano) je mesto uradnega ravnatelja pri kranjski hranilnici v Ljubljani. — Plača 3000 gld., dve 10°/n petletnici in prosto stanovanje v hranilničnem poslopji. Prošnjo do 30 aprila t. 1. Natečaj bode mnogobrojen, kajti čuli smo že raznih imen. Misli se mej drugim na nekega državnega uradnika v Celji, drugi imenujejo: dr Schafferja, dr. Suppana, Feirerja itd. Najbolje so jo pogodili hudomuŠniki, ki pravijo, da bi A. Malitscbuteg nil imeti največ šans. Da tako govore, morajo že kaj uzroka imeti. — (Iz Sopronja) hrzojavilo He je včeraj v razn^ liste: „Kapuvarsko oblastvo je semkaj na/.-nanilo, da so te dni v Himodu zasačili ogleduhe, ki so delali topografske črtice. Oblečeui so bili kot piskrovezci, bili so bolgarske narodnosti, izvestno odposlani od ruskih častnikov, v Bolgariji bivajočih. Mej potoma napali so stražo, jej zopet odvzeli papirje, katere jim je bila prej zaplenila, ter ubežali. O tem dogodku poslalo se je izvestje notranjemu ministerstvu." Nam se ta telegram zdi navadna mad-jarska raca, ker je znano, kolik je Madjarov strah pred Rusi in da ima strah velike oči. — (Nesreča.) Pri Srednji Kanomlji, občina Gorenja Idrija, razstreljavali so neko pečino. Kmetskoga fanta, ki je po neprevidnosi stal pod pečino, zadela je po razstrelbi skala, da je bil takoj mrtev. — (Tatvina.) V Laškem trgu je 18letni pismonosec iz poštne blagajnice vsega vkupe 95 gl. pokradel ter to vsoto s svojimi vrstniki zapravil. Nadobudnega mladiča deli so pod ključ. — (Kako se najložje županova hiša spozna.) Z Gorenjskega se nam piše: Nedavno potoval sem po okolici ter naletel v vas, ki ima prav lepe hiše in nekaj posebno lepih, tik ceste zasajenih sadnih vrtov. IdoČ mimo neke hiše, vidim okolu ležati kosce državnega in deželnega zakonika. Mislim si takoj, tu gotovo bivajo modre glavice in ko povprašam neko] staro ženico, čegava je hiša, mi odgovori: „Našega purgermajstra!'4 Ko bi vsak Župan tako ravnal, bi tujci županovo hišo lahko takoj spoznali. |\ j\ hTri . — (Kavarno pri Tavčar ji, Cafe E vropa) otvoril bode v .1. dan aprila, mogoče tudi še prej, iz Slonove kavarne vsem gostom dobro znani in priljubljeni g. Janez Gruden. Ker se sme pričakovati, da bode g. Gruden skrbel za dobro pijačo in postrežbo, ni dvombe, da se bode potem v tej najlepši kavarni v Ljubljani pričelo živahne je gibanje. — (Razpisana) je služba 2. učitelja na dvorazredni ljudski šoli v Borovnici. Plača 4=00 gld. Prošnje do 8. aprila t 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Ljutomer 24. marca. Pri današnji občinski volitvi dobili so v tretjem razredu Slovenci 79, Nemci 34, v 2. Slovenci 10, Nemci 13, v prvem Slovenci 4, Nemci 7 glasov. Dunaj 24. marca. Matuš, generalni poročevalec, izvrstno branil budget, dokazujoč s primerjanjem levičarskih proračunov zboljšanje državnih financ. Proti prehodu v specijalno debato le nemški klub. Velika debata o d>spozi- cijskem fondu. Govorili Wencliczke, VVrabetz, Russ contra, Wurra, Weber pro, Ttatfe dvakrat, j Prvič jako razburjeno rraglaŠajoČ potrebo oh-i rambe vlade proti obrekovanju sovražnega ča-j sopisja. Dunaj 23. marca. (Za včerajšnji list ! prekasno.) Herbst s svojim govorom, polemi-j zujoč večinoma proti Cehom, ni učinil poseb-! nega utiša. Z desnice generalni govornik grof ! Clam Rihard branil budget in politiko vlade ! ter desnice mej glasnim odobravanjem. Seja j trajala do 5. ure. Jutri še poročevalec dr. Mat-i tuš in potem glasovanje. Dunaj 24. marca. Nadvojvoda Karol Lu-i dovik zbolel za dobrci (masern). Simptomi j zmerni. Praga 23. marca. Zjutraj ob 8. uri i narastla je Veltava 231 centimetrov nad nor-! malno gladino. Voda izstopila je na več kra-| jih na Mali strani in v poštni ulici v Starem i mestu. Do 10. ure dopolndne je voda še vedno i naraščala. Popoludne pa je začela v Pragi, i kakor tudi po deželi upadati Beligrad 23. marca. Včeraj zvečer j bilo je mesto, povrnitvi kraljevi na čast raz-l svetljeno. Meščani priredili so baklado, pri kateri je občinski starosta kralja nagovoril, slednji pa mej navdušenimi klici prebivalstva odgovoril. Luttich 24. marca. Štrajk mej premo-gokopi v okolici mesta razširil se je dalje. Da se preprečijo izgredi, dal se je ukaz, da se vojaki podkrepijo. Poslano. V obran! Kaj jo reenicaV Sv. Ivan Blagovestnik XVIII. 38. (Konec.) In Še jedno. Vsa ta zadeva, katere dopisnik „od nekod" nikakor pojmiti ne zamore, bila je obelodanjena 1873. 1. v „Narodu"; celo osobe so 80 imenovale tam. Nazvani list zahajal je takrat v treh izvodih v Slavino, in čital se je naznačeni dopis javno pred vodnjakom narodu; brali so ga ljudje ne le v krčmi, nego tudi doma po pojedinih hišah in čujte, dopisnik „od nekod", povsodi so mu pritrjevali ljudje in rekli, da je prava pravcata resnica, da je istinito sestavljen. Čital ga je sam župnik P., ki je bil poslal k ranjcemu Gorupu po dotični broj „Naroda", — čital ga je tudi E. Župnik P je celo izrazil se: „No, to je pisal g. Polde sam in prepisal mu ga je pa oni Prestranski telegrafist." Tako mi je pripovedoval pokojni Gorenjec. — In zdaj si usojam vprašanje: Kako to, da ni P., niti £. zahtevala nesta na podigi §. 19. tiskovnega zakona, da prekliče „Narod" oni dopis kot neresničen? Vsaj je bil vendar-le žaljiv za-nja 1 In še oni čas halabuke in rabuke mej mlado- in starosloven-sko stranko 1 Zakaj nesta tožila urednika? Odgovor: Ker je gola istina pisana bila, ker sta imela zvezani roki! Da bi ne bila skušala „Narod", organ mladoslovencev, ki jima je bil tako britko in pikro zasolil jo, vgnati v kozji rog, ko bi bila imela le količkaj šans zase, to je več kot gotovo. Kako, da se ni nijeden njiju oglasil v „Slovenci?14 In čajte. Iz tega citiranega dopisa posneta je v nekrologu večina, tikajoča se življenja in delovanja Gorenjce-vega v Slavini. — In kaj se sklepa iz tega, dopisnik ,,od nekod ?" Da sem jaz pisal resnico ! Facta loquuntur! Tu imate dokaz, pravi pravcati argument u m pahnarium ! Ali morda tudi ni istina, da so Slavinci poslali k. vladiki deputacijo naj veljavne jših mož, ter prosili, naj jim pusti Gorenjca, a odstrani E .... ca ? Le poprašajte zopet, ker Vam ni nič resnica v nekrologu. „Da bi bil g. E. moral imeti posebne čuvaje," (scil. ko je bil premeščen Gorenjec, in so se kmetje radi tega sila grozili); „dosihmal v Slavim še ni nihče vedel". Ne? A* jaz Vam pravim, da je imel celo dva, — jeden njiju bil je, mislim, čevljar, a drugi kmet, in celo na domu sta ga stražila ob noč, ker se je strahovito, in to vzrokoma, bal raz-srjenih kmetov. Tudi to se še danes lahko dožene, ko bi se pitalo pod prisego Gorenjčevo služkinjo. In tega nesem čul le iz ust Gorenjca samega, nego i od druzih ljudij. „Slavinci tudi neso taki razbojniki, da bi njih duhovni morali posebne čuvaje imeti." — Jaz tega tudi nikdar trdil nesem, in imam seljane celo za jako miroljubne ljudij, — toda ondaj bili so sila razkačeni, in balo se je izgredov. „Čuvala sta res, in menda še čuvata sleherno noč dva moža..... toda posebnih čuvajev dozdaj ni bilo treba." Včasih bi pa morda vendar le dobro bilo, na pr. takrat, ko so pred največjim poslopjem Slavinskim napravili mačjo godbo, razgrajali, ter psovali nekoga, ki jih je radi tega tožil in so morali ti potem sedeti, ali pa v nečem drugem slučaji, ko je tudi nekdo izrazil se, da bode pobegel po puški. Ali, kako se vendar gori omenjeni citat dopisnikov „od nekod" strinja z onim v sledečej aJi-neji, kjer pravi, da „se je grozilo celo še nasledniku E ... . Čevemu." Aha, tedaj vendar ni bile vse tako v redu, kakor navajate gori! To je tudi logično! —In komu pripada krivda? To je naznačeno v nekrologu: zavist, vohunstvo, pohlep in osobno sovraštvo dveh gospodov! „To je bil nasledek hujskanja in šuntanja od strani mnogoterih bašev in hararabašev" (pravilno bi se dejalo: baš in harambaš), „da so vzeli iz Slavine jednega duhovnika." Meni vendar se ne bode očitalo, da sem delal kaj jednacega, ali agito-val proti komu, vsaj je dopisniku „od nekod" znano, koliko sem jaz privatno občeval z narodom, koliko zahajal v selske krčme, Če gre to na moj rovaš. — izrazite se pozitivno, drugače zmatram to /a perfidno denuucijacijo! — Do so vzeli jednega kapelana, je povod iskati v občnem pomanjkanji duhovnikov in nikjer drugej! — In E .... ca narod še preje trpeti ni mogel, koše jaz niti znal nesem, da eksistira kaka Slavina sploh ali kak £. na tem grešnem s\eta. To v priznavo resnice? „Da je E imel dosti dobrih in poštenih prijateljev v Slavini", no, oprostite, to zelo dvomim. Naštel bi jih bil lahko na prstih jedne roke, in Se bi preostalo kaj. To najbolje argumentira deputacija, poslana k vladiki, ki je prosila, kakor gori povedano, da se jim pusti Gorenjec, a odstrani E Dopisnik „od nekod" trdi, da sem jaz oue duhovnike, ki so 1873. I opustili „Narod4-, hotel označiti kakor zelote. ter jim brco dati. To je izvito iz trte! Tu je iz spisa iztrgan popačen stavek, kateri slove v originalu: „1873. I. opustila je večina duhovnikov „Narod". G. pa, ki nikoli ni bil zelot, pridržal si ga je tudi takrat, ni politikov«!, « govoril vedno pomirljivo." Kje stoji: ker ni bil zelot? Kako pravo ima dopisnik „od nekod", da za moj relativno-subjektivni odvisni stavek stavi kavzalen? Kdo pači, Vi ali jaz? Vidite, kako Vam J« mari resnica? Meni še na misel ni prišlo, da bi bil kakemu duhovnikov hotel dati brco radi tega! Tam je le v obče rečeno, da G. ni bil nikoli zelot bte* ozira na druge. Vi ste si le hoteli iz tega stavk«" skovati orožje, — toda to orožje je topo! „Nomen et omen", pravi dopisnik „od nekod4* o mojem psevdonimnem imenu. Mogoče, dasi nuli« regula sine exceptione. Pa naj velja še zanj! Jat si bodem usojal trditi, da, ako je človek sajast* tuli vse prečrno, vse preaajasto vidi! Glede pisanja biografije kacemu veljaku, naj je duhovnik ali ne, sem pa jaz na čisto drugem stališči, nego dopisnik od ,,od nekod", izvzemši ' da se mora strogo driati resnice. To sem tudi storil jaz! — Človek opiše se ves tako, kakeršen je h\\. Če vladika V., župnik P. in kapelan E. imajo na sebi katerih tacih lastnostij, kakeršnih duhovnik ne bi imeti smel, ni moja krivda, — jaz sem moral v Gorenj cevem nekrologu označiti jih tako, kakeršni so bili napram njemu. In da sem jih narisal drugače, v svitlejej luči,1 ne bi bil pisal resnice. In resnico zahteva tudi dopisnik „od nekod" od mene! — To bi bilo tudi povsem novo načelo, kakeršno hoče dopisnik „od nekod" uvesti, da bi imel jedini duhovski stan izključljiv privilegij, da se mora o njegovih stanovnikih pisati vse drugače, nego o dtu-zih smrtnikih, ali pa — alternativo — molčati o njih! Kar je ostudno, zavržljivo, to nikakor ne zamore biti lepo in podlo dejanje se nikakor hvaliti ne zamore, bodi si pri kleriku ali pri laj i. Ves čir harni slovenski svet obsoja dekana Dagariua kot Herostrata, vsa inteligenca slovenska dr. Th. Mah-niča. Zakaj? To vemo vsi. Po dopisnikovem receptu bi ee ja moralo ali samo hvaliti ali pa molčati o njiju, — kajti bila sta duhovnika rup. jeden je še. Ali nijeden pameten, olikan Slovenec ja hvalil ne bode! Morda je izvzeta tu mala peščica tacih, ki se boje" najmanje erotične izjave, in ki niti ne bero onih lstov, kateri po njih mnenji prinašajo samih „kužljivih prismodarij". To je moja p*va in zadnja beseda o tej aferi v priznavo resnice. Nadalje nečem polemizirati. Harambaša-Merovčkov. Poslanica. Mnogo Ljubljanske gospodo je, mej katero na itotine ženskih, ki žalujejo po svojih dragih pokojnikih. Te vabi ljubezen in pobežnost, hoditi čosto na pokopališče k sv. Krištofu. V imeni vseh teh razglašam nujno prošnjo do onih, katere veže njih dolžnost, naj blagovolijo poskrbeti, da bode na Du-najskej cesti od železnocestnega prelaza do pokopališča vedno tak pot, kakeršen je ljudem spodoben ter dostojen pokopališču tolicega mesta, ko-likeršna je Ljubljana. V Ljubljani v 23. dan sušca 1886. Jeden v imeni premnozih. Meteorologi eno poročilo. Dan ! Ca.s opazovanja Stanj e barouutral v mm. ' Temperatura Vetrovi Moli rina V unij. i eS S 7. zjutraj 2. pop. 9. kvečer 7-10-18 ram. 741-28 ino. 743-0O nm. 0 G" C 10-2° 0 ft-fl« C brozv. gl, h v/., si. vzh. nn*?la obL obl. 0-00 na. Srednja temperatura 5 5°, za 1'0° nad normaloin. kr. ZD-u-zia^slsa "borza dn6 24. marca t. L ■I l vi m o telegrafi eno porodilo.) Papirna renta.......... 85 gld. 40 Srebrna rent*.......... 85 , 55 Zlata renta........... 114 „ 45 5*/t marčna renta......... 102 „ — Akcijo narodne banke....... 875 „ — Kreditne akcije......... 300 , 20 London............ 123 , 75 Srebro........... — „ — Napol.......... 9 , »»Vi C. kr. cekini.......... 5 , 93 Nemike marke......... 61 a 60 4°/, državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 129 , 75 Državne srečke iz 1. 1864 100 sld. 170 „ 75 Ogrska zlata renta 4°/, 103 „ 40 p papirna renta 5u/0 . 95 , 10 SV, Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 „ — Dunava rug. srečke 5»!n 100 gld. 116 . 25 Zemlj. obČ. avstr. 4'/1°0 aIati IaBt- U8ti ia6 » 2* Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 118 , — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 107 „ 60 Kreditne srečke . . . 100 gld. 179 „ 50 Kudolfove srećke.....10 „ 20 , 25 Akcije anglo-avstr. banke 120 , 116 , — Trannnway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 203 , 25 Zahvala. Iz dna srca izjavljamo vsem sorodnikom, bliž-nim in daljnim prijateljem in znancem, slav. c kr. sodniji in davkariji v Ajdovščini, slav. c. kr. gozdnemu oskrbnistvu z Dola, kakor tudi členom »Edinosti* in „Rokodelskega podpornega društva" v Ajdovščini, vis. čč. duhovščini, Šolskemu vodstvu, skupnemu občinskemu odboru, ki so spremili na hladne grobove nado nepozabljivo soprogo, oziroma mater in sestro, gospo MARIJO HMELJAKOVO. Najiskrenejšo blagodarnost izjavljamo tudi vsem blagim prijateljem za darovane vence: iz Trsta, Gorice, Tolmina, Vipave, Ajdovščine, Lo-kavca itd. Tako tudi za vsa brzojavna in drugače nam izražena sočutja, ki so nam došla iz več strani v veliko tolažbo. Za ginljiv grobni nagovor č. g, župnika, za veliko skrb in uteho domačega 6. g. vikarja ob čaau dolge bolezni preblage pokojne, prijatelju, koji je raci! v ta namen zložiti pesem žalostinko, ter vsem drugim pričujočim pri pogrebu — izrazivši nam toli prebritko soialje in za ogromno udeležitev spremstva k pogrebu — izrečemo najsrčnejšo blagodarnost. V Lokave i, v 22. dan marca 1886. (190) Žalujoča rodbina. Shitlio ifiuMega taja dobi precej spreten in zanesljiv nžitninski dacar. Kavcija 200 gld. Pismene ali ustne ponudbe vaprejema gosp. Fr. Podboj« reprezeutaut v Ribnici na Dolenjskem. (172-3) P. n. občinstvu naznanjam, da bodem pri O odellovem gradu v nedeljo din« SI. t. m. začel točiti izvrstao novo rodeče vino liter 25 kr. in rumeno po 32 kr. liter. Dobe aze tudi narasla. Jedilu. _^ff Za mnogobrojni obisk se priporoča (180—2) IItja Predovič. Objava. Jako važno za vsako družino! Ker sem po ceni in ugodno kupil veliko zalogo c. kr. patentovanega jedilnega orodja iz ffiiiix-srebra, morem prodajati po sledečih skrajnih cenah in sicer posamezne kose: 6 nožev z zanetanimi rezili..... gld. 2.— 6 patentu vuni h žlic s krono iz fonix-Brebra s krono........... B 1.50 6 masivnih patentovanih vilic iz fonix- srebra s krono......... 9 1.50 ti masivnih patentovanih kav inih žličic s krono iz fiiuix-Brebra...... _ —.65 6 tiuili jajčnih žlic...... „ —.45 6 prekrasnih finih jajčnih kupic ... „ —.80 1 masivno izvrstno Čajno cedilice z držalom ............ m —.50 1 masivna zajemalka za mleko. ... „ —.75 1 „ zajemalka za juho .... „ 1-— 6 masivnih podstavkov za nože ... „ 1-25 2 jako lepa svečnika za na mizo ... „ 1-— 1 , - prezentovalna tasa. ... „ 1.50 1 fina e.ukrarnica in poprovnica ... „ —.40 49 k.)"š"vi Vkup gld. 13.30. To jedilno orodje vkupe 49 kosov, najedenkrat naročeno, dam samo za gld. 10. (183—2) Opomba. To putentovano jedilno orodje iz fčinix srebra, ki je jako trajno in uepokonćljive baze, ostane vedno belo, so ga ne loti zeleni volk, tedaj ni zdravju škodljivo, zatorej a« mora najbolje priporočati vBakej družini, lastnikom gostiln iu kavarn. Pošilja se hitro proti poštnemu povzetju. Naslov: Universal-Export-Bureau, Wien, H., Grosse Schiffamtsgasse 3. Naznanilo in priporočilo. Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, zlasti v moji okolici, da sem otvoril zalogo vsakovrstnih tesani! wWw tostu ali rake? v različnih velikostih, lepših pa tudi bolj priprostih prav po nizki ceni. Tudi ■ pripravami za mrtvaški oder lahko postrežem, in sicer tako, kakor je mrlicevemu stinu primerno. — Obilnim naročilom se uljudno priporočam. JANEZ GROŠELJ, mizar ▼ \'iftin»r|lh, poleg kolodvora, pri (193—1) Heui Vldn sad Ljubljano. Semena velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja prodiijo. uvezu (130—6; PETER LASSNIK v LJUBLJANI. V c. kr. centralni drevesnici pod Rožnikom proda se Se 1,500.000 3 letnih, lepih, presajenih smrekovih sadik v skupinah po tisoč kosov, katerih vsaki z zavijanjem vred 2 gld. stane. Naročila vsprejema c kr. deželno gozdno nad-zorniitvo v Ljubljani 15. aprila 1.1. (192—i) V zalogi klobukov ANTON KREJCl, na Kongresnem trgu na vogla Gledallškh nlie, se dobe najfinejši in najnovejši klobuki za* gospode In d.ečlse, kakor tudi (161—4) civilne in vojaške kape v bo rate J Izberi in po niskih oenah. Burgundsko vino. To fino in dobro Burgund-ako vino Ogerske(francoske trte, nasajene v obširnih vinogradih na Ogerskern priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milobe in izvrstnih svojstev pri želodce vlh boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljenji, diarr-btte in rekonvalescenci s - Zdravilnica v hindevtiese (Sle-zija) uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujoee pri rekonvalescenci. J edino zalogo za Kranjsko ima ^56—21) .LEKARNA TRNKOCZT" zraven rotovža v Ljubljani. Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. Po poŠti se polije najmanj 5 steklenic. izrednim vspehom. Restitucijski fluid pomnoženi, tudi konjski cvet imenovan. rabi za drgnenje v krepilo udov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikih in praktičnih poljedelcih glede učinka kot izboren skusen ter priznan knt najboljši zdravilen in krepilen, ohrani konja do pozne starosti, celo pri največjem trpljenji vztrajnega in pogumnega, zabranjuju otrpnelost konjskih ndov ter služi v krepilo pred in v restitucijo ■ ocvrstenje) po kakem trmlapol nem delu. Dalje rabi kot pndpiralno n ozdravljujoće sredstvo pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrpnenji v bokn, v križi i. t. d., otekanji mog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiskanji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri vseh vnanjih boleznih hibah. 1 steklenica z rabilnim navodom vred stane 1 gld.. 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaj h in vsak dan razpošilja zdravila s poŠto na deželo: (655—21) ,L£HARIA TRIKOC/I4 zraven rotovža v Ljubljani. LIPPMANN-OVI KARLSBADSKI šumeCi praški izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih voda dobljenih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti. ■leot vzbnjajodo. Za probavljsnjo. Vademecam za bolehajoče v želodci Baba prijetna. UpllT gotov. Neprekosljivo cisti lo upliva brez izjeme hitro in gotovo. Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo /a alkalično • sol ninske rudninske vode, grenčice itd. Zdravo I OkTopdoJooot Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajoča sredstva, pi e, p Tisti le itd. Za profizdravljoajo I' Za po zdravljenju ZdravniSko priporočano za doni :i če in zimsko zdravljenje pri boleznih želodca, črev, jeter, obistj in mehurja. Dobro steno in mnogo islam domače sreastvo pri motenem in slabem prebavljenji, pomanjkanji slasti do jedij, shlapu želodca in črev vsled sedenja, /aslizenjt, slabosti pojedi, sitnem vzdigovanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnim glavobolu, strjen j i krvi, zlatej žili, nepravilnem izpraznenji, trdovratnem zapiranji in debeienji. Cena pušci 20 kr., originalni akatlji = 12 pušic = 2gld. a. v. Con tminu, /.alojirat Lippmann-ova lekarna v Carlsbad-u. Pazi naj se, da ima vsaka posamična skatljtca varstveno znamko in Lip»>ma*m-ov imenski počrk. Dobiva se na Kranjskom v lekarnah v Kranj I, v Idab-IJanl (U. pl. Trnkoczv, lekar, H. Birachitz, lekar), v ltn-dolfovena, v Radovljici, v Crnoniljl, kakor tudi v VBeh lekarnah avstrijske države itd. (78—13) Tufcl: 23. marca. Pri >*l<