fflSM Ctbrn St. 7 - 8 1. Julij 1998 letnikC vsebina Matej Blejec: Kako pridelati več medu.................................... 193 ČEBELARJEVA OPRAVIIA Janez Mihelič: Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu ...;.................. 196 Matjaž Vehovec: Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v juliju in avgustu................................. 197 Mira Jenko Rogelj: Veterinarski nasveti za julij in avgust -Kako bomo zmanjševali število varoj ?....... 198 BOI.EZNI ČEBEL Gerard Donze, Peter Fluri, Anton Im-dorf (prevedel in priredil Jože Rihar): Razmnoževanje varoj v pokritih celicah čebeljih družin..................... 199 * * * Janez Poklukar: Vzreja matic v registriranih vzrejevališčih v letu 1998.. 202 Marko Petrič, Stojan Košmrlj in Jože Piškur: Vpliv zaščite lesa v panjih na kakovost medu........................... 203 Janez Mihelič: Problemsko konferenco o čebelarstvu je organiziralo ČD Semič............................. 205 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Jože Grabrijan: 80 let čebelarske organizacije Kočevje...................... 208 Martina Kofol: Ciril Kenda 90-letnik.. 209 Viktor Kladnik: Čebelarji marljivi kot čebele.............................. 209 Lojze Ličen: Moji spomini ob 100- letnici Slovenskega čebelarja......... 210 Zlatko Sever: Tudi Radenski čebelarji imajo svoj prapor ................ 211 Andrej Hudoklin: ČD Dolenjske Toplice je ob 90-letnici izdalo zbornik............v.................... 213 Venče Tinta: Čebelarski spomini članov ČD Tolmin.................... 214 Franc Godec: Čebelarji iz Slovenske Bistrice na izletu.................. 210 Vladimir Jenček: Ustanovljeno je bilo novo čebelarsko društvo Pivka......... 217 Janez Gregori: Naše čebelje paše 7 .... 224 V SPOMIN OBVESTILA MALI OGIASI glasilo čebelarskih organizacij Slovenije contents Matej Bleje: Increased production of honey using backer in beekeeping with standard AŽ hive.................. 193 BEEKEEPERS OCCUPA TIONS Janez Mihelič: The Apiarist Occupation in July and August................ 196 Matjaž Vehovec: The Beekeepers occupations in LR hives in July and August................................. 197 Mira Jenko Rogelj: Veterinary advises - How can we reduced number of varoa in the hives?........... 198 BEE DISEASES Gerard Donze, Peter Fluri, Anton Imdorf: Reproduction of varoa in the brood cells............................ 199 * * * Janez Poklukar: Queens breading in the registering queens breading stations in the year 1998 .......... 202 Marko Petrič: Influence protectors of wood in the bee hives on the quality of honey....................... 203 Janez Mihelič: Beekeepers society Semič organised a conference 205 FROM THE SOCIETY LIFE Jože Grabrijan: 80-years of beekeeping society Kočevje.................... 208 Martina Kofol: 90-years - Ciril Kenda 209 Viktor Kladnik: Beekeepers working like a bees............................ 209 Lojze Ličen: My memories on the 100-years of Slovenian beekeeper... 210 Zlatko Sever: A beekeepers from Rdenci has a new flag............... 211 Andrej Hudoklin: Beekeepers society Dolenske Toplice celebrate 90- years of work.......................... 213 Venče Tinta: Beekeeping Memories of the members of the beekeeping society Tolmin......................... 214 Franc Godec: Beekeepers from Slovenska Bistrica on the trip 216 Vladimir Jenček: New Society Pivka 217 Janez Gregori: Our bee pastures 7...... 224 IN MEMORIAM SMALL ADVER TISEMEN TS NEWS Slika na naslovni strani: Letos je letina boljša kot lani, dobro je medil javor, nekaj pa sta dali tudi akacija in smreka. Posnetek je s čebelnjaka g. Marjana Debelaka na Bledu. Pri odvzemu satja vedno uporablja satrie klešče, ki olajšajo delo. Foto:].Mihalič Čebelar Drago Mrdjenovič iz Domžal in njegova žena opazujeta, kako čebele množično obletavajo cvetoče grme, ki sta jih sama vzgojila in tako izboljšala čebeljo pašo. Foto: j. Mihelič KAKO PRIDELATI VEČ MEDU MATEJ BLEJEC - Mengeš Vsak čebelar mora že avgusta in septembra razmišljati, koliko medu bo s svojimi čebelami pridelal prihodnje leto. V teh dveh mesecih mora čebelje družine pripraviti za prezimitev in spomladanski razvoj. Kolikšen bo donos medu, namreč ni odvisno samo od čebel, temveč tudi od čebelarja, saj mora celo leto skrbeti za svoje čebele, da bo imel zdrave in močne družine. Stari pregovor pravi: "Čebele povrnejo čebelarju trikratno za trud, ki ga je vložil v njihovo zdravje in razvoj." Zavedati se moramo, da k večjemu pridelku medu pripomore tudi čebelarjevo izobraževanje in uvajanje novih tehnologij čebelarjenja. Znano je, da slovenski čebelarji ne znamo čebelariti drugače kot v AŽ panjih, saj le redki čebelarijo v drugih panjih. Pri čebelarjenju z AŽ panji sem tako sam kot tudi skupaj s prijatelji ugotovil, da je največji problem čebelarjenja v tem panju njegova premajhna prostornina. To smo opazili pri večjih dnevnih donosih medu. Strojnim ometalec čebel. Foto:J.Mihelič Skica 1: Zaklada s pripadajočimi deli & zapiralo krmilnika plovek za krmilnik vratca z distančniki krmilnik zapiralo zrafnika y £17 zapiralo zračnika AŽ panj distančni vložek matična rešetka z distandniki zapah za pritrditev zaklade Zgodilo se je, da je bil pri dnevnem donosu do 5 kg panj že v nekaj dneh poln. Čebele so prinašale le za vzorec medičine, čeprav je še vedno medilo. Panj je bil poln v medišču in plodišču, povedano "po čebelarsko“, nastala je blokada, tako da matica ni imela kam zalegati. S prijatelji smo začeli razmišljati, kako bi povečali prostornino AŽ panja. Pregledali in preučili smo strokovno literaturo in obiskali izdelovalce zaklad. Odločili smo se izdelati svojo zaklado, takšno, ki bo uporabna tudi za prevoz čebeljih družin. Zaklada je izdelana tako, da je krmilnik v zgornjem delu zaklade, saj imamo tako v prevoznem čebelnjaku večji delovni prostor. Za zračenje je poskrbljeno na vratcih in v spodnjem delu zaklade. Zaklado z zapahi pritrdimo v AŽ panj z leve in desne, tako da je med prevozom stabilna. Ko sem začel čebelariti z zakladami, sem se zavedal, da se učim novega načina čebelarjenja, in bil sem prepričan, da bom v prihodnje pridelal več medu. Čebelarim brez matične rešetke, vendar vse leto uporabljam distančni vložek, razen pri vloženih zakladah. Tako ima matica za zaleganje na razpolago obe etaži, prav tako pa tudi čebele za donos medičine in cvetnega prahu. Skrbim za razvoj močnih čebeljih družin, tako da napolnijo obe etaži. Teden dni pred pašo dam gnezdo v zaklado, vstavim zaklado v panj in jo pritrdim z zapahoma. Gnezdo imam v zakladi do gozdne paše, pred gozdno pašo pa dam gnezdo v panj tako, da ima matica dovolj prostora za zaleganje, prav tako pa tudi čebele za donos medu v obe etaži panja in v zaklado. Avgusta odvzamem zaklado in naprej čebelarim brez matične rešetke. Opomba: Delo z zakladami je v Slovenskem čebelarju že večkrat opisal g. Marjan Debelak, prav tako pa je njegov prispevek o tem izšel tudi v Zborniku referatov za leto 1996. Z uporabo zaklad sem moral predelati svoj prevozni čebelnjak, saj je bil delovni prostor v starem. Predelal sem ga tako, da je na vsaki strani zabojnika vgrajena kaseta na krogličnih ležajih - vozičkih. Kaseto s 24 AŽ panji potisnem za 21 cm na obe strani in na ta način dobim normalen delovni prostor. Če je zabojnik nameščen na pasišču, kaseti z vijaki pritrdim na ogrodje zabojnika. Pred prevozom potisnem kaseti za 21 cm nazaj in ju pritrdim z vijaki - tako je zabojnik pripravljen za prevoz. Omeniti moram še eno izboljšavo v mo- razširitev delavnega prostora za 21 cm na obeh straneh Skica 2: Zabojnik na pasišču jem čebelarstvu. To je strojno ometanje čebel oz. satovja pri točenju medu. S strojnim ometalcem delo poteka hitreje, čebele ne letajo po delovnem prostoru, predvsem pa je precej manj kot pri klasičnem ometanju obremenjena moja hrbtenica Rezultati novega načina čebelarjenja z zakladami: 1. Zaradi povečanja prostornine za devet satov sem povečal svoje čebelarstvo. 2. S tem sem pridobil od 80.000 do 100.000 čebel na panj, in to predvsem čebel delavk. S takimi čebeljimi družinami bolje izra- (Referat s posvetovanja v Celju 1998) bim pašo. Donos medu je za 50 do 100 odstotkov večji v primerjavi s klasičnim načinom čebelarjenja v AŽ panju. Primer: Na akacijevi paši v Prekmurju je bil leta 1996 donos v klasičnem AŽ panju 4,5, v panju z zaklado pa 9,4 kilograma na dan. S tem načinom čebelarjenja imam manj dela pri pregledih čebel, poleg tega pa mi čebele ne povzročajo težav z rojenjem. Iz mojega opisa o izboljšavi čebelarjenja je razvidno, da bolje izrabim naravne paše in s tem z manj truda pridobim več medu. DRŽAVA REGRESIRA ANALIZO MEDU Vse čebelarje, ki želijo analitično preveriti kakovost in sestavo pridelanega medu, vabimo, naj na ČZS, Cankarjeva 3/II, 1000 Ljubljana prinesejo pol kilograma vzorčnega medu za analizo. Tisti, ki želijo svoj med zavarovati z zaščitno znamko, pa naj prinesejo dva enaka vzorca (eden ostane v arhivu ). Analiza stane le 2.210 tolarjev, razlika do polne cene analize (85 odstotkov) pa bo plačana iz državnega proračuna do porabe za to določenega denarja. Vse čebelarje zato vabimo, naj ponujeno priložnost izrabijo v celoti. Podrobnejše informacije dobite po telefonu številka 061- 210 992. ČZS ČEBELARJEVA OPRAVILA V JULIJU IN AVGUSTU prof. Janez Mihelič Čebelarska sezona je na začetku junija dosegla vrhunec. Družine so v polni moči in so v polni meri sposobne izrabiti pašo na kostanju in hoji, ki se pojavi v tem obdobju. Kostanjeva paša pa je zelo odvisna od vremena, saj lahko že močnejše plohe medenje kostanja ustavijo za nekaj dni. Čebele nosijo cvetni prah s kostanja že pet do šest dni prej, preden začnejo ženski cvetovi izločati nektar. Če v bližini vašega čebelnjaka ni kostanja, je najbolje, da čebele prepeljete na to pašo, saj bodo na njej poleg kakovostnega medu nabrale tudi velike zaloge cvetnega prahu, ki bo avgusta in septembra izjemno pomemben za vzrejo zimske generacije čebel. Če tega ne boste storili, boste morali družinam dodati beljakovine oziroma nadomestke cvetnega prahu. V tem obdobju tudi preneha rojilno razpoloženje čebeljih družin, zato jih moramo znova temeljito pregledati in urediti, saj so družine v čebelnjaku lahko zelo neizenačene, še zlasti, če je bilo rojilno razpoloženje tako pogosto kot letos. Ocenimo predvsem moč družine, kakovost matice, obliko gnezda in površino zalege, zalogo medu ali pomanjkanje hrane. Več kot dve leti stare in obnemogle matice, ki nimajo dovolj strnjene zalege, v tem obdobju ne bodo sposobne žaleči dovolj zimskih čebel, zato jih moramo čim prej zamenjati z mladimi maticami iz lastne vzreje ali pa jih kupimo v katerem od priznanih vzrejališč matic, teh pa je pri nas vsako leto več. V tem obdobju pridobitnim družinam ne dodajajte matičnikov ali neoplojenih matic, ker bo družina preveč oslabela. Predvsem začetnikom in čebelarjem, ki imajo čebele daleč od doma, priporočam, da pri tem pregledu za nekaj manj kot tretjino skrajšajo maticam obe krili. Matico z dvema prstoma primemo z gornje strani za oprsje, saj je tako najmanj možnosti, da jo poškodujemo. Tako bomo matice dodatno označili in lahko bomo nadzirali pojav preleganja matic. Če bi te matice prihodnjo sezono izrojile, seveda ne bodo mogle odleteti daleč od panja, čebele pa se bodo vrnile v stari panj. Če bomo v dveh dneh po izrojitvi našli matico v travi pred čebelnjakom, lahko družino umetno izro-jimo, matico pa vrnemo v stari panj. Delajmo hitro in pri pregledih bodimo pozorni, da ne izzovemo ropanja, saj se to v brezpašni dobi hitro pojavi. Predvsem moramo takoj ugotoviti, ali je katera družina brezmatična, kajti teh se roparice najhitreje lotijo. Takšni družini prek sladkornega testa takoj dodamo matico v doda-jalni matičnici ali pa družino združimo s sosednjo. Obstaja več metod za preprečevanje ropanja in vse so bile že velikokrat opisane, npr. stekla pred žreli panjev, žrela v obliki tunela, krpe, namočene v nafto ali prepojene z benzaldehidom. Omenim naj dve novejši metodi. Prva je z vodno zaveso in z repelenti oziroma odvračalci insektov. Za pripravo vodne megle potrebujemo plastično cev za zalivanje, ki mora biti dovolj dolga, da jo lahko potegnemo pred čebelnjak, in razpršilno pištolo, s katero lahko ustvarimo drobne vodne kapljice. Curek vodne megle usmerimo pred čebelnjak in škropimo po deset minut s presledki po pet minut toliko časa, dokler se roparice ne umaknejo. Lahko skopimo samo tisti del čebelnjaka, ki so ga napadle roparice. Vodne megle ne pršimo v panje, ampak neposredno pred panje. Roparice se pred vodo umaknejo in ropanje ponavadi n & preneha. Za večja čebelarstva pa so primernejši odvračalci insektov (komarjev, klopov, os itd.), ki jih prodajajo v lekarnah in drogerijah, učinkujejo pa tudi na čebele (helpic itd.). S tem sredstvom poškropimo kos krpe in ga položimo ob žrelo na brado. Vonj odvrača roparice, da ne silijo več v panj. Deluje nekaj ur, potem pa moramo krpe znova poškropiti. Če v tem obdobju izdatno zamedi gozd, je eno izmed najpomembnejših čebelarjevih opravil skrb, da čebele z medom ne blokirajo gnezda in matice. Avgusta namreč čebele raje nosijo med ob gnezdo, ker že čutijo prihajajočo zimo in gnezdo urejajo za zimske razmere. Poleg tega jim moramo dodajati tudi beljakovine, saj teh na gozdni paši zelo primanjkuje. Če pa medenja ni, moramo čebele obvezno dražilno krmiti z redkejšo raztopino v razmerju dva dela vode in en del sladkorja. Krmiti jih začnemo takoj po zadnjem točenju. Prva dva dneva nalijemo polne pitalnike, nadaljujemo pa s pol litra vsak drugi ali tretji dan. Nekateri jim dodajo tudi sladkor v kristalu in ga polijejo z medeno vodo. Površina posode mora biti čim manjša, da se prehitro ne izsuši. Seveda konec julija v panjih ne pozabimo uničiti čim več varoj, predvsem če že od pomladi niste zatirali tega nevarnega zajedavca čebel. Poleg običajnih sredstev preizkusite še mravljinčno kislino in pri uporabi upoštevajte že objavljena navodila inštitutov in veterinarjev svetovalcev. ČEBELARJEVA OPRAVILA V NAKLADNEM PANJU V JULIJU IN AVGUSTU MATJAŽ VEHOVEC V poletnem obdobju, ki je pred nami, končujemo čebelarsko sezono in začenjamo novo. Pravzaprav obdobji le s težavo razmejimo, saj se vse naše aktivnosti pri čebelah medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. Dvomatični sistem z veliko čebelami in zalege nam omogoča, da bomo do jeseni pripravili zelo močne družine, ki bodo ugodno prezimile in prihodnje leto upravičile svoj obstoj. Podobno velja za družine, ki smo jih zaradi rojilnega razpoloženja delili ali umetno izrojili in s tem pomladili. Tudi v teh panjih zdaj zalegata dve matici -ena v plodišču na podnici, druga pa na vrhu panja, z ločilno desko ločena od osnovne družine. V tretjo skupino sodijo tiste družine, v katerih smo junija oblikovali narejenca v vrhnji nakladi in mu dodali mlado matico ali izbran matičnik. Mlade matice zdaj že zalegajo, mi pa jim širimo prostor in jih s tem postopno spreminjamo v pridobitne družine. Avgust jih bomo združili v eno močno družino, čebelam pa prepustili izbiro matice. Izkušnje kažejo, da si v večini primerov izberejo mlajšo, pogosto pa se zgodi, da še nekaj časa zalegata obe. Pogoj za to je stalen dotok hrane, v panj, na kar sem doslej že večkrat opozarjal. Ker v poletni vročini viri medenja v naravi usahnejo, jih moramo nadomestiti s stalnim krmljenjem - bodisi s pogačami, navlaženim kristalnim sladkorjem ali s sladkorno raztopino. Sam dajem julija prednost pogačam, predvsem zaradi lažjega dodajanja tudi osnovni spodnji družini. V prvi polovici avgusta, ko dokončno oblikujem družine v eno celoto, pa vsaki družini dodam kapilarni pitalnik (vedro) s 14 kilogrami gostega sirupa. Glede na moč družine odprem več ali manj luknjic in s tem poskrbim, da imajo čebele do septembra stalen dotok hrane. Če boste tako ravnali tudi vi, vam zagotavljam, da boste zaz-imili res močne družine, spomladi pa z njimi ne boste imeli težav. Ne dovolite, da vas julija preslepi množica čebel v panjih. Pomembna so samo količina zalege, dobra matica in res stalen dotok hrane, da se zalecjanje ne bi zmanjševalo. Se na nekaj stvari bi vas rad posebej opomnil: Pri delu s čebelami v brezpašnem obdobju bodite previdni in hitri. Panje odpirajte samo zjutraj in proti večeru in ne dopustite nikakršne možnosti za ropanje. Takoj po zadnji paši odstranite iz panjev matične rešetke in omogočite matici neovirano zaleganje. Takoj po temeljitem točenju gozdnih medov ali kostanjevca, ki ne sodijo v plodišče, dodajte vsaki družini v hitrih odmerkih večjo količino sladkornega sirupa. Iztočene naklade s sati, primernimi za prezimovanje vstavite tik nad gnezdo, sate z medenimi venci in ostanki pokrite zalege pa vstavite v vrhnjo naklado, da jih boste po izleženju iztočili. Iz plodišč panjev odstranite nedograjeno mlado satje ter pretemne ali poškodovane sate. Zaprite čelno luknjo v tretji nakladi in omogočite zračenje pod pokrovom panja. Ker na površino zalege posredno vpliva tudi voda, v teh poletnih mesecih poskrbite tudi za napajalnik. VETERINARSKI NASVETI ZA JUNIJ KAKO BOMO ZMANJŠEVALI ŠTEVILO VAROJ mag. Mira Jenko-Rogelj - Veterinarski zavod Slovenije pogojih Pri enakih čebelarjenja in zdravljenja družin je odpadlo število varoj lahko zelo različno. Zato je zelo pomembna kontrola čim večjega števila čebeljih družin, o tem pa se lahko \ prepriča tudi čebelar z majhnim številom družin. Za ugotavljanje stopnje okužbe z varoo je pomembno tudi razmerje med pokrito zalego in odraslimi čebelami. Občasna kontrola stopnje okuženosti čebelje družine je pomembna zato, ker čebelarju pokaže, kdaj je najprimernejši čas za zdravljenje. Tega je treba začeti prej, preden postane populacija varoj nevarna za obstoj čebelje družine. Za ta namen mora čebelar z manj kot 30 čebeljimi družinami spremljati naravni odpad varoj vsaj v 50 ali več odstotkih družin, v večjih čebelarstvih pa vsaj pri 20 odstotkih družin. V čebeljih družinah, v katerih JULIJA NARAVNO ODMRE OD 10 DO 20 VAROJ NA DAN, mora čebelar glede na zunanje okoliščine TAKOJ ZDRAVITI SVOJE ČEBELE. Če JULIJA ODPADE DO 10 VAROJ NA DAN, je treba čebeljo družino ZDRAVITI AVGUSTA PO TOČENJU MEDU. Za ukrepanje se bo odločil glede na to, ali je v naravi čebelja paša ter na podlagi svoje lastne osveščenosti in upoštevanja priporočil. Poznamo tri možnosti zdravljenja čebel. Izbira je odvisna od čebelarjevega prepričanja ter od vsakokratnih pašnih razmer in stanja čebelje družine. I. Zmanjševanje števila varoj z uporabo ALTERNATIVNIH SREDSTEV. Ti načini zatiranja varoe so priporočljivi med pašno sezono, torej med medenjem, saj se gotovo ne želimo odreči pridobivanju čebeljih pridelkov. Da se v pridelkih ne bi kopičili ostanki različnih sredstev, skušamo uporabljati snovi, ki so tudi v naravi ali celo v medu samem. V tem obdobju lahko posežemo po organskih kislinah in apilife VAR-u v kombinaciji z nekaterimi APITEHNICNIMI UKREPI: vstavljanjem lovilnega sata, omejevanjem matice pri zaleganju, narejanjem rojev z začasno ločitvijo pokrite zalege od družine z matico in z zamenjavo matice. Biotehnološke metode s pridom lahko uporabi le izkušen in vesten čebelar. Zdravilo apilife-VAR je v obliki ploščic na podlagi naravnega timola (74,08 odstotka), evkaliptusovega olja (16 ods-totkov), naravnega kristalnega mentola (3,7 odstotka) in naravnega kristalnega kamfora (3,7 odstotka). Pri uporabi tega sredstva povprečna zunanja temperatura ne sme biti nižja od + 12 ° C in ne višja od 25 ° C. Ploščico položimo na sate vsaj nekaj centimetrov nad zadnjo zalego. Na dnu panjev moramo imeti nameščene lovilce varoj, kajti timol na večino varoj deluje paralitično. Po osmih do desetih dneh vstavimo v panj drugo ploščico. Če čebelje družine na ta način zdravimo v drugi polovici avgusta, je družine pred zdravljenjem priporočljivo nahraniti. Opozarjamo na morebitne negativne posledice uporabe, zlasti če je temperatura dlje časa okoli 25 ° C. Mravljično kislino uporabljamo v 60- in 85-odstotni koncentraciji v hlapilnikih, v katerih lahko nadziramo količino izhlapele kisline. Za ta namen je mogoče na tržišču dobiti že izdelane hlapilnike Medja, s katerimi lahko preverjamo količino izhlapele kisline. Če hlapilnike prirejate sami, morate za učinkovito delovanje omogočiti izhlapevanje od 7 do 10 g kisline na dan. 60-odstotno mravljično kislino vstavljamo v panj zgoraj, 85-odstotno kislino pa obvezno vstavljamo spodaj. Optimalno izhlapevanje, to je od 8 do 12 ml na dan, je mogče pri zunanji temperaturi od 15 do 20 ° C. V poletnem obdobju je priporočljiva uporaba 60-odstotne kisline. Uporaba je priporočljiva avgusta zaradi zmernejših najvišjih dnevnih temperatur, saj je prav zaradi tega julija lahko hlapenje premočno in to povzroči preveliko vznemirjenost čebel. Paziti moramo tudi na dnevna nihanja med najvišjo in najnižjo temperaturo, saj bo le tako zagotovljeno optimalno delovanje. Uporaba te metode zahteva vso našo pozornost in vsakodnevno kontrolo pri čebelnjaku. 15-odstotno mlečno kislino dobimo, če 75 delom vode dodamo 15 delov 90-odstotne mlečne kisline. Na vsako stran sata razpršimo od 5 do 8 ml te raztopine. Če je naravni odpad 14 dni po zdravljenju več kot 5 varoj na dan, je treba zdravljenje takoj ponoviti. 3-odstotno oksalno kislino uporabljamo na enak način kot mlečno. V 1 litru vode zmešamo 30 g dehidrirane oksalne kisline. Vsako stran sata poškropimo s 3 do 4 ml te raztopine. Pri škropljenju s katero izmed kislin si moramo dihala, oči in kožo zavarovati z masko, očali in rokavicami. 2. Kljub temu da je zdaj že tretje leto, odkar se je pojavila odpornost varoe na fluvalinat, imamo več možnosti zdravljenja čebeljih družin proti temu zajedavcu. V obdobju dejavnega življenja čebel je dovoljeno uporabljati le apilife VAR in hemovar. Zaradi možnosti, da postane varoa hitro odporna tudi na amitraz, odsvetujemo uporabo hemovarja med sistematičnimi akcijami v obdobju intenzivnega zaleganja družin, dokler za to obdobje ne bo na voljo drugega enako učinkovitega sredstva. Zavedati se moramo, da je uporaba katere koli od alternativnih metod ter en-do dvakratna uporaba hemovarja učinkovita le približno 30- odstotno, kadar je v panju navzoča zalega. Zato v obdobju paše ne pretiravajmo s kemikalijami, saj bomo z enkratnim zdravljenjem onesposobili največ 30 odstotkov varoj. S pretirano uporabo in nakupom nekontroliranih sredstev si zmanjšujemo možnosti za pridelavo kakovostnih pridelkov, prav tako pa tudi možnosti za dolgotrajnejše učinkovito delovanje registriranih sredstev na varoo. Med dolgotrajnejšimi brezpašnimi obdobji ne pozabimo družin DRAŽILNO KRMITI. Obilno zaleganje je še posebej pomembno po 15. juliju, ko matica že začne zalegati zimske čebele. Brezpašna obdobja so nevarna tudi za pojav ropanja, saj je to nevarno tako za preživetje oziroma oslabitev čebelje družine kot tudi zaradi možnega prenosa v bolezni. Najnevarnejša je HUDA GNILOBA ČEBELJE ZALEGE. Že en sam okužen ali bolan panj je nevaren za vso bližnjo okolico. Zato družine temeljito preglejte tudi na morebitno navzočnost te bolezni in ob morebitnem sumu pokličite veterinarja. Poskrbimo, da bomo imeli v panjih le močne družine, narejence pa ustrezno zavarujmo pred napadom tujih čebel. POSEBNO OBVESTILO V zadnjem času opažamo na celotnem območju Slovenije močan napad varoe, zato opozarjamo vse ;ebelarje, da pri svojih čebelah takoj ukrepajo, zlasti če najdejo na čebeljih oprsjih varoe ali če ugotovijo, da se izlegajo pohabljene čebele, oziroma se gibajo nekoordinirano. Ukrep naj izvedejo čim hitreje z •egistriranimi pripravki. Za vse druge informacije se obrnite na področne veterinarje VZS. Naslovi in telefonske številke so bili objavljeni na strani 41. v drugi številki Slovenskega čebelarja. Drago Goručan dr. vet. med. DNEVI MEDU - POLHOV GRADEC 1998 Štirinajsti tradicionalni DNEVI MEDU 98 in MEDENA NEDELJA z razstavo ČEBELE LJUDEM bodo odprti Dd 1. do 9. avgusta v Polhograjskem gradu. Otvoritev razstave bo 31.7. ob 19 uri. V soboto 8. avgusta ob 18. uri bo v Polhograjskem gradu strokovno srečanje AČD. Tema srečanja bo: STRATEGIJA POVEČANJA PORABE CVETNEGA PRAHU. V času razstave bodo še druga predavanja. Vabljeni! Dodatne informacije dobite na naslovu organizatorja: Čebelarstvo Polhov Gradec, tel/fax 061 645 057 RAZMNOŽEVANJE VAROJ V POKRITIH CELICAH ČEBELJIH DRUŽIN Raziskovalci dr. Gerard Donze, dr. Peter Fluri in Anton Imdorf (1988) so do podrobnosti razkrili visoko organizirano življenje na majhnem prostoru. Prozorne celice - ključ do skrivnosti. Zunaj zaleženih celic živijo samice varoe na odraslih čebelah. Med njihovimi prvimi trebušnimi obročki si prebodejo luknjico, da bi se hranile s hemolimfo (čebeljo krvjo). Vendar pa se razmnožujejo le v pokritih celicah. Tik preden čebele celice pokrijejo, vstopijo vanje, se splazijo pod odraslo ličinko in se postavijo v lepljivi krmilni sok. Kaže, da ravnajo tako zato, da bi se zavarovale pred čebelami, ki negujejo Sl. 1 prednost dojiljam izleženje potovanje na odraslih čebelah buba razmnoževanje VAROA mm 'odkrite celice zalege predbuba Sl. 2 Razmnoževanje v pokritih celicah zalege Slika 1: Biološki ciklus varoe. Zunaj celic pustijo ženske varoe, da jih prenašajo čebele dojilje. Da bi se lahko razmnoževale, vdirajo varoe v celico stare ličinke in zlezejo pod njo. Tam skrite čakajo, da bo celica pokrita. Vsaka varoa samica odloži 5-6 jajčec. Samo iz prvega se razvije samček. Ko potomci odrastejo, se parijo. Ko se čebela poleže, preživijo samo še odrasle varoe -samice, vse druge in tudi samčki pa odmrejo v celici. krmilni sok. Kaže, da ravnajo tako zato, da bi se zavarovale pred čebelami, ki negujejo zalego. Čim čebele celico pokrijejo, imajo varoe pri čebeljih celicah na voljo 12, v trotovskih pa 14 dni časa za razmnoževanje. V pokritih celicah so preučevali varoe v valilnici v laboratoriju v prozornih celicah, dogajanje v celici so s kamero povečali in posneli na videokaseto. Čebelja ličinka se zaprede v celici, se iztegne, porabi hrano in se spreminja v bubo. Da bi se osvobodila iz krmilnega soka, varoa izrabi priložnost, se oklene ličinke in se pusti vleči iz lepljive gmote. Zdaj se varoe lahko razmnožujejo. Čebelja ličinka je približno 33 ur (trotovska ličinka 48 ur) zaposlena z zapredanjem svojega kokona. Z gibi glave prevleče stene celice z izločkom tako, da nastane fino tkanje. Varoa se ta čas zadržuje povečini na ličinki. Na ta način se izogne temu, da bi postala zajeta med steno celice in zapredkom. Poleg tega se hrani s krvjo svojega gostitelja. To prejemanje hrane je pomembno, da se jajčne celice varoe lahko nenehno razvi- Slika 2: Shematičen pogled s strani kaže delitev prostora v umetni celici v stadiju predbube. K - kupček blata, E - prvo jajčece. Slika 3: Shematičen pogled s strani kaže delitev prostora v umetni celici v stadiju bube. K -kupček blata, S - sesalna luknja, H - bivalni prostor mladih varoj med levitvami. jajo. Omejeni čas za razmnoževanje je na ta način najbolj izrabljen, kajti takoj, ko se ličinka razvije v čebelo in izleze iz celice, je razmnoževanja neogibno konec. Kupček blata - bodoče bivališče družine varoj Ko si čebelja ličinka naredi kokon, se usloči tako, da sta glava in oprsje obrnjena proti voščenemu pokrovcu. Predbuba zavzame le dve tretjini prostora celotne celice (slika 2). Tako ima varoa na voljo gornji del celice in stranske dele v smeri pokrovca. Svoje blato brez odmora odlaga na steno celice v bližino analnega dela čebelje predbube (sljka 2). Sčasoma nastane kupček blata. Če celice razkrijemo, nam to nakazuje napadenost z varoo. Strategija parazita: zagotoviti preživetje gostitelja Postopno se spreminja ravnanje varoje samice. Zmanjšuje svojo aktivnost in ostaja vedno dlje na steni celice, kjer kmalu preživi 90 odstotkov svojega časa na kupčku blata obrnjena navzdol. Tako varčuje z energijo in ohranja telesne rezerve gostitelja in zajedavca. Svoj prostor zapusti le še zato, da se spusti na čebeljo ličinko in se hrani. Po vsaki malici se brez odlašanja vrne na kupček blata. Zanimivo je, da pri tem nikoli ne nabode glave ali oprsja čebelje predbube, ampak vedno le stranske napete dele oprsja. Sklepamo, da s takšnim ravnanjem prepreči poškodbe ustnih delov, tipalk, kril in nog čebele. Za varoo je to življenjskega pomena, kajti čebela mora biti ob koncu svojega razvoja zmožna odpreti pokrovec celice. V nasprotnem primeru bi ostala družinica varoj v celici zaprta in bi propadla. Skrbna izbira prostora za prvo jajčece Približno 60 do 70 ur po pokritju celice je kupček blata izhodišče za iskanje mesta za odlaganje prvega jajčeca. Kot kupček blata tudi to ni prepuščeno naključju. Najprej se varoa poda v prednjo četrt celice. Nato teka na pokrovcu z ene strani na drugo, dokler končno ne obstane. Ta prostor je na prednjem delu celice, skoraj vedno v enem treh gornjih kotov šes-terokotnega prostora. Ce pri dobri osvetlitvi odpremo celice s predbubami, tam povečini lahko najdemo jajčece. Varoa z nogami išče dobro oporo na pokrovcu, da lahko iztisne jajčece in ga nalepi na površino. Med tem postopkom se materine noge tresejo, to pa kaže, da je izleganje jajčeca naporno. Po odložitvi jajčeca miruje 20-30 minut in ga s štirimi nogami opira na steno celice. Nato gre proč, ne pozabi pa preveriti, ali je jajčece nalepljeno na pokrov celice. Orientacija v temi V večini napadenih celic je na kraju predbube na zadnjem pokrovu celice le en kupček blata in eno jajčece (čebelje celice), dva jajčeca pa sta na prednjem delu. Vprašanje je, kako ta kraj izberejo v temi živeče, brezoke varoe in s kakšnim namenom. Ker blata ali jajčeca nikoli niso opazili na predbubi, lahko predpostavimo, da so varoe zmožne razlikovati vonj kokona od vonja gostiteljevega pokrovca. Kaže, da se varoe orientirajo v temi ob pomoči težnosti, najbrž pa tudi ob pomoči kemičnih dražljajev analne cone čebele. Največja varnost za prvo jajčece Ugotovitev, da varoe odlagajo kupček blata in prvo jajčece vedno na omenjenih krajih (slika 2), si lahko razlagamo kot strategijo za zavarovanje uspešnega razmnoževanja. Ker so varoe matere v zadnjem delu celice v bližini kupčka blata, so le redko v sprednjem delu. Na ta način je tveganje, da bi bil položaj jajčeca zaradi nekega dotika spremenjen, majhno To je pomembno, ker je v jajčecu protonimfa. Njene noge pa morajo biti usmerjene proti pokrovcu. Če bi bilo jajčece obrnjeno na stran ali na hrbet, protonimfa ne bi bila več sposobna, da bi se s svojimi nogami izvlekla iz jajčne ovojnice. Takšna nevarnost je tudi sprememba predbube v bubo (slika 1 ). Rastoči ustni deli in noge bodoče čebele bi utegnili premakniti jajčece. Ker pa je prilepljeno v prednjem delu celice in povrh tega še v enem kotu, je to tveganje zelo majhno. Predbuba čebele Sprememba čebele iz predbube v bubo traja 30 do 40 minut. To je presenetljivo hitro, če pomislimo, da pri tem kot nekakšna srajčica ni odstranjen stari ovoj glave, temveč nastane tudi nekakšen telesni pokrov. Sočasno rastejo nastavki nog, ust, tipalk, kril in telo prvič dobi obliko, podobno čebeli. Ob tem se zelo spremeni življenjski prostor varoj (slika 2 in 3). Med trajanjem teh sprememb so varoe večkrat motene pregnane s kupčka blata, vendar se vedno kmalu vrnejo k svojim fekalijam. Matere varoe razširjajo svoj prostor in pripravljajo sesalno luknjo Neposredno po spremembi čebele v bubo varoe večkrat razširijo zadnji par čebelje bube narazen in na ta način razširijo prostor na območju kupčka blata. Naslednja naloga varoj mater je v tem, da vbodejo sesalno luknjico v novo kožico (kutikulo) bube. Prvi sesalni akti trajajo do dveh ur, na predbubi pa so trajali poprečno po 2,7 minuti. Vse varoe prihajajo izmenjaje se k hranilni luknjici Varoa mati z veliko energije vzdržuje hranilno luknjo, ki jo vse varoe uporabljajo kot edini kraj za malico. Avtorji raziskave so pokazali, da so se mlade varoe nesposobne same prehranjevati, ne uspe pa jim izvrtati luknje. Zato so se prisiljene oskrbovati pri skupnem viru hemolimfe in se priključiti skupini. Če odpremo starejše celice, opazimo, da se vse varoe, ki niso v stadiju levitve, zadržujejo na kupčku blata in v njegovi bližini (z glavo usmerjeno navzdol). Če so lačne, se povzpnejo do bube in iščejo luknjo za malico. Če so se nasesale hemolimfe, plezajo nazaj h kupčku blata. To strogo uravnavano skupinsko vedenje prinaša zajedavcu več prednosti: na eni strani je buba razmeroma malo poškodovana (le ena luknja), tako da so njene moči ohranjene do tedaj, ko se povali iz celice. Po drugi strani okoli stoječe varoe ne ovirajo dostopa do luknje. Med levitvami so varoe nekoliko vstran, vendar še vedno v bližini kupčka blata. Cilj: mlade oplojene varoe samice Gotovo je najpomembnejši cilj skupinskega vedenja in prostorske prilagoditve zajedavca velik uspeh pri oplojevanju mladih samic. Ni zelo pogosto, da bi se edini samček v vsaki družini in vse samičke hčere večkrat srečavale za parjenje. Težava je v tem, da celico deli tretji par nog. Če bi bili potomci razpršeni, bi bilo njihovo srečavanje še bolj oteženo. To bi bilo usodno, ker bi ostale neplodne vse varoe samice, ki ob zapuščanju celice ne bi bile oplojene. Razmnoževanje omejuje trajanje pokrite zalege Varoa mati odloži približno 70 ur po pokrivanju celice svoje prvo jajčece in potem vsakih 30 ur po eno naslednje. Iz prvega jajčeca nastane samček, ki je spolno zrel, ko odraste prva samica. Samček jo oplaja večkrat, dokler ne odraste druga varoa hči in postane zrela za oploditev itd. Število mladih oplojenih ženk VZREJA MATIC V REGISTRIRANIH VZREJALIŠČIH V LETU 1998 Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 10. marca 1998 z odločbo št. 321-07-08/98 imenoval komisijo za pregled in odbiro čebeljih plemenišč za vzrejo matic v letu 1998. Komisija v sestavi dr. Janez Poklukar, dr. Aleš Gregorc in Janez Gregori je v dneh od 7. do 25. maja obiskala 21 kandidatov za vzrejo matic in ugotovila, da vse predpisane pogoje (izvide selekcijske službe, izvide zdravstvenih pregledov Veterinarske fakultete) izpolnjuje 19 čebelarjev vzrejevalcev matic. Komisija je tem čebelarjem podelila kontrolne nalepke za matice in napisala zapisnike o pregledu. V njih je ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagala, naj izda dovoljenje za vzrejo matic v letu 1998. Računamo, da bodo naši vzrejevalci matic letos vzredili približno 30.000 matic. Čebelarje kupce matic prosim, da mi sporočijo (pisno ali po telefonu (061 )-1-375-375) svoje izkušnje z maticami, kupljenimi pri posameznih vzrejevalcih. Poleg rezultatov, ki jih dobimo s progenim testom, so namreč vedno dobrodošle tudi druge informacije. Vzrejevalci matic bodo lahko tudi letos izrabili določeno število premij za matice. S tem pa omejuje trajanje pokrite zalege, tako da vsi potomci ne odrastejo oziroma se ne parijo. Na varoo mater najdemo povprečno od 1 do 1,5 za razmnoževanje sposobne varoe v čebeljih celicah ali 1,5 do več kot 2 v trotovskih celicah. Trotovskim celicam dajejo zaradi tega varoe prednost. Raziskovalci dr. G. Donze z zoološkega inštituta univerze v Neuchatlu ter dr. P. Fluri in A. Imdorf iz čebelarske sekcije raziskovalnega zavoda za mlekarstvo v Liebefeldu končujejo gornji prikaz z naslednjim sklepom: Pri čebelarjih vzbuja veliko občudovanje izjemen način življenja čebel. Prav tako zanimivo je življenje zajedavca varoe. Varoe so med svojim razmnoževalnim obdobjem v pokriti zalegi visoko razvita prilagoditev na gostitelja. To se kaže v načinu, kako zajedavci uporabljajo za-leženo celico kot življenjski prostor ter čebeljo ličinko kot podlago za prehranjevanje. Zdi se, da zajedavci s svojem ravnanjem dosegajo kolikor mogoče velik uspeh pri razmnoževanju, pri tem pa gostitelj ne sme imeti preveč škode. Ko boste, čebelarka ali čebelar, prihodnjič odprli čebelji panj, vzemite si nekaj časa in poglejte v nekatere zaležene celice. Pri tem je koristno povečevalno steklo. Z nekaj sreče boste lahko videli, kako zelo je organizirano življenje na majhnem prostoru. Prevedel in priredil prof. dr. Jože Rihar Vir: Bienenwelt 1998/1: 4 - 10 ADIZ 1998/1: 12-15 bomo posredno omogočili nižjo lastno ceno, ki bo letos od 800 do 1700 SIT. Ceno matic povečini oblikujejo vzrejevalci matic sami. Vse čebelarje, ki bodo dodajali matice, naj opozorim, da po uspešnem sprejemu še ni konec skrbi za njihovo kakovost. Matice so povečini oplemenitene v majhnih plemenilčkih in kot take še niso dozorele. Družina z dodano matico ne sme stradati, ob pomanjkanju paše ji moramo dodati hrano (pogačo, dražilno v tekoči obliki). Matica bo dozorela, ko bo začela polno zalegati in bo zalegla najmanj tri do štiri sate. Seveda pa je pri dražilnem krmljenju treba paziti, da ne vznemirjamo čebel po nepotrebnem, da ne izzovemo ropa ali, še huje, da čebele ne ubijejo že sprejete matice. Naslovi čebelarjev vzrejevalcev čebeljih matic, načrtovano število vzrejenih matic v letu 1998 in serijske številke podeljenih nalepk za matičnice: IME PRIIMEK NASLOV POŠTA ŠTEVILO MATIC SERIJA Ivan Bračko Rosinova 5 2000 Maribor 200 od 7801 do 8000 Alojz Bukovšek Golo Brdo 19 1215 Medvode 2000 od 24201 do 26200 Marko Debevec Čuža 3 1 360 Vrhnika 1200 od 23001 do 24200 Ivan Dremelj Dragovšek 13 1275 Šmartno pri Litiji 3500 od 1 do 3500 Janez Dremelj Dragovšek 13 1275 Šmartno pri Litiji 1000 od 3500 do 4500 Miha Goltnik Gaberke 112 3325 Šoštanj 400 od 21801 do 22200 Drago Goručan Kevsova 12 3212 Vojnik 200 od 22201 do I 22400 Darko Grm Hude Ravne 1 1 273 Dole pri Litiji 3000 od 4501 do 7500 Ivan Hudernik Staneta Severja 19M 2000 Maribor 200 od 28801 do 29000 Jože Jakšič Kapca 22 9220 Lendava 200 od 22801 do 23000 Ciril Jalen Rodine 18 4274 Žirovnica 200 od 26201 do 26400 Zoltan Kelemen Križevci 7 9206 Križevci v Prekmurju 300 od 21001 do 21300 Florijan Koželj Šolska 5 1 240 Kamnik 200 od 22601 do 22800 Marjan Krepek Dvorjane 42 2241 Sp. Duplek 200 od 7501 do 7800 Janez Kropivšek Jeronim 32 3305 Vransko 200 od 22401 do 22600 Rado Pavlovič Gozd 36a 1242 Stahovica 200 od 26401 do 26600 Janko Pislak Apače 303 2325 Kidričevo 13000 od 8001 do 21000 Julij Pokorni Gačnik 3 2211 Pesnica 500 od 21301 do 21800 Ladislav Vozelj Dragovšek 18 1275 Šmartno pri Litiji 1700 od 26601 do 28300 dr. Janez Poklukar VPLIV ZAŠČITE LESA V PANJIH NA KAKOVOST MEDU dr. Marko Petrič, Stojan Košmrlj in Jože Piškur UVOD Les je neločljivo povezan z našim vsakdanjim življenjem in verjetno ni človekove dejavnosti, pri kateri ne bi uporabljali izdelkov iz lesa. Tudi čebelarjenja si brez uporabe tega plemenitega materiala ne moremo predstavljati. Pomislimo samo na prelepe lesene čebelnjake, v katerih ustvarimo za čebele najugodnejše bivalne razmere in ki krasijo našo pokrajino. Tu so še leseni panji, satniki in različno leseno orodje. Na žalost pa les kot organski material v naravi zaradi različnih abiotskih in biotskih de- javnikov propada. To je naraven in nujen proces, saj se tako snovi, iz katerih je les zgrajen, vračajo v kroženje v okolju. Najpomembnejši razkrojevalci lesa so insekti in različne vrste gliv, redkeje in v posebnih razmerah pa tudi bakterije. Najpomembnejši insekti, ki napadajo les, so v svetovnem merilu prav gotovo termiti. Pri nas jih najdemo le na Obali, neprimerno več škode pa povzročajo različni lesni hrošči (in ne črvi, kot jih napačno imenujemo!). Njihove ličinke se prehranjujejo z lesom, pri tem ustvarjajo ožje ali širše rove ter tako les estetsko razvrednotijo in spremenijo njegove mehanske lastnosti. Za razkroj lesa z glivami je splošno razširjen izraz gnitje lesa, pravilno pa ga imenujemo trohnenje. Ljudje ponavadi niti ne vedo, da je vzrok za trohnenje lesa delovanje lesnih gob. Za človeka, ki les koristno uporablja, pa je naravno propadanje lesa prehitro, zato ga skušamo upočasniti z različnimi ukrepi. Najučinkoviteje lahko les pred napadom insektov in okužbo z glivami zavarujermo z različnimi kemičnimi zaščitnimi sredstvi. V trgovinah nam ponujajo številna različna zaščitna sredstva za les in kar težko se je odločiti, kaj uporabiti. Sredstvo mora biti učinkovito, zelo pomembno pa je tudi, da po nanosu ostane v lesu. V čebelarstvu pa je to nujno, saj nihče ne želi, da bi škodljive kemične snovi s prebarvanih čebelnjakov, panjev in satnikov prehajale v med. V svetu in pri nas povečini uporabljamo za zaščito lesa sredstva, ki jih označujemo s kratico CCB. Kratica je sestavljena iz prvih črk simbolov kemijskih elementov, ki jih vsebujejo te zmesi: bakra, kroma in bora. Zmesi bakrovih, kromovih in borovih spojin uporabljajo za zaščito lesa zaradi naslednjih njihovih lastnosti: so dobro topne v vodi, ki je najcenejše in okolju najprijaznejše topilo, so učinkoviti insekticidi in fungicidi, so nehlapne, ne povzročajo korozije kovinskih elementov v impregniranem lesu, njihova cena je ugodna in, kar je verjetno najpomembneje, kemično se vežejo v les, tako da jih dež ne more izprati. Treba pa je povedati, da so sredstva CCB predvsem zaradi vsebnosti kromatov natančno pregledali okoljevarstveniki. Na srečo se je izkazalo, da se kromove spojine v lesu spremenijo v človeku razmeroma Poglejmo, kaj nam povedo na videz suhoparne številke v zgornji preglednici. Vse tri elemente najdemo v kontrolnih vzorcih medu iz nezaščitenih panjev. Gre za naravno navzočnost teh elementov v okolju in zato tudi v medu. Pri bakru bi bilo možno, da je v okolju tudi zaradi uporabe različnih bakrovih pripravkov za varstvo rastlin. Podatki iz literature kažejo (1,2), da so vsebnosti bakra in kroma v vzorcih medu iz panjev, pri katerih niso uporabljali zaščitnih sredstev za les, odvisne od vrste medu in območja, na katerem so se pasle čebele. Te vrednosti so za baker od 0,2 do 1,5 mg/kg, za krom do 0,7 mg/kg, za koncentracije bora pa v literaturi nismo našli neškodljive snovi, izpiranje sredstva iz lesa pa je tako majhno, da pri uporabi zaščitenega lesa ne moremo govoriti o kakršnih koli negativnih vplivih bodisi za človeka ali za okolje. Z raziskavo, opisano v tem članku, smo želeli preveriti, ali so sredstva na podlagi CCB uporabna za zaščito lesenih izdelkov, ki jih uporabljamo v čebelarstvu. Predvsem nas je zanimalo, ali med iz zaščitenih panjev vsebuje zvišane koncentracije elementov bakra, kroma in bora, poleg tega pa tudi morebiten škodljiv vpliv na čebelje družine. OPIS POSKUSA Poskus je potekal pri čebelarju g. Jožetu Piškurju z Dobravice nad Igom. Izbrali smo zaščitno sredstvo za les tipa CCB, ki ga je mogoče kupiti v naših trgovinah, to je SILVANOL G - BP, proizvajalec je podjetje Silvaprodukt iz Ljubljane. Ker smo želeli doseči čim tesnejši stik med čebelami in zaščitenim lesom, smo impregnirali satnike za dva panja, in sicer tako, da smo jih štiri ure potapljali v raztopino zaščitnega sredstva. Nato smo jih na zraku dobro posušili. V panja z impregniranimi satniki smo čebelji družini naselili v začetku maja 1996. Vzorce medu za analizo iz obeh impregniranih panjev ter iz kontrolnega panja z nezaščitenimi satniki smo prvič odvzeli konec septembra 1996 in nato še konec septembra 1997. Analize medu so opravili na oddelku za kemijo okolja na inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. REZULTATI Preglednica: Analiza vzorcev medu na bor (B), krom (Cr) in baker (Cu). podatkov. Pri bakru se podatki v literaturi lepo ujemajo z našimi rezultati, koncentracije kroma pa so precej nižje od navedb v literaturi. Seveda pa so nas najbolj zanimale koncentracije omenjenih elementov v medu iz panjev z zaščitenimi satniki. Iz številk v tabeli lahko razberemo, da so koncentracije bora, kroma in bakra tudi pri teh vzorcih zelo nizke in da praktično ni nobenih pomembnih razlik med kontrolnimi vzorci in vzorci iz impregniranih panjev. Z drugimi besedami to pomeni, da je vse zaščitno sredstvo ostalo v impregniranih satnikih. Med iz impregniranih panjev je bil torej povsem enak medu iz nezaščitenih panjev. Kot zanimivost povejmo, da so si člani skupine za Bement Bcr Worn EEter \fccrec Krcertraaja rrtj/kg Kxfrola(19eei) <20