Cerkvene zadeve. Božic v gradn Konjiškein. Božični prazniki! Kdo neki ne bi se jih veselil V Kdor le zamore, hiti o božiču k svojim ljubim in dragim domu. Se svitli naš cesar zapustili so o božiču svoje prestolno mesto Dunaj, da so obiskali svoje dragc otroke v Monakovem in v Licbteneggu pri Welsu. Kako omilovanja vredni so pa oni otroei, ki nimajo starišev, kateri bi jim zamogli o božičnih praznikih pripraviti še toliko pičlega veselja! Zal, da štejemo tudi mi v Konjieah preobilo takih otrok, ki morajo v šolo, a nimajo potrebnega oblačila ter pogrešajo tečne hrane. Tem najrevnejšim sirotam naklonil je On, ki skrbi za vrabiea na strehi, dve preblagi krušni materi, kakor si boljšib želeti ne morejo. Prvi je zibelka tekla daleč od todi na prebogatem gradu njenega rajnega očeta svetlpga kneza Auersperga na Geškem. Od' svoje še žive matere navzela se je ta odlična bčerka naroda Geškega prav nježne ljubezni do svojega roda in občudovanja vrednega spoštovanja do svete katoliške cerkve. Ta preblaga gospa, kneginja Kristijana, rojena princezinja Auersperg, biva s svojim svetlim soprogom knezom Hugonom Verijandom Windisch-Graetz (beri: Vindišgrec) že osmo leto v Konjiškem gradu. Vbožei hodijo tje trumoma pomoči prosit. Višoka gospa daje ob mrzlih zimskib delavnikih po 150 reci: sto pptdeseterim učencem in učenkam tukajšnjih šol o poldne tople hrane. Druga njej podobna mati, baronovka Vay, roj. groiica Wurmbrand s Prevrata, deli pa tem siromaškim otrokom dan za dnevom kosček kruha. O božiču prirejate te velike dobrotnice naše mladine ob svojih stroških bogato obloženib »božičnic«. Naj dnes ob kratkem popišem »božičnico«, kakoršno je svetla kneginja Kristijana Windisch-Graetz pripravila letos revnim šolarjem na svojem grada v Konjicah. Že pred adventom so imeli krojači in šivilje dovolj posla, da napravijo 25 fantičem in 25 deklicam od vrb glave do nog novib oblačil. Fantje dobili so sa na glavo lahkih čamrov, dekleta pa volnenih rutic. Pa tudi na noge revnih otročičev skrbna mati ni pozabila. Naročila je 50 parov zimskih nogovic in ravno toliko parov z usnjem preoblečenih cokel, to je čeveljčkov z lesenimi podplali, kakoršni so ob Poborji običajni. l)a bodo otroci imeli kaj jesti in še svojim starišem, bratoin in sestrieam kaj deliti, nakupila jim je svetla knjeginja žtručic, kolačev in sladčic, kakoršnib medičarji po shodih prodajejo. Pod ovenčano in z vošeenimi svečicami razvetljeno smereko postavila je velike košarice rdečih jabelk in sladkih oreliov. V petek pred božično biljo ob 11. uri predpoldne pripelja g. nadueitelj Kapun v grad one srečne otroke, ki so bili kot najrevnejši šolarji odbrani, da prejmejo jim primerjeno oblačilo. Čast. gosp. nadžupnik razložijo otrokom pomen božičnega drevesa, ki nas 1. spominja »drevesa življenja« vraju ternam 2. pred oči stavi začelnika življenja.Iezusa Kristusa, ki nam je prinesel iz nebes brezštevilnih darov. Po tem nagovoru in po kratki molitvi razdelila je svella kneginja Kristijana lastnoročno odbranim fantoin, kakor dekličem za nje pripravljeno obleko, kneginjinasvetlaotroka Lujzeta in Hugon delila sta pa obdarovancem kolačev. štručic, jabelk in orehov. Da bi bil pač ti zamogel takrat gledati veselje, s katerim so bogato obloženi otroci hiteli iz bliščeče knežje dvorane na svoj borni dom! Vsak bi bil rad prvi pokazalsvojim domačim obilnih darov. katerih je prejel v lppem gradu. Menhn, da so še angelji varubi teb revnih otrok imeli ta dan dovolj posla, predno so vsa ta dobra dola popisali v bukvah življenja. Nad sveto biljo pripeljali ko se na božične praznike s Maasberga v Konjiški grad svetli očp, Hugon knez Windiscb-(iraetz,njiliovahči,princezinjaAleksandiina najslarejši brat nažpga svetlega kneza in prine Ernest, njegova inafi, svetla knoginja Malilda, da bi vsi skupno tu oblmjali sv. božične praznike. Tudi tein odličnim gostom kakor svojhn dragim oLročičeni, poslednjič vsem grajskim služebnikoin pripravila je svetla kneginja Kristijana prebogato božičnico. Vendar božično veselje v našem gradu ni ostalo le posvetno, o ne, bilo je duhovno, bilo je krščansko, bilo je res uzorno. Čeravno so bili za advent vže vsi udje svetle rodbine, kolikor nam je znano, prejeli sv. zakramente, videl si na sveti božič in zopet na praznik sv. Štefana pri mizi Gospodovi ne samo visoke gospe, ampak tudi oba svetla kneževiča. Mlajšega princa občudovali sino v lepi njegovi vojaški obleki. Svetla kneginja Kristijana vdeležila se je na sv. dan popoldne z molkom v roki sredi med kmeticami darovanja okoli oltarja. Tudi ona je poljubila s spoštovanjem svetinjo sv. križa ter je položila na oltar svoj dar za domače vbožee. Naj bi vendar naši strahopetneži in verski mlačneži takšne vzglede brali ter se ojačili, da bi svoje krščanske dolžnosti srčneje in vestneje izpolnjevali! J. Konjičan.