LETNIKXVI., ST. 14 (737) /TRST, GORICA CETRTEK, 14. APRILA 2011 www.noviglas.eu SETTIM AN ALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA NOVI CENA1 EVRO UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY WM NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. IANUARJA 1996 Uvodnik Jurij Paljk Vseh ne moremo sprejeti... Kaj je zares potrebno toliko CloveSkih zrtev, to-liko utopljenih v morju pred Sicilijo, da se bomo konCno le zavedeli, da bezanje revezev iz Afrike ni samo problem Italije, ampak problem, s katerim se bo prej ali slej morala sooäti vsa Evropa, ves razviti zahodni svet? Po eni stra-ni je sicer res, da so italijanski politiki pretkano in "po bliznjici" skuSali reSiti problem navala pri-beznikov s hitrim in mnoziüiim podeljevanjem zaCasnih dovolilnic za prehajanje notranjih mej v Evropski uniji, a po drugi strani je tudi res, da si EU zatiska oö pred problemom, ko Italiji odreka pravico podeljevanja teh dovoljenj. Tu je Se neCedna debata o tem, ali je res najprej treba ugotoviti, da gre res za politi£ne pribeznike ali pa le za priseljence. Na Colnih, ki se potapljajo v morju pred Sicilijo, so ljudje, ki bezijo pred lako-to in nasiljem, in seveda ljudje, ki prihajajo v Ita-lijo "s trebuhom za kruhom". Lo&vanje med te-mi nesreCnezi je vedno tezko; doloCati, kdo je pribeznik, kdo nezakonit priseljenec, kdo upra-vi&n do politiCnega azila in kdo ne, je vedno tezko. Tega se konCno zaveda tudi italijanska vla-da, katere predstavniki so se nedavno posmeho-vali Evropski uniji, a se sedaj zavedajo, da sami problema ne bodo mogli reSiti. Toda vidijo, kako se jim v Evropi vrata zapirajo pred nosom, da, tudi zaradi egoizma posameznih drzav flanic EU, a predvsem zaradi nedostojnega vedenja nekate-rih predstavnikov sedanje vlade. Predsednik Ita-lijanske Skofovske konference kard. Angelo Ba-gnasco je ze veCkrat opozoril, da Italija sama ne more in ne bo mogla reSiti tezav z velikim Stevi-lom priSlekov; sedanje razmere v Italiji to po-trjujejo. Tudi Tunizija, od koder prihaja najveC pribeznikov, jih no£e vseh sprejeti nazaj, skratka: jasno je, da prav EU sama nima jasne vizije svoje prihodnosti in zato tudi ne reSevanja teh tezav. Kaj torej storiti, skuSati pomagati vsaj tistim naj-bolj potrebnim, & se ze vsem ne more, ali vse skupaj dobesedno vreCi nazaj na afriSko obalo? Vseh seveda ne moremo sprejeti, tudi zato ne, ker tega nismo sposobni in ne zmoremo. O tem lepo in z veliko mero notranje boleäne nad last-no nemoCjo piSe v svoji knjigi Ero straniero e mi avete ospitato - Tujec sem bil in gostoljubno ste me sprejeli svetniSki Clovek, pater Enzo Bianchi: "Priznati moramo, da obstajajo meje gostoljub-nega sprejemanja, to seveda niso meje, ki jih do-loCa egoizem tistega, ki se zapre v lastno blago-stanje ter zapira o£i in srce pred soflovekom, ki trpi, ampak meje, ki jih postavlja stvarno stanje moznosti dajanja prostora drugemu, to so objek-tivne meje, ki bi jih z resnim zavzemanjem in jasno odloCnostjo mogli zrahljati, a Se vedno obstajajo meje". Veliko ljudi bo reklo, da p. Enzo Bianchi govori na naCelni in zato samo abstraktni ravni, da ne gleda stvarnosti v oCi, da je tako govorjenje lahko, a da je stvarnost drugaCna. Kot kristjani bi mora-li tu dodati, da nam je zal, da je tako, a tako je, vseh zares ne moremo sprejeti. Pater Bianchi na-dalje piSe, da "je vedno tako, da ne gre nikdar kruh sam k laCnim, ampak gredo laäii h kruhu, kot smo tudi vedno bolj trdno prepriCani, da smo vsi ljudje pred Bogom enaki in imamo vsi pravico do obCefloveSkih pravic, a to Se ne pomeni, da si lahko privoSämo tako imenovano pasivno go-stoljubje, nekritiCno in brezmejno sprejemanje pribeznikov". Pred Casom je znani italijanski Casnikar Gian Antonio Stella v Corriere della Sera zapisal, da bi v sedanjem trenutku morali paziti, kakSne besede uporabljamo, in to seveda najprej zaradi spomi-na na naSe prednike, ki so se izseljevali, zaradi kruha in politiCnih preganjanj. Slovenci se lahko spomnimo svojih prednikov. Predvsem pa bi vsi morali paziti, kakSne besede uporabljamo za priseljence zaradi vseh tistih revezev, ki na peklen-ski poti v naSo bogato druzbo umirajo. k t Foto DPD HÜ Knjiga Vojmirja Tavcarja o krahu banke Rana TKB mnoge se boli Foto IG Kar je najbrz najbolj izstopalo in bolelo na predstavitvi knjige Polom - TrzaSka kreditna banka Zgodba o uspehu z zalostnim koncem (ki jo je letos zalozila Narodna in Studijska knjiznica) v sredo, 6. aprila, v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, je bil tezak molk in obotavljanje Stevilnih zainteresiranih, da bi pristopili k debati po uvodnem posegu ravnatelja NSK Milana Pahorja in avtorja pu-blikacije Vojmirja TavCarja. Ta je knjigo zaCel pisati na pobudo skupine nekdanjih upraviteljev in del-niCarjev. "Med obCinstvom vidim veliko ljudi, ki bi o tej zadevi imeli marsikaj povedati”, je vabil Pahor. Led je pogumno prebil flan zadnjega upravnega sve-ta TKB Vanja Lokar: pogumno sicer ne le zato, ker je prvi stopil pred mikrofon, temveC zaradi vsebine nje-govega posega. Izid TavCarjeve knjige je ocenil za po-zitivno dejstvo, obenem je zazelel, da bi ta Studija ne bila zadnja v zvezi s tako zgoCo afero. "Knjiga Afera TKB, ki je izSla pred nekaj leti, je namreC pokazala le en zorni kot, po katerem so bili odgovorni za krah TKB 'drugi'. To v doloCeni meri tudi drzi, ampak & bi poslovanje in vodenje banke bili neopore£ni, bi si nihöe ne upal nas tako potreti". Po Lokarjevem mnenju je banka poslovala brez ustreznega nadzo-ra, ki bi lahko zaustavil nejasno kreditiranje. "NihCe ni bil potemtakem dolzan reSiti banke. Italijani so Cakali verjetno samo to! Res je: oni so nas pahnili v jamo, le-to pa smo si sami skopali"! Lokar je bil mnenja, da so se dotiäii tudi arogantno vedli do Slo-venije, ki je kot garancijo za sanadjo upraviCeno zah-tevala banöre delnice. Dejansko je bil malokdo sez-nanjen z realno situacijo. "Zdaj pa je konöio &s, da se o tem piSe in jasno govori, da ne bomo v manjSi-ni netili podobno mrznjo, ki je nastala v matiäii do-movini zaradi spora med kolaboracionisti in partiza-ni". Mikrofon je vzel v roke tudi nekdanji generalni direkter TKB Adriano Semen, ki je spregovoril o - po njegovem mnenju - nelojalni politiki Antonvenete, dejanske naslednice TKB. Ta je kupila od likvidacije kredite po 30% vrednosti, da bi se pa izognila pla&-vanju davkov - od unov&nja je namreC priCakovala visoko poveCano vrednost -, je so&sno ustanovila podjetje v San Marinu. Semen je tudi povedal, da se likvidacija TKB po 15 letih Se ni kon&la: proti od-loätvi o likvidaciji bi se svoj&s delni&rji lahko upr-li, obenem bo mogo& vloziti priziv proti konCni bi-lanci ze letos. /stran 11 IG Mara Cernic o opravljenem delu v goriski pokrajinski upravi in svoji ponovni kandidaturi .... ClOVEK! ■ V tokratni stevilki Novega glasa boste, dragi bralci, nasli tretjo stevilko priloge Bodi clovek! Toplo jo priporocamo v branje. V Kulturnem centru Lojze Bratuz v Gorici bovcetrtek, 14. aprila, ob 20.30 Joze Kopeinig predaval o temi Vera - kultura - dialog ProjektJezikLingua Delavnice in jezikovni tecaji Ob presenetljivi prebuji arabskega sveta Kaj pravi nasa stara celina Evropa StrateSki projekt JezikLin-gua, ki je sofinanciran v Programu dezmejnega so-delovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega skla-da za regionalni razvoj in nacio-nalnih sredstev, vkljuduje med svoje aktivnosti organizacijo je-zikovnih tedajev in delavnic v podporo starSevstvu v vedjezid-nem okolju. To v skladu s temelj-no nalogo projekta, ki stremi med drugimi aktivnostmi k rabi slovenskega jezika na dezmej-nem obmodju. Jezikovni tedaji, namenjeni govorcem slovenskega jezika, so usmerjeni v nad-gradnjo komunikacijskih spo-sobnosti in funkcionalne pisme-nosti. Z jezikovnimi storitvami za negovorce pa je ponujena moznost, da le-ti pridobijo us-trezno jezikovno obvladanje slo-venSdine. Tako je bil v Kulturnem centru v Spetru izveden prvi sklop delavnic za svetovanje starkem o dvo-jezidnem razvoju otrok; vodili sta ga psihologinji Jana Pedar in Ma- rianna Kosid. Sredanja so poteka-la v obliki pogovora in so zaobje-mala teoretidni del in analizo konkretnih primerov. Z udele-zenci sta psihologinji v obliki pogovora obravnavali otrokov jezikovni razvoj ter razvoj med-kulturnih spretnosti in kompe-tenc v vedjezidnem okolju. Vzdu-Sje je bilo prijetno in udelezenci so pokazali veliko zanimanja za obravnavane teme. V prostorih romjanske osnovne Sole se je zadel 40-urni jezikovni tedaj slovenSdine, namenjen starSem - negovorcem slovenskega jezika, ki so vpisali otroke v vrtec ali Solo s slovenskim udnim jezikom. Tega tedaja se lahko udelezijo tudi starSi, ki namera-vajo v prihodnje vpisati otroke v slovenski vrtec oziroma Solo. Prav tako na TrzaSkem ze po-tekajo jezikovne delavnice za starSe otrok, ki obiskujejo vrtec ali Solo s slovenskim udnim jezikom. V mesecu aprilu in v zadetku maja se bodo zvrstile Se delavnice na osnovni Soli v Do-lini. Prof. SILVANU KERSEVANU ravnatelju in dusi SCGVEmil Komel cestitamo za prejeto Gerbicevo nagrado in se mu obenem zahvaljujemo za veliko delo na glasbenem podrocju ter za vsestranski razmah sole, ki jo pozrtvovalno in uspesno vodi ze dolga desetletja SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Slovenija ne more molcati - Poskus rusenja enotnosti slovenske manjsine? Stranka Slovenska skupnost solidarna s koroskimi Slovenci Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, pozorno spremlja pogajanja koroSkih Slovencev s predstavniki avstrijskih oblasti zlasti glede dvojezidnih tabel. Pri tem je solidarna z rojaki na KoroSkem in jih podpira v njihovih prizadevanjih za pravidnejSo zaSdito, v smislu iz-vajanja dolodil Avstrijske drzavne pogodbe ter razsodb avstrijskega Ustavnega sodiSda. Slovenska skupnost izraza ra-zodaranje nad zadnjo po-nudbo avstrijskih dezelnih in zveznih oblasti glede po-stavitve dvojezidnih cestnih tabel v krajih, kjer je ugo-tovljena najmanj 17,5 od-stotna prisotnost Slovencev. To je v nasprotju tako z av-strijsko drzavno pogodbo kot tudi z razsodbami Ustavnega sodiSda, ki je dolodilo mejo na 10%prisotnosti slovenskega prebivalstva. Slovenska skupnost je bila tudi izjemno presenedena in zelo zaskrbljena nad zadetni-mi staliSdi ministrstva za zu-nanje zadeve Republike Slo-venije, ki je takoj podprlo to nepravidno reSitev. Prag, ki ga je dolodilo avstrijsko Ustavno sodiSde, bi se namred skoraj podvojil, zal pa sta v zadetku takSno reSitev bolj ali manj podprli tudi dve od treh krovnih organizaciji koroSkih Slovencev, ne pa dr. Vladimir Inzko, ki je glavni pogajalec in predsednik Narodnega sveta koroSkih Slovencev. S tem je bila tudi hudo nadeta s tezavo dosezena enotnost manjSine, ki pa je bist-vena za uspeSna pogajanja in udinkovito obrambo manjSinskih interesov. K sredi je slovensko zu-nanje ministrstvo kasneje svoje staliSde krepko spremenilo, tako tudi Urad za Slovence, kar pa ne Ebersdorf Drvesa vas koristi kredibilnosti slovenske zu-nanje politike. Zaradi tega SSk pridakuje od drzavnih organov Republike Slovenije vedjo previd-nost in resnejSi pristop k zadevi, predvsem pa tudi aktivno podpo- Slovenska skupnost Slovenska skupnost pozdravlja zadnja stalisca Ministrstva za zunanje zadeve in Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, z velikim olajsanjem in zadovoljstvom pozdravlja izjavo MZZ in Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu v zvezi z zadnjimi razvoji glede dogovorov o postavitvi dvojezicnih napisov na Koroskem. Toliko bolj pomembno je dejstvo, da se je Vlada Republike Slovenije uskladila z zeljami in pricakovanji nasih rojakov na Koroskem. To je prav gotovo pomemben korak k stremljenju po skupnih ciljih Slovenije in njene narodne skupnosti, ki zivi na Koroskem. Slovenska skupnost meni, da je tako lahko uresnicen temeljni pogoj, na podlagi katerega bodo omenjeni cilji, ki predstavljajo enoten narodno-drzavni interes, gotovo lazje uresnicljivi. Damijan Terpin DeMni tajnik SSk ro slovenskim pogajalcem in njihovemu vodji dr. Inzku. Pomembno je namred, da naSa ma-tidna drzava kot polnopravna dla-nica EU in drzava zaSditnica slovenske manjSine, predvsem pa naslednica avstrijske drzavne pogodbe, zahteva od sosednje Av-strije izpolnjevanje njenih med-narodnih obvez. Slovenska skupnost torej zaupa, da bo Slovenija dosled-no podpirala pravidna staliSda koroSkih Slovencev, kar se tide upravide-nih zahtev glede dvojezidnih napisov, kakor tudi njihova pridakovanja, da se skupaj s tem vpraSanjem reSujejo tudi nekatera druga, prav tako kljudna odprta vpraSanja naSih koroSkih rojakov. Pri tem sta predvsem pomemb-na razvoj in Siritev pri-vatnih dvojezidnih vrt-cev in sistemska reSitev za slovensko glasbeno Solstvo. Slovenska skupnost ocenjuje tudi, da je v tem trenutku kljudna priloz-nost, ki jo koroSki Slovenci in Slovenija ne smejo za-muditi, da se reSi vpraSanje zasto-panosti slovenske narodne skupnosti v avstrijskem dezelnem in drzavnem zboru. Sedanja volilna zakonodaja zaradi visokega vsto-pnega praga in protislovenskega oblikovanja volilnih okrozij prak-tidno onemogoda izvolitev slo-venskih poslancev v dezelni in zvezni pariament. Pravidna reSitev tega vpraSanja pa bi omogodi-la koroSkim Slovencem, da si lahko sami in neposredno priza-devajo za uveljavljanje ter spoSto-vanje svojih pravic. Nedopustno in narodnostno Skodljivo je, da mora slovenska narodna skupnost na avstrijskem KoroSkem za uveljavljanje svojih legitimnih pravic dolgo dakati na ugodne zgodovinske in politidne trenut-ke, ki se zal preved poredko po-javljajo. DeZelni tajnik SSk Damijan Terpin To vpraSanje si ze nekaj Sasa zastavljajo politiki, mi-sleci in tudi navadni lju-dje. Se posebno aktualno pa je to vpraSanje postalo ob zadnjih po-litidnih preobratih, ki so brez kakih predhodnih znakov ali na-povedi priSli do izraza po dolgem obdobju vsearabskega enoumja in tradicionalnih diktatorskih oblikah vladanja in zatiranja te-zenj po uveljavljanju drzavljan-skih svoboSCin in soudelezbi pri vladanju drzavne skupnosti ter prinjenem gospo-darskem in druz-benem razvoju. Milijonske mnozi-ce v arabskih drza-vah Severne Afri-ke in Bliznjega vzhoda (Tunizije, Egipta, Libije, Jemna, Sirije in Jordanije) so po desetletjih zatiranja temeljnih dr-zavljanskih pravic in vladanja dema-goSkih in diktatorskih rezimov priS-le do spoznanja, da ljudstvo ima pravico zamenjati svoje vladarje, na kar Se pred kratkim ni smelo niti pomisliti. Dogodki so si sle-dili po nenafrtovanem vrstnem redu. Nekateri zunanji opazoval-ci pripominjajo, da je velika iro-nija zgodovine v tem, da se je sedanja "arabska pomlad" zaCela v malo poznani in razmeroma majhni drzavi Tuniziji s 4,5 mi-lijona prebivalcev in zemeljsko povrSino 164 tisoS kilometrov. Njen dovSerajSnji predsednik Ben Ali se ni posebej izpostavljal v zatiranju notranje opozicije in v mednarodnem okviru, a jo je obravnaval s pokroviteljskim prezirom in gospodarsko izkori-SCal s tem, da prebivalstvu ni omogoCal napredka in razvoj a. Ob nedavnem izbruhu letoSnje-ga upora proti njemu so nekateri mediji poroSali, da je marca la-ni na sestanku Arabske lige urad-no razglasil za "leto mladine", le-tos pa so ga prav mladi pregnali z oblasti po 23 letih samovoljne- ga vladanja in ga prisilili v iz-gnanstvo v Savdsko Arabijo. Poz-navalci razmer tudi ugotavljajo, da se povpreCna starost prebivalstva v arabskem svetu vrti okrog 30 let, v Siriji, Jordaniji in Jemnu pa okrog 20 let. Sledil je prisilen odhod z oblasti egiptovskega predsednika Muba-raka in upor proti izredno dikta-torskemu rezimu polkovnika Ga-dafija v Libiji, ki Se ni konCan. Pod okriljem OZN se je osnovala skupina drzav z namenom, da se ★ z vojaSkimi letalskimi posegi za-varuje civilno prebivalstvo pred Gadafijevimi napadi. Na ta poziv so se prve oglasile Francija, Velika Britanija, ZDA in Italija, med-tem ko se NemCija ni odloüla za sodelovanje pri tej mednarodni pobudi. Evropska unija, ki pove-zuje 27 drzav, prav tako aktivno ne sodeluje, ker pa£ nima lastnih vojaSkih sil. In tu smo pri temelj-nem vpraSanju, kakSna prihod-nost daka Evropo, de ne bo ustre-zno prisotna v mednarodnem dogajanju. Zato so premiSljevalci Evrope upravideno zaskrbljeni nad njeno odsotnostjo, ki kaze na krizo njene celovite identite-te in tekmovalne sposobnosti v mednarodnem svetu, kar neizbe-zno vodi tudi v politidno in druz-beno zmedo. Mnogi ocenjevalci sedanjega stanja ugotavljajo tudi, da Evropska unija nima gene-racije bolj odlodnih voditeljev, ki bi nekako nadaljevali delo njenih ustanovnih odetov, kot so bi- Povejmo na glas li Jean Monnet, Robert Schuman in Konrad Adenauer. Potem ko se je osre-dotodila na svojo Siritev (danes Steje 27 drzav dla-nic, na vstop vanjo pa da-kajo Se Turdija, HrvaSka, Sr-bija, Crna gora ter Bosna in Hercegovina). Znani Spanski mislec Fernando Sava-ter meni, da bi naSa stara celina zdaj potrebovala odlodne evrofi-le namesto evroskeptikov, ki bi bili sposobni postaviti se po robu kratkovidnim nacionalnim poli-tikom. V tem pogledu tipiden primer predstavljata Francija in Velika Britanija, ki sta z neudaka-nostjo zadeli vojaSki poseg v Libiji, Italija pa je po svoji pregovor-ni tradiciji oklevala, kdaj in kako posedi v libijsko vpraSanje. Po drugi strani pa ocenjevalci sedanjega stanja v Evropski uniji priznavajo, da ji je uspelo izobli-kovati natanden pogajalski apa-rat, ki ga je tudi uspeSno preizku-sila v ved nizih Siritve in Se posebno pri zadnji Siritvi na srednje in vzhodnoevro-pske drzave. Uspelo ji je najti skupni imenova-lec za drZave, ki so bile toliko sto-letij v sporih, kar je precejSen do-sezek ne samo na politidni ravni, temved tudi na kulturni in civilizacijski. To-da pri tem se ne sme ustaviti, temved mora najti korak s teznja-mi in zahtevami sedanjosti in prihodnosti, da bo lahko kos vedno vedjim StevilnejSim izzi-vom. Naj omenimo samo enega, ki je prav sedaj po zadnjih do-gajanjih v Severni Afriki najbolj zgod in aktualen, to je vpraSanje zunanjih priseljencev, ki silijo v Evropo. Na tem podrodju bo mo-rala Evropska unija natandneje opredeliti svoj odnos do tega vpraSanja. Po eni strani se je tre-ba zavedati, da zunanjih priseljencev ne bo mogode v nedo-gled zadrzevati zunaj Evrope, po drugi strani pa ta ne bo mogla vsem nuditi primernih pogojev za njihovo sprejemanje. Traj-nejSo reSitev tega vpraSanja bo treba iskati v smeri ustvarjanja razmer, da ljudje ostanejo v svojih izvornih dezelah. Alojz Tul Duhovnost je prepnöa Duhovnost je slej ko prej edina, ki zares lahko reSi posameznika in QoveStvo v celoti. Duhovnost v tem smislu seveda ni le samozavedanje duSe, ni takSna ali drugaC-na izobrazenost, ni bolj ali manj razvita kultur-nost. Duhovnost, kot jo imamo vmislih, je do-besedno in v celoti Gsta etidna kategorija oziroma prepridanje v dobro. To, da sezavedamo sebein svoje duSevnosti, Seni jamstvo etike, ne nazadnje se sebe zavedajo tudi tisti, ki zavestno delajo slabo. Tudi izobrazenost, se pravi izurje-nostrazuma, Se ni zagotovilo etike, kondno je lahko razum dejaven vdobri ali slabi smeri. In tudi kulturnost sama po sebi vobmodju dobre-ga Se nid ne pomeni, ker je lahko usmerjena vase in vhladno samozadovoljnost, ne pa visk-ren obdutek do sodloveka. Duhovnost je torej tista raven, uresnidljiva v vsakem dloveku, ki verjame v dobro kot dobro, je o dobrem pre-pridana, za dobro deluje in nima nobenega dvoma, da je dobro smer, po kateri se pride v sozvodje s sabo in z vsemi. Tukajpa se kot vihar dvignejo modni ugovori vseh tistih, in ti so v veliki vedini, ki so vsaj v otroStvu in vmladosti v dobro zares, ampak zares verjeli, pa so bili potem kruto razodarani. In verjetno smo v otroStvu in vmladosti vdobro zares izsrca verjeli vsi, da bi potem svet, kakrSen je v vsej dejanski re-snidnosti, naSzanosv vedini primerov potolkel s svojo neusmiljeno trdostjo. Kajpotemtakem ni res, da dobro zmaguje le vsanjah in filmih s srednim koncem ? Kaj nemara ni res, da je do- bro prej ali slej potoldeno in celo kaznovano in smo vse prevedkrat delezni izdaje tistih, ki jim zaupamo, da se drugi z naSo dobroto le oko-riSdajo, da sta med ljudmi na delu zavistin bor-ba drug proti drugemu, da ne manjka tistih, ki se zelijo povzpeti vse viSje, da ne manjka tistih, ki so ali bogati ali zavzemajo visokepolozaje, in se ti Steje v slabo, de jim nisi na razpolago s svojo usluznostjo? In v tej ludi kaj je s tem do-brim, s to etidno duhovnostjo in vero, ki de je prava, v dobro verjame in zanj zares in ne samo z lepimi besedami deluje? In slednjid, kaj ni pred nekaj ved kot dvema tisodletjema oseba, ki je bila poosebljeno dobro in je oznanila obstoj-nostbozjega kraljestva kot zanesljivega pladila za vse, kar je plemenito, kaj ni bila ta oseba rav-no zaradi popolne dobrote kot zlodinec obsoje-na na smrt s krizanjem? Zakaj torej vsiljevanje tega dobrega, s katerim ne prideS daled in od katerega nimaSnidesar, in kajni boljpametno, da sprejmemo svet, kakrSen je, ga prepoznamo in se s tem prepoznanjem okoristimo ter si iz-borimo karnajvedji kos pogade, ugodja in vse-sploSnega ugleda?Ni kaj, preizkuSnja je velika, razlogov za uklonitev svetu, kakrSen je, je za veliko morje. Ne preostane nam drugega, kot da tvegamo in seprepridamo, ali dobro res pre-more ustrezno pladilo in toliko blagrov, kot je bilo obljubljeno. Kdorres verjame, bo preizku-sil, in kdor bo to storil z vsem svojim bitjem, bo videl in bo ostrmel. Popladan bo stokrat. JanezPovSe P0G0V0R Mara Cernic "Glede na opravljeno delo bomo kos novim izzivom!" Tvoja izkuSnja na pokrajini se izteka in 2e potekajo priprave na nove volitve. Redno smo spremljali tvoje upraviteljsko delo. Predstavi, prosim, naäim bralkam in bralcem svoje naj-bolj pomembne dose2ke. Nedvomno je najvedji in najpo-membnejSi dosezek nadrtza go-spodarjenje s komu-nalnimi odpadki za Pokrajino Gorica. Nov nadrt postavlja viSji cilj, 65% lodenega zbi-ranja odpadkov do leta 2012 za celotno obmodje. Posledidno po-staneta zato prioriteta reciklaza in izdelo-vanje novih proizvo-doviz odpadnih mate-rialov: plastike, stekla, papirja itd. Dan es je industrija ze tako na-predovala, da niti sami ne vemo, koliko vsak-danjih predmetov je iz recikliranega materia-la: vrtna oprema, otroSka igrala, tudi nekateri gradbeni ma-teriali. Ko bodo ti predmeti stari in odia-bljeni, jih bomo lahko spet reciklirali in iz njih naredili nove uporabne proizvode. Odredili smo dokond-no zaprtje odlagaliSda Pecol dei Lupi v Krminu in predvideli moznost, da se tudi na naSem obmodju zgradi industrijski obrat za proizvodnjo sekundar-nih surovin. Ob tem bi rada poudarila Se nekaj: zelo dobro sodelovanje s kmetijskimi organizacijami, s katerimi smo podpisali kar dva pomembna dogovora: pismo o nameri nadina razlaSdanja in pladila protivrednosti kmetijskih zemljiSd, potrebnih za izgradnjo avtoceste Gorica-VileS in dogo-vor o lodenem zbiranju odpadkov iz kmetijstva. Skupaj smo tudi uredili publikacijo za uporabo umetnih gnojil in pro-mocijski publikaciji o naSih pri-delkih in naSih vinogradnikih. Cebelarjem sem pomagala pri nakupu novih rojevin panjevpo hudi epidemiji, zaradi katere smo v naSi pokrajini izgubili skoraj 40% debeljih druzin. Z lovci je bilo sodelovanje zani-mivo in odlidno. Odkrila sem nov svet. Veliko sem se naudila predvsem od naSih briSkih do-madinov, ki niso samo lovci, ampak so predvsem duvaji lastne zemlje, bogate kulturne dediSdi-ne in zdrave ljudske modrosti. Skupaj smo zastavili metodo za kontrolo populacije divjega praSida, ki je v Brdih pravi Skodljivec, in smo pri tem tudi nekaj dosegli. Na podrodju energije podpiramo uporabo obnovljivih virov, konkretno smo to dosegli s fi-nandnim prispevkom za posta-vitev fotovoltaidnih panojev in napravza ogrevanje vode s sond-no energijo. Zelo pomemben dosezek je tudi odstranitev 10.000 kvadratnih metrov azbesta izprivatnih last-nin: kritine, kurniki, izolacije itd. V tem primeru smo vsakemu obdanu izpladali polovico celot-nega stroSka in mu ponudili kompleten servis. Na Krasu se je zadel projekt KRAS 2014+. Cilj projekta je dodelati krajinsko podobo Krasa in ustva-riti pogoje za razvoj gospodar-skih dejavnosti, ki morajo ved-no spoStovati okolje, v katerem se bodo razvijale. Prav v tem duhu smo ustanovili podjetje LAS KRAS, ki pa zal Se ne deluje s polno paro, ker mu dezela ni dodelila finandnih dotacij. Tu bom kondala svoje naSte-vanje, ker bova drugade pisala samo o tem, kar je bilo nareje-nega. Vedno smo govorili samo o tvojem delu, mogoCe bi nam povedala tudi kaj o sebi, kakS-na je bila ta politiCna izkuSnja na osebni ravni. Izredna. Ce pomislim, kakSna sem bila pred petimi leti, se mi zdi, da sem bila neka druga ose-ba. Veliko sem se spremenila. Iz-luSdila sem svoje bistvo in ugo-tovila, kaj je v zivljenju po-membno in kaj ni - vsaj za zdaj. Ni bilo lahko, predvsem zato, ker to delo zahteva vdasih res ne- verjetne komunikacijske spo-sobnosti, veliko potrpezljivosti, obvladovanja lastnih obdutkov. Politika ni samo marketing, je umetnost spletanja razlidnih od-nosov, ki privedejo do zastavlje-nih ciljev. Delo z ljudmi je zelo osredujode, vendar je tudi zelo tezko in zapleteno. Vpetih letih sem seznaSla v razlidnih situacijah, odno-sih in polozajih. Znanjein tehnika nid ne pomagata, de ne znaS posluSati ljudi in jim govoriti, tako da te posluSajo in razu-mejo in nato nare-dijo, kar si jim pred-lagal. Kako ti je uspelo usk-laditi osebno in poli-tiCno Zivljenje? Moja hderkica ima danes 5 let; zivo se spominjam, kako sem se z dojendkom v narodju pogovarjala po telefonu z Mirkom Spacapanom in Damijanom Terpi-nom glede odborniSt-va. Mogode sem tak-rat zadela to dogo-divSdino prav zato, ker se je v mojem or-ganizmu sproSdal adrenalin in sem bila pripravljena na vse. K sredi to delo sloni na samoorganizaciji, tako da sem morala uskladiti osebno zivljenje s poklicem. Vsekakor bi brez pomodi svoje rojstne druzine in svojega moza ne mogla delati tega, kar delam. Prepridana pa sem tudi, da sem taka, kakrSna sem, zaradi svojih otrok in zaradi odnosa s svojim mozem: brez njih ne bi vzdrzala. Mod in predvsem osebno no-tranje ravnovesje, ki mi ju daje druzina, ljudje, ki nas ljubijo, je neverjetna. Kandidirala boS v StandreZu za izvolitevvpokrajinski svet. Kako je priSlo do te kandida-ture? Kakäen je program in kakSni so cilji za novo man-datno obdobje? Slovenska skupnost bo na teh volitvah sodelovala - s federativ-nim dogovorom - z Demokrat-sko stranko. Na prejSnjih volitvah vsodelovanju s takratno po-litidno grupacijo Oljke je kandi-diral Marjan BreSdak, ki je dose-gel izreden rezultat: 950 glasov. Stranka, ki je protagonistka krajevne politidne scene ze 30 let, je bila vedno sposobna ve-likega politidnega ravnovesja in sodelovati z drugimi, v Oljki, Marjetici, danes z Demokratsko stranko in obenem ohraniti identiteto politidnega subjekta, katere prioritete so obmodje in ljudje, ki na njem zivijo. Mislim, da nam je to uspelo, ker sta naSa identiteta in naSa sposobnost oblikovanja avtonomne politidne misli in strategije zelo mod-ni. Posledidno se ne bojimo, da bi jo v razmerju z drugimi poli-tidni subjekti izgubili. Na listi Demokratske stranke smo trije Slovenci: AljoSa Sosol za okrozje Gorica II. (Pevma, St-maver, Oslavje, Podgora in Strazice) in Vesna Tomsic za okrozje Sovodnje, Doberdob, Za-graj. StandreSko okrozje je za mesto Gorica izrednega in strateSkega pomena; predvsem ker daje me-stu pedat glavnega mesta pok-rajine: tu se zadne ali kondna hi-tra cesta, tu so logistidni center SDAG, letaliSde, Soda, distilna na-prava, ekoloSki otok, industrij-ska cona, bolniSnica, pomembni Sportni objekti za celo mesto: ba-zen, Stadion, nova telovadnica Palaconi, nogometno igriSde Ju-ventine, teniSko igriSde, soSki park. Mojprogram postavlja vsrediSde vsega dloveka in skupnost, vka-teri zivi, in si zastavlja za cilj kakovost zivljenja prebivalcev tega dela mesta, ki je pod izred-nimi infrastukturnimi pritiski. Potrebno se je lotiti dejanske - ne samo nadrtovane - ureditve pro-meta, dokondati soSki park, po-sodobiti distilno napravo in od-praviti pomanjkljivosti le-te. Tre-ba je zahtevati, da so nadrtovane in dograjene infrastrukture, take, ki spoStujejo vse predpise za zaSdito okolja in ustvarijo dim manj nevSednosti domadinom. V Standrezu ima prioriteto kakovost bivanja. Izvolitev ne bo lahka, potrebno bo veliko dela in truda. Prepridana pa sem, da bomo dobro opravljali delo. In topovem vmnozini, kerne bom delala sama. Smo namred ekipa: Strandrezci, od Marjana BreSdaka do Bozidarja Tabaja, vsi sodelujejo in se bomo trudili, da bomo zmagali. Predsednik Gherghetta je za-gotovil SSk odborniSko mesto? Pogajanja so Sla in gredo vedno v to smer. Obljubil nam je od-borniSko mesto in Se kaj. Jaz pa sem kotsv. Tomaz: doklerne bomo zmagali in dokler ne bodo vse igrice za nami in ne bo pisa-lo drno na belem, bom delala za to. Po petih letih vem, da nobe-na obljuba ni sveta, vpolitiki pa sploh ne. Spredsednikom Gher-ghetto imava dober odnos in se spoStujeva. V petih letih sva se sprla in skregala neStetokrat, vendar sem se od njega veliko naudila: je pravi politik in ga spoStujem, ker ne glede na nje-gove znadajske poteze, ki mar-sikomu niso vSed, verjame v zdrave principe, je sposoben treznega razmiSljanja in je tudi zelo delaven dlovek. Politika v naSi pokrajini je vdasih zelo ma-lenkosta. Veliki ideali in najbolj pobozne zelje se vedno preple-tajo z osebnimi zeljami, strastmi vseh vrst, strahovi, nevoSdljivo-stmi, neznanjem in ne ve-denjem in Se z marsidim, kar je popolnoma dloveSko. Upravljati in igrati vodilno politidno vlogo na dezelni sceni s tako pokrajino, kot je naSa, v tem dasu, ko se delajo veliki projekti, kot je Sirjenje avtoceste, ko segovori o hitri zeleznici na TrMkem in na Krasu, o novem trziSkem prista-niSdu, ko v VileSu nadrtujejo nov trgovski park, v Gradezu pa novo VIPnaselje (podobno tistemu v Sesljanskem zalivu), katerega na-lozba se bliza 1 milijardi evrov, skratka, ko bi obmodje bilo lahko popolnoma unideno ali bo v najboljSi hipotezi dozivelo korenito preobrazbo - je zelo kompleksno in zahteva velik dut odgovornosti. Mislim, da smo vsi, predsednik Gherghetta in njegov odbor, dokazali, da smo lahko kos tem izzivom. JurijPaljk Predstavitev kandidature Demokratske stranke in Enrica Gherghette "Mara Cernic bo podpredsednica, imamo odlicno skupino za vladanje!" Stemi besedami je kandidat Demokratske stranke Enrico Gherghetta predstavil svojo kandidatno listo, za katero je dejal, da jo sestavljajo sposobni mladi ljudje, a tudi izkuSeni javni up-ravitelji. Na predstavitvi kandi-datne liste na trgu pred severno zelezniSko postajo v Gorici je min-ulo soboto, 9. aprila, najprej spre-govoril tajnik stranke Omar Greco, ki je poudaril predvsem dejstvo, da Cernic za podpredsednico zaradi tega dogovora, ampak zato, "ker je izjemno sposobna in s tem hodem dati tudi mestu Gorica moüan Signal" ! Sicer pa bosta na kandidatni listi Demokratske stranke Se dva Slovenca, in sicer Vesna TomsiC, ki bo kandidirala v okrozju Zagraj, ter Aljoäa Sosol v okrozju Gorica 2, medtem ko bo Mara Cernic kan-didatinja v okrozju Standrez. O podpori listi, ki jo vodi Enrico tudi glavne smernice svojega volil-nega programa, ki bo slonel predvsem na prizadevanju, da bi prebi-valci goriSke pokrajine postali bo-gatejSi tako na materialni kot na duhovni ravni. Prikazal je mozen razvoj goriSkega letaliSCa, kjer bi morali zgraditi vojaSnici za polici-jo in oroznike, sodoben zapor, ki ga mesto ob zaprtju starega nujno potrebuje, kraj sreCevanj za mlade in dejal, da je treba urediti Sportno se bodo za svet goriSke pokrajine potegovali razliCni ljudje z vsega obmoCja goriSke pokrajine kot tudi Gorice same. Kandidat za predsednika goriSke pokrajine Enrico Gherghetta je spregovoril tudi o posebnem dogovoru, ki ga ima Demokratska stranka s stranko Slovenska skupnost; izrecno je tudi poudaril, da ne bo postavil Mare Gherhetta, je spregovoril tudi po-krajinski tajnik stranke Slovenska skupnost julijan Cavdek, ki je poudaril dejstvo, da se v stranki drzijo dogovora z Demokratsko stranko in so veseli dejstva, da dajejo v DS veliko pozornost slovenski narod-ni skupnosti na GoriSkem; Gher-ghetti je zazelel prepriCljivo zma-go. Gherghetta je seveda nakazal letaliSde. Spregovoril je tudi o tem, da mora GoriSka postati zanimiva za mlade podjetnike, kot je tudi nakazal moznosti razvoja trziSkega pristaniSda in zagotovil, da briSki blagovni znamki Collio nihde ne sme nasprotovati, saj gre za eno na-jbolj prepoznavnih blagovnih znamk za vina v svetu. JUP Sklad I Fondazione v ONLUS V DORCE SARDOC S prispevkom »petih tisocink« davka Irpef lahko pomagas slovenski ustanovi... Letosnjih »pet tisocink« davka na dohodke fizicnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorce Sardoc, ki podeljuje stipendije zasluznim manj premoznim slovenskim studentom. Od ustanovitve prejemajo stipendije Sklada Dorce Sardoc tudi ucenci dvojezicne sole v Spetru. Kaj je prispevek »pet tisocink«? »Pet tisocink« je prispevek, ki ga predvideva zakon st. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplacevalci namenijo manjsi delez davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorce Sardoc. Scheda per la scelta della destinatione dell'8 per mille dell'IRPEF e del 5 fier mille deiriRPEF ÄÄt.® i— 1—— — Mod. 730/2008 al sostltuto d Imposln. nl CODICE FISCALE (obbligalorlo) DATI ANAGRAFICI oomö' T^uese ! anno COMUNE ' -" j. _ i. ^ NOVI Gonska glas Ucenci OS 0. Zupancic so obiskali gorisko obcino posege. Bili so navduSeni in odbornico toliko povpraSevali, da jim je svetovala, naj svoje zahteve napiSejo in odpoSljejo na njen urad. Prosili so za povezavo Sole na internet, za nove table, za viSjo ograjo na Solskem dvori5£u. VpraSali so, kdaj bo urejena telovadnica, Ce bi lahko olepSali sive Solske stene z grafitnimi risbami... Poleg obCinske palaCe so si otroci ogledali Se sede2 mestnih redarjev in obänski park. Ob koncu Se kritiCna pripomba: ker je bila na obisku slovenska Sola, bi morala obäna poskrbeti za dvojeziCno razlago in gradivo, Cesar pa seveda ni storila! V odkrivanju upravnih prostorov Vsredo, 6. aprila, sta Cetrta razreda osnovne Sole Oton ZupanCiC v spremstvu uCiteljic Majde Gergolet in Sare Bresciani obiskala goriSko obäno. Otroci, ki jim je na vratu visel karton&k s sliko in osebnimi podatki, so se iz Sole iz ulice Brolo peS odpravili proti obCini. Tarn jih je Cakala svetnica Marilka KorSiC, ki jih je pospremila v poslopje za voden ogled. Svetnica se je z razredom sreCala ze v ponedeljek na Soli in u&nce seznanila s sestavo in delovanjem goriSke obCine in obCinskih uradov. Poudarila je prisotnost petih slovenskih svetnikov: Bozidarja Tabaja, AleSa Waltritscha, Marka MarinCiCa, Silvana PrimoziCa in Marilke KorSiC med Stiridesetimi svetniki, ki poleg zupana Romolija sestavljajo obänski svet. Ko so uäteljice najavile obisk, so jim namreC sporoCili, da je Cas za ogled strogo doloCen in da bo za razlago v slovenSCini med ogledom zmanjkalo Casa. Obisk na obCini je trajal kar tri ure. UCenci so si najprej ogledali sejno dvorano obünskega sveta, kjer jih je sprejela odbornica Silvana Romano, s katero so se otroci tudi fotografirali. UCenci so pokazali izredno znanje in zanimanje. Lepo so spremljali razlago in odbornici postavili vpraSanja pred mikrofoni, ki jih uporabljajo svetniki za svoje Enajsta pevska revija otroskih in mladinskih zborov Zlata grla Mnozicna udelezba potrjuje ljubezen do petja Tudi letoSnje srecanje slo-venskih otroSkih in mladinskih zborov Zlata grla je za nami. Ze enajstiC zapo-vrstjo so se mladi ljubitelji petja zbrali na reviji, ki jo pri-reja Prosvetno druStvo z Vrha Sv. Mihaela v sodelovanju z Zdruzenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica. Zlata grla so zapela v dveh pevskih dneh. V soboto, 9. aprila, je v Kulturnem domu v Sovodnjah ob SoCi stekel revijski del, ne-delja, 10. aprila, pa je bila namenjena tekmovalnim sestavom, najprej mladin-skim, v popoldanskih urah pa Se otroSkim. Predstavili so se v primer-no resnem vzduSju Kul-turnega centra Lojze Bratuz v Gorici. Na sobotnem veCeru je zapelo kar deset otroSkih, mladinskih in Solskih zborov. Tako lepo stevilo je spet dokaz, da spada petje med temeljne kulturne sesta-vine naSega jezikovnega pro-stora, zaCenSi z mladimi in najmlajsimi. Otroci in njihovi mentorji se v skupnem sodelovanju in veCkrat zahtevnem delu spoprijemajo z lepoto glasbe v najrazliCnejSih oblikah, ki pa vedno delujejo ljubko, prijetno. Glasba je lahko ze od mladih nog tudi podrofije iskanja kakovosti in domiselnosti; prav temu je bila namenjena dolga nedeljska maratona. Tekmovalni del so zjutraj od-prli Stirje mladinski zbori. Sre-brno priznanje je Slo v Bazovi-co, in sicer MIPZ Anton Mar- Duhovnija sv. Ivana iz Gorice pripravlja ze tretje leto zapored duhovno pripravo na BoziC in Veliko not za goriSke otroke in mladino, ki se pripravljajo na prejem zakramentov. Zraven povabi tudi goriSke skavte, volCiCe in volkuljice, izvidnike in vodnice. Medtem ko po-tekajo priprave na BoziC med Mladinskim domom in do-mom F. Mocnik v Gorici, se za velikoiioCno pripravo odloCijo za krizev pot: dve leti so roma-li na Sveto Goro, letos pa na Mi-renski Grad. Veliko Stevilo mladih se je tako v soboto, 9. aprila, v toplem pomladnem popoldnevu v dveh skupinah povzpelo na Mi-renski Grad v spremstvu zu-pnika Marijana MarkeziCa, ka-tehistinj Majde, Mirjam, Ane in Katerine, skavtskih voditeljev Alenke, Simona Petra in Aljaza, tin SlomSek pod vodstvom Zdenke Kav£i£-Krizman£i£. Zlato priznanje so prejele pevke vokalne skupine nizje srednje Sole Sv. Ciril in Metod iz Trsta, vodi jih Maurizio Marchessich, prav tako zlato pa so ovenCali Cezmejni mladinski pevski zbor Krasje iz TrebC. Mlada zborovodja Petra Grassi je pevkam pomagala tudi do priznanja za najboljSo izvedbo Ijudske pesmi, in sicer novosti Beri rozmarin zeleni v prired-bi Ane Celin. DomaCinke mla-dinske vokalne skupine Bo-deCa neza z Vrha Sv. Mihaela so si pod taktirko Mateje Cer-nic priborile zlato priznanje z odliko in priznanje za naj-boljäi zborovski sestav. Tekmovalni del se je nadalje-val v nedeljskem popoldnevu, ko so na oder stopili Se otroSki zbori. Zacnimo spisek z brona-sto ovenCanima OPZ OS Josip Abram iz Pevme z zborovodjo mamic, oCetov in pogumnih babic. Po poti so se ustavili ob postajah krizevega pota, kjer so osnovnoSolci ob lepih ilustra-cijah brali iz knjizice, ki jo je iz-dalo OgnjiSCe Sice, ki Ijubi vse ljudi (avtorici Karmen SmodiS -Berta Golob). Srednje in viSjeSolci pa so imeli malo zah-tevnejSe besedilo. Med potjo so tudi zapeli kako postno pesem. Na vrhu so po skupni sliki stopili v cerkev, kjer jih je pricakal g. Peter Zakelj. Mlade je vpraSal, ali vedo, kaj je greh. "Je morda greh, Ce delam kaj narobe? Ce si obujem cevlje narobe, je to napaka, ne greh. Greh je, ko na-redim nekaj proti ljubezni. Na primer, ko grem mimo prija-telja in ga ne pogledam, mu ne izkazem pozornosti, mu ne izkazem ljubezni". NaStel je se-dem glavnih grehov in jih raz-lozil. "Napuh - ko si oSaben, ze-liS biti povsod prvi, preziraS Marto FerletiC in proseSkim OPZ OS Avgust Cernigoj, ki ga vodi Jana DrasiC. Srebrna priznanja so Sla OPZ OS iz Romja-na in zborovodji Luciji La-vrenCiC Terpin, OPZ KD So-vodnje z dirigentko Jano Dra- siC, srebrni so bili Se pevci OPZ OS Virgila SCeka iz Nabrezine, ki jih je vodila zborovodja Petra Grassi. Treh zlatih priznanj so bili delezni Se OPZ Dr. Bo-gomir Magajna Divaca, ki je z zborovodjo Ado Skamperle prejel Se priznanje za najboljSi zborovski zvok, OPZ KraSki cvet iz Trebc, ki je pod vodstvom sestre Karmen Koren po mnenju zirije izvedel tudi naj-bolj prepriCljiv nastop, OPZ Veseljaki iz Doberdoba z dirigentko Lucijo LavrenCiC Terpin, ki je prejel tudi priznanje za najboljSi izbor programa. Med dolgotrajnim Cakanjem na odlocitev zirije se je pred-stavila skupina GledaliSCe na vrvici iz Nove Gorice in prika-zala gledaliSko glasbeno pred-stavo Mali korenjak v reziji priznanega reziserja Emila AberSka. Ta je tokrat v svojo predstavo vklj ucil verze Nika Grafenauerja, ki so Stevilne starSe, mentorje in mlade pev-ce primerno pospremili do konca ve&ra. Komisijo tekmo-valnega dela 11. revije Zlata grla so sestavljali Sindija SiSko, Damjana Cevdek Jug in Janja Dragan. Komisija je ob koncu izrazila presenecenje nad nadpovpreC-no kakovostjo petja na tekmo- Foto DP valnem koncertu, posebno v kategoriji mladinskih zborov. MnoziCna udelezba na revij-skem delu je vsekakor spod-budno dejstvo in kaze na zivo-st obmejne zborovske otroSke in mladinske scene. Clanom zirije in organizatorjem se pri-druzujemo v upanju, da bi se v naslednjih letih tudi manj am-biciozni zbori in zborovodje udelezili tekmovalnega dela goriSke revije. Verjamemo, da je skupni interes vseh razvoj zborovstva v smeri kakovosti, originalnosti in muzikalnosti, kar ostajajo, kljub zarenju kompetitivnosti, temeljne vrednote zborovske glasbe. Jemej Söek Obvestila Vpetek, 15. aprila, bo ob 20. uri v Podgori od nekdanje sole do vodovoda na Kalvariji spokorniski sv. krizev pot, zaobljubljen za mesto Gorico, kot ga je zeIeI prvi goriski nadskof Karl Mihael Attems. V galeriji Kulturnega doma v Gorici bo do 15. aprila odprta dokumentarna fotografska razstava ob 100-letnici Slovenskega planinskega drustva v Gorici (SPDG 1911-2011). Franciskanski samostan Sveta Gora vabi v nedeljo, 17. aprila, ob 15. uri v Franciskovo dvorano na odprtje 6. razstave velikonocnih pirhov. Priloznostni nagovori: gvardijan p. Bogdan Knavs, predsednik sveta KS Solkan Jozef Leban, podzupan MO Nova Gorica mag. Tomaz Slokar, o razstavi Justina Doljak. A§Z Olympia vabi v ponedeljek, 18. aprila, ob 16.30 v telovadnico na Drevoredu 20. septembra na velikonocni prikaz dela. Predstavile se bodo skupine gymplay, orodne telovadbe, ritmike in sportnega plesa. VelikonoCni jedilnik: spargljev zavitek s sirovo omako, popecene jagenjckove zarebrnice z zelisci, hrustljavi krompir in mladi grah, orehova in pehtranova potica. Kuharski tecaj bo v sredo, 20. 4. 2011, ob 18. uri v Dijaskem domu S. Gregorcica v Gorici. Za prijave in informacije: +334.2825853, promo@adformandum. eu Barvanjepirhov: velikonocna likovna delavnica za otroke bo v cetrtek, 21. aprila 2011, od 15.00 do 18.00 v kulturnem domu na Bukovju v Steverjanu. Otroci naj s sabo prinesejo 6 kuhanih jajc, od teh 2 kuhani v rdecem vinu. Info: +39.347.0162172. VelikonoCno potovanje s Krutom v “Baltske prestolnice” od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Informacije na sedezu Kruta, ul. Cicerone 8/B, tel. 040/360072. KRUTvabi na cvetlicni sejem Euroflora, ki bo v Genovi od 25. do 26. aprila. Informacije na sedezu Kruta, ul. Cicerone 8/B, tel. 040 360072. Romanje v Medjugorje od 13. do 16. maja 2011. Predviden je vzpon na Krizevac in hrib prikazovanj, obisk skupnosti Cenacolo ter udelezbe pri masnih daritvah. Nastanitev pri druzinah v bliznji okolici. Potrebna veljavna osebna izkaznica: Prijave: zupnik dr. Joze Markuza 040 229166, g. Darko 0481 882395 ali 0481 32121, ga. Ana 003865 3022503. Z Novim glasom v Nemfijo od 14. do 21. junija 2011. Prijava in informacije na upravi NG v Gorici, tel. 0481 533177, in na urednistvu v Trstu, tel. 040 365473. Akontacija ob vpisu: 200,00 evrov. Kdor bi zelel prejeti program potovanja po elektronski posti, naj sporoci na naslov mohorjeva@gmail. com. Slovensko planinsko druStvo v Gorici prireja ob 100-letnici ustanovitve vecdnevni planinsko-turisticni izlet v Bolgarijo od 25. junija do 3. julija. Prevoz z avtobusom. Prednost imajo clani. Jeziki in raCunalniStvo: s poznavanjem tujih jezikov postanes drzavljan sveta! Tecaji racunalnistva pa ponujajo prakticno znanje dela z racunalnikom. Si zacetnik ali pa zelis izboljsati svoje znanje jezikov? Izbiraj med programi: slovenscina (Al, A2), anglescina (Al, A2, B2), nemscina (Al, A2), spanscina (Al), ruscina (Al). Zelis se nauciti rokovanja z racunalniskimi programi? Udelezi se tecajev ECDL CORE START (Win XP, Office 2007) in ADOBE PHOTOSHOP za poklicno oblikovanje digitalnih fotografij. Vec na spletni strani www. adformandum. eu ali na sedezu v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 0481.81826, email: go@adformandum. eu. SploSno knjigovodstvo (60 ur), tecaj za vse, ki zelijo spoznati tehnike za knjizenje posameznih racunovodskih operacij, in Uspesna komunikacija (33 ur), tecaj, ki se osredotoca na tehnike za ustvarjanje ucinkovitih odnosov z izboljsanjem tehnik poslusanja. Vec na spletni strani www. adformandum. eu ali na sedezu v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 0481.81826, email: go@adformandum. eu. Oljkarstvo (60 ur): tecaj iz kmetijskega sektorja, namenjen vsem, ki zelijo spoznati tehnike upravljanja oljcnih nasadov. Vec na spletni strani www. adformandum. eu ali na sedezu v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 0481.81826, email: go@adformandum. eu. Upravljanje finanCnega poslovanja podjetja (60 ur), tecaj, ki omogoca udelezencem sodelovanje pri upravljanju financnega poslovanja podjetja, ter Tehnike prodaje (48 ur), tecaj, ki preucuje uporabo prodajnih, pogajalskih in svetovalnih tehnik za zadostitev potreb in zahtev kupcev in strank. Vec na spletni strani www. adformandum. eu ali na sedezu v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 0481.81826, email: go@adformandum. eu. Pomoü Japonski: Misijonski krozek Rojan zbira denarne prispevke, ki jih bo izrocil patru Vladimirju Kosu za sirotisnico v Tokiu in za vse, kar je v tem popotresnem casu najbolj potrebno za tamkajsnje ljudi v stiski. Dar lahko nakazete preko banke na: MISIJONSKI KROZEK ROJAN, via Cordaroli 29, 34135 Trieste, IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948, Codice BIC: CCTSIT2TXXX, Saksida - tel. 040-36-21-20. RADIO SPAZIO 103 Slovenske oddaje (od 15.4.2011 do 21.4.2011) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Gorisko 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od 21.30 do 22.30. Ob nedeljah od 14.30 do 15.30. Spored: Petek, 15. aprila (v studiu Niko Klanjscek): Zvocni zapis: posnetki z nasih kulturnih Brireditev - Glasba iz studia 2. edelja, 17. aprila (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benecijo: oddaja v benecanskem in rezijanskem narecju. Ponedeljek, 18. aprila (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna, zabavna in zborovska glasba - Zanimivosti v nasi okolici - Iz krscanskega sveta - Obvestila. Torek, 19. aprila (v studiu Matjaz Pintar): Utrinki v nasem prostoru - Glasbena oddaja z Matiazem. Sreda, 20. aprila (v studiu Danilo Cotar): Pogled v duso in svet: Iz goriske preteklosti II. el - Izbor melodii. etrtek, 21. aprila (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti doma in po svetu - Obvestila. SLOVENSKO PLANINSKO DRUSTVO GORICA vabi v petek, 15. aprila 2011 v malo dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuz v Gorici ob 19.30 v drugem sklicu na REDNI 0BCNI ZBOR ob 20.30 na predstavitev anastaticnega ponatisa knjizice GEOLOSKIIZPREHODI PO GORISKEM prof. Ferdinanda Seidla lazeS in se opravifiiS, da je to di-plomacija". Poudaril je, da greh uniCuje nas in naSe odnose. Milost pa nam pomaga, da se bo-rimo proti grehu. Po spovedi se spet povezemo z drugimi, naSi odnosi so potem lahko spet le-pi, ker smo okusili odpuSCanje in Bozjo ljubezen. Sledili sta sveta spoved in maSa, pri kateri so udelezenci sodelo-vali s proSnjami, zahvalami in petjem ob spremljavi kitar Ja-sne, Tadeja in Petra. Duhovnija sv. Ivana se pripravlja tudi na sodelovanje pri mestnem krizevem potu na ve-liki petek zveCer, ki ga vodi go-riSki nadSkof Dino De Antoni. LetoSnja tema je Izberi potkriza in obarvaj svoje zivljenje. Prva in druga postaja bosta v slo-venSöni o temi Praviänost. Vsi toplo vabljeni, posebno mladi. (AT-KF) konkuren-co, si tek-movalen. Jeza - ko si siten in zivCen, se zaradi tega ne opra-viCiS in se jeziS. Leno-ba - ko ne delaS tega, kar bi moral, in reCeS, da 'pavziraS' ali poCivaS. HinavSCina - ko Krizev pot in duhovna priprava na Veliko noc Otroci in mladi na Mirenskem Gradu druge. Lakomnost - ko hoCeS vedno veC, vse hoCeS zase in po-staneS pozreSen. NeCistost - ko imaS grd odnos do svojega tele-sa in telesa drugega; pozelenje, spolnost, intimnost. NevoSClji-vost - ko zavidaS drugemu, se boriS s PIKA WA (PESM)I Majda Artac Sturman Sam. Govorim, pravzaprav govo-ridim. Res, dober sem v besedah, zatajim pa v praksi. Govorim, kako bi moralo biti vse popolno, kako bi drugi morali biti popolni, sam pa nisem nikakrSen zgled. Vem, tako ti otezujem ta kriz, tako ga otezujem drugim... Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. Postaja - Jezusa sledejo in mu po-nudijo vina, meäanega z Mdem Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Ker si s svojim krizem svet odreSil. Obleka - dlovekovo dostojanstvo. Tako pogosto svojim bratom in sestram vzamem to dostojanstvo, kakor so tebi vzeli obleko. S svoji-mi mislimi, besedami in dejanji marsikoga oropam za njegovo Bozje otroStvo, z njega trgam be-lo obladilo, ki ga je dobil pri krstu. Svoje brate in sestre teptam v prah, jih dajem v nid ... Pomagaj rni, Gospod, da born spoStoval dostojanstvo svojega bliznjega, se zavedal, da si v vsakem izmed njih. Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. Postaja - Jezusa pribijejo na kriZ Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Ker si s svojim krizem svet odreSil. Ko te pribijejo na kriz, nisi kakor drugi, ki so se upirali, ampak se prostovoljno predaS, razprostreS svoje roke po lesu. Do konca hodeS zadutiti boledino krizanja. Pomagaj mi vedno, ko se zelim upirati in vztrajati v svoji trmi, da po tvojem zgledu sprejmem, brez upiranja. Pa tudi preizkuSnje naj sprejemam v tem duhu, kakor je dejal modri Job: "Dobro smo prejemali od Gospoda, zakaj bi hudega ne sprejeli" (Job 2,10). Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. Postaja - Jezus umre na kriZu Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Ker si s svojim krizem svet odreSil. Sele ko si visel na kriZu, so lahko pribili tisti naziv nad tvojo glavo, da si resnidni kralj. Sele sedaj si poviSan v pravega kralja sveta. Zdaj razumem, kar si rekel dvema udencema, ki sta te prosila, da bi sedela na tvoji desnici in levici v nebesih. Prevedkrat sem gospo-dovalen in hodem uveljavljati svoj prav, Zelim prevladati. Ti me na krizu udiS, da moram umreti tem teznjam. Ce zelim biti pravi voditelj svoje drede, moram biti njen sluzabnik, sluzabnik Ijubez-ni po tvojem zgledu. Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. Postaja - Jezusa snamejo s kriZa in ga poloZijo materi v narodje Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Ker si s svojim krizem svet odreSil. Ko si umrl na krizu, vseeno nisi bil sam, pod tvojim krizem so bi-li tisti najbolj zvesti, najbolj verni. Ce so te vsi drugi zapustili, vse dloveStvo, pa so vseeno Se nekate-ri, ki te niso nehali ljubiti. Tu je narodje tvoje matere, ki te spet lju-bede sprejema, kakor te je ob roj-stvu. Morda v svoji ozkogledosti in samopomilovanju prevedkrat vidim le samega sebe in svoje tr-pljenje, da bi lahko opazil ljudi, ki mi vedno stojijo ob strani, kamorkoli grem. Tudi v Marijino narodje se nodem spustiti, ker sem preved ponosen, pa bi bilo tako osvo-bajajode, tako prijetno... Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. Postaja - Jezusa poloZijo v grob Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Ker si s svojim kriZem svet odreSil. Ko te Jozef iz Arimateje polozi v grob, mu ni Skoda nobene stvari. Mazili te z najbolj Simi diSavami, polozi te v nov grob, samo zate izklesan v skalo. Ko bi bil jaz tako radodaren do tebe. Za tvojo daritev, za prostor te daritve, za ozna-nilo tvoje besede je treba tako pazljivo gledati, da se ne porabi preved ... pa tudi sebe kar preved vardujem in se ti ne predam v celoti. Zate ni nid preved. Namesto da bi Siril tvoj vonj po svetu, kakor je dejal apostol Pavel, pustim, da se Siri vonj po gni-lobi, po propadanju. V tem pro-padu bi morala moja vera Siriti tisti prijetni vonj, po katerem se smrad umrlega semena spreme-ni v najprijetnejSi vonj kruha zivljenja. Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. Ko Jezusa polagajo v grob, nad Kalvarijo ze podasi vzhaja zarja Velike nodi, ki pa je ne moremo dodakati z Jezusom, de se z njim najprej ne spustimo v trpljenje in smrt. NaS stari dlovek mora umreti, da lahko vstane novi. Kristus, kot smo lahko videli, tudi danes trpi, je v agoniji, smrtnem boju, v vsakem bolnem in trpedem na tem svetu. Karkoli torej storimo kateremu koli od teh, storimo Je-zusu samemu. Jezus nas udi po-niznega prenaSanja, pa tudi obdu-tljivosti za sodloveka, hkrati pa nas poziva k sodutju. Bliznjega lahko zares sredamo le, de se sredata najini srci. me ne zanimajo. Gospod, spusti rnoj pogled v prah, v katerem lezijo! Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. Postaja - Jezus sreda jeruza-lemske fene Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Ker si s svojim krizem svet odreSil. Ko si se sredal z jeruzalem-skimi zenami, ljubi Jezus, so vse tvoje tezave Sie v ozadje. Tvoje trpljenje te sploh ni zanimalo, ampak so te zanimale njihove zgodbe. Kolikokrat sem najnesrednejSi dlovek na svetu jaz! Vsem tozim, kako mi je hudo in sem najbolj zadovoljen, kadar me tudi drugi pomilujejo. Kaj mi pravzaprav poseb-nega primanjkuje? Imam dom, mnogi ga nimajo, imam dokaj nov avto, mnogi se vozijo v starih "kripah", jesti imam Se preved, mnogi pa ne vedo, ali bodo imeli dovolj, da bodo preziveli druzino v naslednjih dneh. Zakaj sem vedno jaz najpo-membnejSi? Gospod, naj tolazim in naj ne bom to-lazen! Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. Postaja - Jezus tretjid pade pod kriZem Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Ker si s svojim krizem svet odreSil. Ob tvojem tretjem padcu pomi-slim, kako trpiS v sami svoji Cerk-vi. Kolikokrat te zlorabljam za svoje namene. Kolikokrat oprav-ljam svete skrivnosti tako avto-matsko, ne da bi se sploh zavedal tvoje prisotnosti. Tvoje besede ve-likokrat ne sliSim in je ne poslu- Smeh Mesec je raztresel svoj zeleni smeh. Vrba se do vode je nagnila. V ozkem stolpu je zajokal bron. Stara ura je polnod odbila. S Salom, ki je srkal vonj naicis, sem skrivaj vpomladni vrtstopila. Slak ovil je noge dolgih miz, divja trta je ogiajo skiila. Zadaj so goie ko tezke lise pile kos ledenega neba; bleda nod je tiho, vedno tiSe tkala pot do mojega srca. Vida Täufer (1903 -1966) Pesem z vabljivim naslovom, za kate-rim se skriva otozno dozivetje pom-ladne nodi, najdemo v marsikaterem zbor-niku slovenske poezije. Njena avtorica je si-cer izdala nekaj pesniSkih zbirk - iz zbirke Veje v vetru (1938) je tudi zgornja pesem -, kot marsikatera zenska literarna ustvarjalka pa ni bila dovolj ovrednotena. Zeleni smeh, ki ga je raztresel mesec, uvaja v pomladno vzduSje, a obenem v brstenje nekega tezko ubesedljivega obdutka. Narav-ni elementi, luna, vrba, divja trta in gore, so poosebljeni. Vse se stopnjuje v crescendu: kratki stavki prve Stirivrstidnice se pokrivajo z verzi, s personifikacijami in metonimijo (bron namesto zvon) zarisujejo sliko nodne pokrajine. Druga kitica se razklene v dve po-vedi: pesnica, ovita v §al narcisnega vonja, stopa v vrt, ki di§i ne samo po cvetju, tem-ved po skrivnosti, v katero sta ga ovila slak in divja trta. Zadnja kitica z eno samo po- Postni cas Duhovnik moli krizev pot vedjo poudarja intimno dozivljanje pom-ladne nodi. Na obzorju se dviga nekaj tezke-ga in ledenega. Kljub veselemu vzduSju, ki ga je obljubljal naslov, si bleda nod nesliSno, tiho utira pot v pesnidino srce. Ne gre ved za pesem kot vtis, temved za bolj ekspresiven pesniSki izraz, za klasidno umirjen iztis notranjega podutja. S tega vidika je v pesmi, kjer se rimajo le sodi verzi, opaziti razme-roma malo pridevnikov, nosilke po-mena so zlasti zveze zeleni smeh, tezke lise, kos ledenega neba, bleda nod. Za konec pa Se to: ali je lahko smeh ze-len? Lahko je glasen, zvonek, pritajen. Kaj torej? Besedni zvezi, ki zdruzuje razlidne dutne zaznave (v tem prime-ru vidno in sluSno), pravimo sineste-zija. V vsakdanjem govoru jo upora-bljamo, ko govorimo na primer o kridedi barvi. V monumentalni rapsodiji Duma Zupandid poje takole: "... in pisanih rutso vesele tvoje odi, /zdravih, rjavih licin bisernobelega smeha, / kretenj oglatih... Ob teh verzih skoraj zasliSim dekliSki smeh, sliSim ga kot kotrljanje bisernobelih korald strgane ogrlice, ki se stresajo na tla. Sen izgovor. Casa je dovolj, le vzamem si ga ne. Se zase si ga ne vzamem, pa bi si ga za druge ... Gospod, daj mi usmiljeno in dutede srce, da bom zadutil in videl bra-ta in sestro v stiski, da bom videl tvoj izmudeni obraz v njih. Vtisni migavsrce! Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. Postaja - Jezus drugid pade pod kriZem Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Ker si s svojim krizem svet odreSil. Gledam te, kako drugid leziS pod tezo kriza. Tudi sam vedkrat pa-dem pod krizem - s tvojo pomodjo se po navadi tudi hitro po-berem. Spet pa ti moram priznati svojo neobdutljivost. Ljudje okrog mene namred padajo in padajo pod tezo svojih krizev, a me to kaj dosti ne gane, pustim jih same, kakor so tudi tebe samega pustili lezati pod tezo naSih grehov. Ljudem bi moral prinaSati upanje, moral bi jim prinaSati tebe, a sem vedinoma zaprt v svoji vsakodnevni zadrtani poti, ki je na zupniji. NajpomembnejSa je moja pot, poti drugih, predvsem tiste trnjeve, Dragi duhovnik, dragi brat in sestra. S tem krizevim potom se bomo nekoliko spustili v kozo duhovnika v njegovem vsakdanjem delu. Ne gre tolikoza nje-gov osebni krizev pot kakor bolj za duhovnikov pregled njegove-ga Zivljenja, delovanja, odnosa do Gospoda in do bratovin sestra. Je nekakSno izpraSevanje vesti, neke vrste refleksija zivljenja in delovanja vludi krizevega pota. Zelim ti, dragi brat, draga sestra, da bi krizev pot lepo dozivel/dozivela, hkrati pa naSel/naSla vnjem kako podrodje, na katerem je treba Se delati, se Se bolj potruditi, ki ti povzroda najved tezav, da ne mo-reS bolj rasti v osebni hoji za Go-spodom. Morda boS s pomodjo tega krizevega pota lazje no-sil/nosila svoj kriz na krizevem potu svojega zivljenja. Andrej Vondina Postaja - Pilat Jezusa obsodi na smrt Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Ker si s svojim krizem svet odreSil. Moj Bog, ko te gledam, kako ne-modno stojiS pred Pilatom, ne kriv ne dolzen, se skuSam spomniti, kako v svojem zivljenju tudi sam presojam in obsojam ljudi. Kolikokrat se postavim za zglednega, poboz-nega, delavnega vo-ditelja, v resnici pa sem prav tak ali Se vedji greSnik od fara-nov in bratov duhovnikov, ki jih obsojam. Ali ne s tem pravzaprav povzro-dam smrt sebi in svojim bratom? Zelim ziveti in zelim, da bi v polnosti zive-li tudi vsi moji bratje in sestre. ISdem usmiljeni pogled tebe, ki si ga naklonil ljudem okoli sebe, deprav si bil obsojen ti sam. Ta tvoj pogled naj me prisili, da najprej izderem bruno iz svojega odesa, da bom potem videl izdre-ti iver iz odesa svojega brata. Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. Postaja - Jezus vzame kriZ na svoje rame Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Ker si s svojim krizem svet odreSil. Gospod, ti si brez upiranja in od-vednih besed sprejel kriz na svoje rame. Zame je to tako tezko. Ved- javnem delovanju bolj v ozadju, je danes tu, da se Se enkrat sreda s teboj, da ti pove, kako te podpira, tudi v tej najtezji preiz-kuSnji, deprav ji je tako tezko. RazmiSljam, koli-ko znam ceniti svojo ma-ter, ki me prav tako podpira na moji poti. Cuti, da je ta pot tezka, niti njej ni lahko, trpi z ma-no, hkrati pa se zame ne-prenehoma obrada na ti-sto mater, ki si nam jo dal ti na krizu, na Marijo. NebeSko mater vsi sre-dujemo na svojem krizevem potu, a je ne vidi-mo, gremo mimo, ona pa je tarn. Gospod, daj, da bi se znali v stiski vse-lej radi obrniti na tvojo in naSo mater, katere srce nam pride na pomod in trpi skupaj z nami. Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. Postaja - Simon iz Cire-ne pomaga Jezusu nositi kriZ Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Ker si s svojim krizem svet odreSil. Simon je prisiljen ti pri-skoditi na pomod. Kolikokrat se tudi mi prisilimo, da nekomu ne le pomagamo v stiski, ampak da z nekom sploh spregovorimo, de ni ravno nekdo, ki bi nam ugajal, ki ni kakorkoli pro-blematiden. VeS, Jezus, de bi v takih ljudeh videl tebe, kako komaj nosiS svoj kriz, bi ne bila taka tezava, a moje srce je zakrknjeno in te ne vidim v tistih, ki mi ne ugajajo. Upodobi moje srce po svojem, da bo Si-roko in usmiljeno, da bo zadutilo sodloveka. Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. Postaja - Veronika poda Jezusu potni prt Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Ker si s svojim krizem svet odreSil. Gospod, toliko trpedih obrazov je na tem svetu. Pravzaprav jih je ve-liko ze vsak dan okrog mene! Ko ne bi tako pogosto samo Sei svojo pot kakor konj s plaSnicami, ki pelje za seboj kodijo, bi jih morda videl. Pravzaprav kdaj pa kdaj te obraze celo vidim, a ne zadutim dloveka, ki se skriva za njimi. Moral bi se nekoliko ustaviti, se vanje zazreti, se zanimati za njihove zgodbe, pa nimam dasa. Ah, kak- no se pritozujem, kako sem preza-poslen, kako mi vedno nalagajo novih in novih stvari. Vem, da je treba vzeti kriz na rame, a zakaj jaz? Zakaj bi moj kriz ne bil lazji in bil raje tezji kriz mojega brata v sosednji fari, ki nima souprav in cele dneve nima kaj podeti? Pomagaj mi, da bom z veseljem, brez pritozevanja vzel svoj kriz na rame. Vem, da je pravSen zame, a tako tezko razumem in sprejemam tvojo voljo. Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. Postaja - Jezus prvid pade pod kri&m Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Ker si s svojim krizem svet odreSil. Jezus, vidim te, kako klecneS pod tezo kriza. Na kolenih si, drugi pa se obnaSajo, kakor da bi tega sploh ne opazili. Namesto da bi bili potrpezljivi, so nestrpni, no-dejo dakati, da bi vstal, ampak te pljuvajo in udarjajo, da je vse skupaj Se tezje. Ravno prejSnji teden je k meni priSlo na pogovor sred-njeSolsko dekle, ki je s fantom za-nosila. Ko mi je to povedala, sem se nanjo znesel, deS kaj si misli, kakSna sramota je to, kako je to nemoralno... Izvedel sem, da je naslednji dan napravila splav... Moj Bog, odpusti mi! Namesto da bi znal nekomu prisluhniti, sem mu kriz Se otezil... Zaradi mojega napuha in samoljubja sta sedaj unideni dve zivljenji... Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. Postaja - Jezus sreda svojo mater Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Ker si s svojim krizem svet odreSil. Tvoja mati, ki je bila ob tvojem Kratke Iztok Osojnik prejemnik 1. mednarodne literarne nagrade KONS Pesnik, pisatelj in esejist Iztok Osojnik je vsoboto, 2. aprila, v Pavlovi hisi v Potrni na avstrijskem Stajerskem prejel 1. mednarodno lite-rarno nagrado KONS. V obrazlozitvi pise, da Osojnik “ni le neskoncen virenergije, ki zaradi obilja velikokrat poplavi svoje obcinstvo, ampak je oseba, zmozna refleksije svojih dejanj in priznanja svojih zmot”. Mednarodna literarna na-grada KONS je posvecena spominu na pesnika in mi-sleca Srecka Kosevela. Na-stala je na za-sebno pobu-dotreh literar-nih ustvarjalk, Taje Kramberger, Barbare Korun in Tatjane Jamnik, ki so obenem tudi stalneclanice komisijete nagrade. Kotsosporocile v izjavi zajavnost, nagrade ne podeljujejo zgolj za literarni opus, ampak za celovito in aktivno zivljenjsko delovanje posameznic oz. posameznikov. Kot je se zapisano v utemeljitvi nagrade, Osojnik "ni zgolj literarni ustvarjalec, ki se je vse zivljenje trudil odpirati prostore za literarno delovanje, ne le zase, ampak zmerom tudi za druge pisateljice in pisatelje, nemalokrat tudi precej sirse - za umetnisko nadarjene ali navdahnjene ljudi ne glede na starost, svetovni nazor in spol”. Literarne ustvarjalke in ustvarjalce ceni in podpira zgolj na podlagi tega, kar delajo, ne pa zaradi mode ali administrativnih navodil, je prepricana komisija. Osojnik ni le “umetnisko-estetski ustvarjalec, ampak v prvi vrsti socialno in clovesko obcutljiv opazovalec z udelezbo”, je se zapisala komisija. Osojnik je dejal, da je pocascen, da je prvi dobitnik te nagrade. Nagrado sodimo po tem, kako je utemeljena, je ocenil. “V tem pomenu gre gotovo za eno najvisjih moznih priznanj, ki jih lahko danes dobi clovek, ker ve, da je bilo podeljeno po temeljitem premisleku ljudi, ki jih sam cenim in spostujem”, je dejal. Odprtje razstave slikarskih del Stefana Turka z naslovom Portae aureae V Zavodu sv. Stanislava bo-do v cetrtek, 14. aprila 2011, ob 18.30 v galeriji Staneta Kregarja odprli raz-stavo slikarskih del Stefana Turka z naslovom Portae aureae. Likovna dela bo predstavil red. prof. Darko Slavec, mag. slikarstva in grafike. Na odprtju bodo sodelovali ucenci tamkaj-snje Glasbene sole in dijaki Skofijske klasicne gimna-zije. V zavodski cerkvi bo ob 19.00 koncert, ki ga pri-pravljajo ucenci in profe-sorji Glasbene sole. Prispevajte za VZS in Sklad Mitja Cuk Vsem, ki podpirate Sklad in VZS Mitja Cuk, se iskreno zahvaljujemo za naklonjenost, saj nam le z vaso pomocjo uspe dejansko pomagati otrokom v tezavah. Tudi letos lahko podprete delo za otroke in mladino v stiski s prispevkom 5 tisocink (“5 per mille”) izsvojega dohodka (I. R. P. E. F. 2010), ce ga namenite Skladu Mitja Cuk in Vzgojnozaposlitvenemu srediscu Mitja Cuk. Tako boste sodelovali pri uresnicitvi smernic, za katere se trudimo ze od leta 1979, ko je Sklad nastal, za kulturno integracijo ter socialno in zdravstveno oskrbo otrok in mladih, kijih bremeni zacasna ali trajna ovira v razvoju. Svoj prispevek potrdite s podpisom na davcni prijavi v razdelku, ki je namenjen neprofitnim organizacijam, in z vpisom davcnestevilke: C. F. 90036060326. Pomembna obletnica za Pilonovo galeriji v Ajdovscini Dne 9. aprila pred natanko 40 leti je Dominique Pilon, sin Vena Pilona, pisal naslednje besede: “Kot dedic Vena Pilona izjavljam, da poklanjam mestu Ajdovscina kulturno dediscino svojega oceta v znamenje hvaleznosti za gostoljubje, ki mu ga je izkazal njegov ljubljeni rojstni kraj, in zelim, da bi njegovo ime in njegovo delo zivelo v spominu prihodnjih rodov’’. Da-rilno pismo, naslovljeno na Obcino Ajdovscina, je sprem-Ijalo zapu-scino, v ka-teri so bila tako Pilono-va umetni-ska dela kot dela drugih av- torjev (t. i. Pilonovih prijateljev) ter bogato dokumentarno gradivo in osebni predmeti znamenitega Ajdovca. S tem hvalevrednim dejanjem je postavil enega od temeljev nastanka Pilonove galerije, ki danes ze osemintrideseto leto bogati goriski, slovenski in cezmejni kulturni prostor, predvsem pa skrbi za izpolnjevanje Dominiqueove zelje, saj ajdovska burja od tu raznasa glas o Venu Pilonu po Sloveniji, Evropi in celo na druge kontinente. Dve razstavi v vili Bartolomei Langobardi in Romani v Solkanu in slike na steklu iz 19. stoletja Poklon Martelliju Claudio H. Martelli Charlot Moja generacija je poznala tezke Case, par Cevljev za marsikoga je bil naCrt ali sanje. Pomagali smo si s kosi lepenke - plastike takrat ni bilo -tiCali smo v dolgovih s kopicami menic. Charlota sem imel rad prav zaradi njegovih poSvedranih Cevljev. Sredozemlje Spiet uliCic in teras, razprtih proti nebu in cvetoä oleandri, sredozemske vasi. Starci zveCer pred hiSnim pragom s CaSo vina v zgubanih rokah, z izgubljenim pogledom predse za davnimi spomini. Vsepovsod enako, ne glede na jezik, ki ga govorijo, tistih misli ne more ustaviti nihCe. Sprifo dehteCega veterca, rahlih valov in teka zvezd postane niCev in nesmiseln vsak pretekli spopad, vsaka meja. Nabrana semena, ki se suSijo na kosih platna, ohranjajo koncentrat upanja. Vsi skupaj smo Odisejevi potomci. * Pod arkadami sinagoge tudi letos gnezdijo lastovke. Rotili smo Boga, naj nam pomaga v Auschwitzu, kjer je smrt imela tiso£ in en obraz. MolCe po kriCavih apelih jeseni, poleti, spomladi, vedno manj smo posluSali petje ptic. Med svojim krozenjem se je zdel svet Cisto brezbrizen. Nikoli ve£, smo kar mnozifno rekli, pa vendar se Se vedno ponavlja groza v krajih zaznamovanih z drugaäiimi imeni. Za druge ljudi in ljudstva se je poSast prebudila. Jama Kaplja za kapljo voda gradi velike katedrale v temnem naro£ju zemlje. Dovolj je malo luCi, da zagledamo nov svet in nesluteno resni£nost ob naSih nogah. Psalm 83 Ne ostani nem in nedejaven, o Bog, ko sovraznik naduto vzdiguje glavo, kdor pa Vate zaupa, je ponizan. Psalm 84 Ce si vrabec naj de dom in lastovka gnezdo za svoje mladiCe, dovoli tudi nam, da stopimo v tvoje bivaliSCe miru in pravice. Psalm 121 Zivljenje je potovanje, vCasih v tuje in sovrazne dezele. Ko je obzorje tema&io in znaki na poti nezanesljivi, dvignem pogled proti goram in prosim, naj mi kdo pomaga. Ti si moja pomo£, Ti ne dremljeS in nisi raztresen, hodiS ob moji strani do cilja. Psalm 130 Ce bi nas ocenjeval po naSih dnevih, mislih, besedah, kretnjah, kdo izmed nas bi obstal? Iz globoke teme, v katero nas zivljenje kdaj strmoglavo pahne, kli£em k Tebi v upanju na tvojo prizanesljivo besedo. Iz zadnje pesniske zbirke Cinema e altri racconti - Salmi (Kino in druge zgodbe - Psalmi), Hammerle Editori, Trst 2009. V spomin na nedavno preminulega prijatelja Claudia H. Martellija - naj pociva v miru - prevedla Jolka Miliö strov. Med njimi je najbolj znana ljudska slikarka na steklo, Pod-nartovCeva Mi-cka iz Selc v Sel-Ski dolini, ki je ustvarjala v de-lavnici skupaj z oCetom med leti 1840 in 1890. Slike na steklo so izdelane na po-seben nafin. Po-dobe so naslika-ne na hrbtno stran steklene ploäCe, ki je hk-rati nosilec slike in zaäfiitna plast. Naän slikanja poteka v obrat-nem vrstnem re-du, zaCenja se z obrisi, detajli in konCuje z na-naSanjem SirSih barvnih plasti. Tanke ploäCe so izdelane iz piha- nega valjanega stekla, zato so veCinoma majhnih dimenzij, imajo mehurCke, njihova povrSi-na pa je rahlo valovita. Obdajajo jih temni, ploSCati leseni okvirji, ki jim dajejo poseben poudarek. Podobe so naslikane s stilizirano risbo in Cistimi barvami. Oblike in stilne znaCilnosti so se ohra-nile skozi celo 19. stoletje in jih je zaradi tega te2ko datirati. Na slikah se pojavljajo zelo razliCni nabo2ni motivi, prizori iz Jezu-sovega ävljenja, podobe svet-nikov - zavetnikov, njihove zgodbe. Slike, ki jih je GoriSki muzej ve£i-noma pridobil v '60. letih, so bi-le mo£no poSkodovane. Zaradi vgrajenih nepravilnosti so zelo krhke, nekateri koSCki so izgu-bljeni, dolo&ne barvne plasti so se odluSäle ali odstopile. Po temeljitem restavratorskem pose-gu pa so ponovno zazivele v vsej svoji izrazitosti. Restavratorka Ana Sirk FakuC je svoje delo tudi podrobno opisala v katalogu, ki je izSel ob razstavi. Katarina BreSan Across the border live Koncert Etnoploc ob izidu zgoscenke Skupina EtnoploC predstav-lja nov izdelek, zgoSCenko, ki je bila posneta v zivo na njihovih koncertih. Na CD-ju je 9 skladb. Tri skladbe so avtorske; napisal jih je Aleksander Ipavec. Across the border opisuje obCutke skupine ob padcu meje, PEkice nagajivost otrok, ki so vCasih ne-posluSni, Glej, vlak se vije pa mi- gracijo BeneCanov, ki so v Belgiji delali v rudnikih. Besedilo za to pesem je napisal Vlado Kreslin, na CD-ju pa je razliCica pesmi le z glasbili. Aleksandru Ipavcu, Pieru Purini in Mateju Spacapanu se bo v torek, 19. aprila, na odru gori-Skega Kulturnega doma pridruzil tudi Vlado Kreslin, s katerim je trio ze veCkrat sodeloval. / Bee Vsolkanski vili Bartolomei sta na ogled arheoloSka razstava Langobardi in Romani v Solkanu, ki jo je pripravila arheolo-ginja Ana Kruh, ter razstava restavrira-nih slik na steklu iz 19. stoletja, delo re-stavratorke Ane Sirk Fakuf. Arheoloäka razstava odpira pogled v zivljenje v poznoan-tiäiem in zgodnje-srednjeveSkem ob-dobju na obmoCju danaSnjega Solkana, ko so se romanizira-nim staroselcem pri-druzili Langobardi. Germansko ljudstvo se je, pod vodstvom kralja Alboina, leta 568 iz Panonije, da-naSnje zahodne Madzarske in vzhod-ne Avstrije, zaCelo naseljevati na ob-moCju Italije in tarn osnovalo kraljestvo. NajvzhodnejSi lango-bardski dukat je imel sedez v Ce-dadu in je bil kot mejno ozemlje stalno izpostavljen nevarnosti vpadov Avarov in Slovanov. Del tega ozemlja je bila v 7. stoletju tudi spodnja Vipavska dolina, kar dokazujejo najdbe iz grobiSC v Solkanu in Biljah. Razstava v vili Bartolomei se osredotoCa predvsem na solkanski in novo-goriSki prostor, ki je bil v ob-dobju pozne antike in zgodnje-ga srednjega veka gosto poseljen. Na ogled so predmeti, najdeni na grobiäCu na terasi nad SoCo, z le-dinskim imenom Na steni, v blizini Langobardske ulice, ki je dobila ime po tem najdiSCu. Gro-biäCe je najverjetneje nastalo ze v 4. stoietju ali nekoliko prej, naj-veC odkritih grobov pa spada v Cas med koncem 6. in v celotno 7. stoletje. Grobovi so veänoma urejeni v vrste in izkopani v sme-ri vzhod - zahod, prostor je bil verjetno razdeljen na parcele, kjer so pokopavale posamezne druzinske skupnosti. V Stevilnih grobovih so ob pokojnikih odk-rili prilozene predmete, ostanke nakita, oblafil, posodja, kar je zaznamovalo socialni status umrlega ali nosilo apotropejski pomen. Langobardski grobovi se od ostalih razlikujejo predvsem zaradi orozja, ki je bilo polozeno v jamo poleg pokojnika. V moSkih grobovih so bili namreC poleg drugih predmetov odkriti tudi dolgi in kratki meä, zelezni nozi, kovinske sponke in okrasni okovi. Grobi§&, ki je bilo nakljuCno odkrito leta 1979, ni bilo v celo-ti raziskano, zato ni mogoCe do-loäti njegovega obsega. Doslej je bilo odkritih 53 grobov, najdbe hrani GoriSki muzej. ArheoloSka izkopavanja so tu potekala leta 1980 pod vodstvom GoriSkega muzej a in Oddelka za arheolo-gijo Filozofske fakultete v Lju-bljani ter leta 2008 pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediSCine Nova Gorica in Oddelka za arheologijo. Na razstavi, ki jo je pripravila Ana Sirk FakuC, je prikazana skupina restavriranih slik na steklu iz 19. stoletja, ki jih hrani GoriSki muzej. TakSne nabozne podobe so bile do polovice 20. stoletja zelo priljubljen okras kmeCkih do-mov. V slovenskem prostoru so bile najbolj razSirjene na Gorenj-skem, Stajerskem in tudi na Pri-morskem, zlasti na Tolminskem. Ljudje so jih prinaäali z razliCnih romarskih poti ali jih kupovali pri kroSnjarjih. Slike iz sloven-skih zbirk so bile veänoma izdelane v Avstriji, juzni CeSki, na Ba-varskem in Tirolskem, v obdobju med drugo polovico 18. in prvo polovico 19. stoletja. Odkritih je bilo tudi nekaj domafih moj- Kratke Zdruzenje prostovoljcev Hospice Adria-Onlus / Prispeve 5 tisocink davka Irpef Na podlagi financnega zakona st. 266 z dne 23.12.2005 lahko davkoplacevalec dodeli 5 tisocink davka IRPEF priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam, ki so na vsedrzavnem seznamu. V ta seznam je vkijuceno tudi Zdruzenje Hospice Adria-Onlus, ki deluje na podrocju skrbstva in nudi brezplacno pomocterminalnim bolnikom na domu s sodelovanjem z Zdravstvenim okrajem 2. Prostovoljci so prisotni tudi v zdravstvenih ustanovah IGEA in S. Giusto. Zdruzenje ima sete cilje: organizira razna predavanja, okrogle mize in skupine za samopomoc ob izgubi drage osebe. Omenjena razvejena dejavnost zahteva vse vecji trud in vse vecja financna sredstva. Svoj prispevek lahko nudite tako, da vpisete v okence, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam, davcno stevilko HOSPICE ADRIA - ONLUS 90093970326 in se podpisete v modelih CUD ali 730 ali Modello unico. Davcno stevilko lahko posredujete sodelavcem in znancem, da na davcni prijavi dodelijo 5 tisocink Hospicu Adria - Onlus in tako pripomorejo k razvijanju zdruzenja prostovoljcev in njenih dejavnosti. Zdruzenje prostovoljcev izraza ob tej priloznosti prisrcno zahvalo in priznanje vsem davkoplacevalcem, ki so nam v prejsnjih letih dodelili prispevek 5 tisocink davka IRPEF; tudi tokrat racunamo na njihovo naklonjenost in se jim ze vnaprej zahvaljujemo. O manjkajocih slovenskih jaslih in vrtcih Od samega zacetka se dobro zavedam, da je zelo obcuten problem pomanjkanja mest tako v obcinskih jaslih kot v otroskih vrtcih s slovenskim ucnim jezikom. S kolegoma Iztokom Furlanicem in Stefanom Ukmarjem sem si vtem mandatu prizadeval, da bi Obcina Trst poskrbela za dodatno sekcijo slovenskih jasli, resila financne Probleme otroskega vrtca v Dijaskem domu, poskrbela tudi za nove namestitve osebja z znanjem slovenskega jezika in za dodatna mesta v obcinskih vrtcih, a zal vedno neuspesno. Tudi nedavni razgovor z odgovorno osebo na trzaski obcini, Roso Maria Mania', je bil negativen. Da so na razpolago se prosta mesta v drzavnih otroskih vrtcih tako na Proseku kot pri sv. Jakobu, ki bi lahko delno krila manjkajoca mesta v obcinskih, je morda samo zacasna resitev. Podatek, da vec kot 360 otrok caka na cakalni lestvi za vpis v vse obcinske vrtce, resno dokazuje, da se ta uprava ni nikoli resno soocala s tem problemom. Kljub temu da se mandat izteka, bomo slovenski obcinski svetniki ponovno posegli pri odborniku Rossiju z nujnim vprasanjem in v upanju, da nam bo vsaj tokrat odgovoril, saj na podobno vprasanje glede novega oddelka slovenskih jasli in predstavljene ljudske peticije cakamo ze dobra dva meseca. / Igor Svab, obcinski svetovalec Predavanje o denarni osamosvojifvi Slovenije leta 1991 Ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije je Numizmaticno drustvo Valvasorvsodelovanju z Drustvom slovenskih izobrazencev povabilo nekdanjega guvernerja Banke Slovenije dr. Franceta Arharja, da spregovori o denarni osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Predavanje bo vodil predsednik Numizmaticnega drustva Valvasor Andrej Stekar. Na ogled bodo osamosvojitveni boni, prvi slovenski kovanci in bankovci. Predavanje bo v ponedeljek, 18.4.2011, ob 20.30, v Peterlinovi dvorani v ul. Donizzetti 3 v Trstu. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabina POSTNI KONCERT V POKLON J.S. BACHU Organist Andrej Pegan in priloznostni MePZ ZCPZ pod vodstvom Tamare Stanese sobota, 16. aprila, ob 20. uri Trst, cerkev sv. Silvestra KATEDRA SV. JUSTA 0 papezu Janezu Pavlu II. Pripravil je svet, da bi Bog ponovno prisel med nas Papez Janez Pavel II. je med svojim obiskom v Trstu leta 1991 pred stolnico sv. Justa nagovoril TrzaCane z bese-dami, ki so bile srCika njegove podobe prihodnje Evrope. "Trst naj bo vez med Zahodno in Vzhodno Evropo, vaSe mesto naj postane temelj za izgradnjo neke nove, skupne evropske hiSe, ki naj ne temelji na nekdanjih loCit-vah, temveC na ponosnem spre-jemanju razliCnosti". Trstu je za-zelel, naj se po trpki preteklosti 20. stoletja Se naprej razvija v smer dialoga, resnice, praviCnos-ti, sprejemanjavidikovvsakegav duhu medsebojnega spoStovan-ja. V teh besedah se je zrcalilo izoblikovanje nekega novega ev-ropskega duha, ki je po padcu Berlinskega zidu ze Cakal na uvel-javitev. S temi besedami je trzaSki nad-Skof Giampaolo Crepaldi, uvedel zadnje sreCanje letoSnjih postnih predavanj Katedre sv. Justa, na katerega je povabil kard. Giovan- nija Battistija Rea, dolgoletnega sodelavca Janeza Pavla II., da bi spregovoril ravno o evropskem etosu, ki je bil vselej prisoten pri papezevanju velikega polj-skega moza: Janez Pavel II. bo namreC 1. maja v Rimu pro-glaSen za blazenega. Kard. Re je ze v zaCetku svojega posega zatrdil, da je bil papez Janez Pavel II. vselej prepriCan, da geografska in druzbena podo-ba Evrope sega od Atlantika do Uralov: temelj njegovega pre-priCanja je slonel na dejstvu, da ima stara celina globoke ko-renine, ki segajo v dozivljanje krSCanstva: identiteta Evrope ne temelji na eni sami etniCni podlagi, temveC na skupnem duhu, na skupni kulturi, ki je sorodna vsem evropskim nar-odom, in ta kultura je prav v svojem jedru krSCanska. Takoj po padcu Berlinskega zidu je papez Janez Pavel II. slutil, da je zelja po zedinjenju evrop-skih drzavnih osebkov tezila pretezno k utilitaristiCnim in gospodarskim vzvodom. Prav za-to je vedno pozival h kulturne- mu izroCilu kristjanov, s katerim naj usmerjajo evropske institud-je in evropsko druzbo h gojenju pravSnjih smernic na poti zasle-dovanja temelj nih vrednot dru-zine, zakona med moSkim in zensko, principa sakralnosti in nedotakljivosti Clovekovega ziv-ljenja in dostojanstvenosti vsa-kega CloveSkega zivljenja in vzgo-je. "To so bile po njegovem mne-nju temeljne vrline za moralno in duhovno prezivetje evropske celine", je dejal predavatelj. Papez je nasprotoval teinjam, ki so krSCansko izroälo Evrope postav-Ijale na stranski tir: zoper sekularizacijo politike in druzbe se je Wojtyla skliceval na nujnost nove evangeli-zacije, ki bi venomer ozna-njala sporoCilo odreSenja. Na tak naCin bi lahko Evropa ponovno postavila za naCelo svojega prizadevanja tudi so-cialno solidarnost in tako viz-ijo, ki bi pozitivno vplivala obenem tudi na svetovna do-gajanja. Po mnenju kard. Rea je bil Janez Pavel II. velik moz tudi zato, ker je v svetu obudil speCi religiozni Cut: "Dokazal je, da Clovek ne more omejevati svoja obzor-ja zgolj na zemeljsko bivan-je". Ljudje morajo zreti v last-na srca in v njih posluSati Bozjo besedo: svet je ponovno pripravil za to, da bi Bog spet priSel med nas. Igor Gregon Drustvo slovenskih izobrazencev Prva biografska knjiga o Edvardu Kocbeku In stoletje bozardelo. Tako je naslov knjigi, ki govori o pes-niku, intelektualcu, katoli-Canu in revolucionarju, morda eni izmed najkontroverznejSih slovenskih osebnosti 20. stoletja. Tokratni gost DruStva slovenskih izobrazencev v Trstu je bil avtor knjige, kritik, esejist, razi-skovalec in urednik vseh osmih knjig Kocbekovega zbranega de-la, Andrej Inkret. Prva biografska knjiga o Edvardu Kocbeku je izSla pred mesecem dni pri zalozbi Modrijan in nosi naslov, ki je verz znane Kocbekove pesmi. Avtor je zasnoval knjigo z veli-kim posluhom za obravnavano osebnost, pri opisovanju Kocbekovega zivljenja se je natanCno in nepristransko oprl na razpo-lozljivo dokumentacijo, in sicer na njegove knjige, pesmi, novele, Clanke in na tisoCe strani njego-vih dnevniSkih zapiskov kot tudi na dokumente in priCevanja o njegovem zivljenju in delu. Tako je nastala Seststo Stirideset strani obsegajoCa publikacija, ki se za-Cne z otroätvom v prijaznem okolju Sv. Jurija ob S&vnici. Da-lje ori§e brate, sestre, oCeta in §tu-dij teologije ter prestop na roma-nistiko, poCasno intelektualno zorenje ob reviji Kriz na gori, izid prve zbirke Zemlja in Cedalje ve£-je zanimanje za komuniste. V Peterlinovi dvorani je Inkretu postavljala vpraäanja zgodovi-narka in dobra znanka DSI Alen-ka Puhar. Tako je pogovor stekel o Kocbekovem nazoru in miSlje-nju, saj je bil v sporu s politiCnim katoliStvom in proti zlorabi v politiCne namene. Bil je nasprot-nik institucionalne cerkve, so£a-sno pa je gradil mladokatoliSko gibanje. PrivlaCil ga je marksi-zem, ker je bila v takratnem ob-dobju to stalna tema, saj je vla-dala nezaupljivost do institucij in do "uradne" Cerkve. Inkret je obudil spomine na prvo sodelovanje s Kocbekom, ko je izhajal ätudentski list Tribuna in so leta 1965 pripravljali "parti- zansko Stevilko". Porodila se mu je zamisel, da bi lahko objavili Kocbekov dnevnik Listina, in se je obrnil do intelektualca. Ta je bil zelo zadovoljen s sodelovanjem z mladimi, tako da mu je za-upal edini izvod z obljubo, da mu ga vrne. Inkret je ätevilnemu obCinstvu spregovoril tudi o fascinantnem prizoru, ki ga je ve^krat dozivel ob Kocbeku, in sicer ko je soCasno pisal razliCne stvari. Tako je na eni strani pisal svoj dnevnik, na drugi pa Strah in pogum. Alenko Puhar je zanimalo, kaj se je zgodilo z udbovskimi papirji, saj je bil Kocbek takrat ena naj-bolj opazovanih in prisluSko-vanih oseb. V policijskem arhivu so Inkretu za ätudijske namene dovolili prevzem dosjeja z ime- nom "Primer Kocbek", obsega-joCega osemsto strani. To je bila samo desetina celotne policijske ekspertize na osem tisoäh stra-neh, ki je nastajala vrsto let na podlagi prisluSkovanj in mag-netofonskih zapisov. Ob koncu zanimive predstavitve je Boris Pahor obudil spomine na Kocbeka, Puharjeva pa je svoj poseg kon&la z mnenjem, da vsebuje knjiga vse o Edvardu Kocbeku z vrsto imenitnih po- drobnosti: od rojstva in druzine do smrti in bolezni, osvetljuje genezo literarnih del, kulturno ozraCje &sa in zgodbo 20. stoletja. Prisotne je tudi spomnila, da bo v Cankarjevem domu v drugi polovici aprila mednarodni sim-pozij o Edvardu Kocbeku. Sin Srecanje z msgr. dr. Jurijem Bizjakom O duhovnih delih usmiljenjn DUHOVSKA ZVEZA VCetrtek, 31. marca, se je lepo Stevilo trzaSkih ver-nikov zbralo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, da bi pri-sluhnilo predavanju o duhovnih delih usmiljenja v Svetem pismu. Msgr. Marij Gerdol se je v imenu Duhovske zveze iskreno zahvalil koprskemu pomoznemu Skofu, msgr. dr. Juriju Bizjaku, ki je spre-jel povabilo na sreCanje s Sve-toivanCani. Skof Bizjak se je teme lotil z obi-Cajno zivahnostjo, s katero zna pritegniti vsakega posluSalca. V uvodnih besedah se je zaustavil pri telesnih delih usmiljenja, ki so veliko bolj znana. Posebej je poudaril njihovo aktualnost tudi v danaSnjem svetu: ko je mo-Cno Cutiti potrebo po duhovni hrani, ki jo ponuja Bozja beseda (laCne nasiCevati in zejne napa-jati); ko je zelo razSirjena odtu-jenost tudi med sosedi (popot-nike sprejemati); ko vedno ve£ ljudi trpi zaradi duSevnih bole- zni (bolnike obiskovati); ko so predvsem mladi jetniki odvis-nosti in zasvojenosti razliöiih vrst (jetnike reSevati)... Sedmim telesnim lahko vzpore-jamo sedem duhovnih del usmiljenja, ki se med seboj v prvi vrsti razlikujejo po tem, ali so us-merjena navzven, torej do so-Cloveka (1-4), ali navznoter oz. naSi notranjosti (5-7). KlasiCne naslove je dopolnil s svetopisem-skimi primeri, iz katerih zadiha Bozja beseda in osvetlijo njihove vsebine. 1. GreSnike svariti - kristjan mo-ra biti odprt za svarilo. Svoj&s je bilo med ljudmi veliko veC za-vesti o greSnosti, danes pa se v za-hodni druzbi äirita zmotno prepri&nje in zgreSena razlaga demokracije, da je vse dovoljeno. Zato je nujno pristopiti k so-Cloveku na primeren naCin: vsak bo svarila sprejel lazje, öe se mu bo priblizal nekdo, ki nanj ne gleda z viSka, temveC se sam zaveda svoje greSnosti. Skof Bizjak je tudi naglasil potrebo po posredniku, ki je lastna krSCan-stvu, Cesar npr. ni v islamu. Krist-jani, ki se izgovarjajo, £e§ da bodo ze sami opravili s svojim Bogom, so v resnici blizji muslimanskemu kot krSCanskemu nauku. Opomine prvega duhov-nega dela usmiljenja naj-demo bodisi v Stari bo-disi v Novi zavezi (prero-ki, evangelistMatej). 2. Nevedne uäti - Jona pravi: ko uä§, moraS mi-sliti, da ima§ pred sabo angele; Pavel pa piSe, da se je bal KorinCanov, in se je Bog oglasil: "Govori in ne umolkni. Jaz sem s teboj... V razvpitem Ko-rintu imam mnogo ljudi". Sam je nato pravil: "PouCujte drug drugega". Peter v prvem pismu poudarja:"... po vaäih do-brih delih umolkne nevednost ljudi". 3. Dvomljivcem prav svetovati -v Svetem pismu je flovekov dvom zelo pogost. Prerok Izaija piSe o dvomljivem mladem kra-lju Ahasu; Mojzes sam je dvomil, ali bo voda pritekla iz skale ali ne; ufencem v Emavsu ostajajo dvo-mi v srcu kljub sreCanju z Jezu-som; tudi besedila okrog Vnebo- hoda pravijo: "videli so in niso verjeli..." 4. Zalostne tolaziti - najprej mo-ramo znati potolaziti sebe, §ele nato bomo zmozni tolaziti dru-ge. Jobovi prijatelji so sedem dni in sedem noCi molCali in spre-govorili äele, ko je sam spregovoril. Tiha, nevsiljiva prisotnost je bila ze v veliko pomoC (Ce je bo-leCina prevelika, so besede kot bob ob steno). Pavel skoraj v vsa-kem pismu nagovarja ljudi: "po-tolazite". Luka pa omenja Sime-onovo priCakovan-je Izraelove to-lazbe. 5. Krivico voljno tr-peti je najtezje duhovno delo usmiljenja: o tem piäe na koncu Stare zaveze zadnji izmed dva-najsterih prerokov Malahija; Pavel pi-Se Rimljanom, ki so imeli izreden Cut za pravo: "Pre-maguj slabo z do-brim..." Ze otro-kom je prirojeno, da se borijo za svo-jo pravico, vendar moramo znati upoStevati tudi pravico drugega. Krivico bomo zmogli sprejeli le v luCi bozje tolazbe, sv. Duha - Tolaznika. Peter pa pravi: "Slu-zabniki, bodite posluSni! Ce voljno prenaSate, ko morate trpeti, to je po volji OCetu". 6. Zaljivcem odpustiti je duhovno delo usmiljenja, o katerem poroCa predvsem Nova zaveza, zaCenäi z Jezusovimi besedami na krizu: "OCe, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo". Prvi muCe-nec, sv. Stefan, pa pravi, da moramo 70x7 odpustiti. Skof Bizjak je obnovil Se priliko o kriviCnem oskrbniku, v kateri gospodar odpusti in pohvali oskrbnika zato, ker je znal svoje sluzabnike opro-stiti dolga. 7. Za zive in mrtve Boga prositi pomeni nekaj storiti za druge, ne da bi tega razglaSali in z name-nom, da smo v miru z vsem ob-Cestvom, kot pravi sv. Pavel: "Prosite, molite za vse zive in mrtve". S tem Sopkom misli za postni Cas je Skof Bizjak zazelel zbranim veliko duhovnega bogastva, gos-pod Milan Nemac pa je nazadnje povabil vse, da se zadrzijo v pri-jetni druzbi in klepetu v spod-njih prostorih Marijinega doma pri Sv. Ivanu. AL NOVI S1. strani Ra na TKB... Semenu je odgovoril nek-danji upravitelj Nove trzaSke kreditne banke, naslednice TKB, Gianluigi Bal-dassi, po digar mnenju je njego-va ustanova odpladala le del kreditov na podlagi nepris-transke izvedenske cenitve. Po njegovem mnenju je podjetje v San Marinu ciljalo na olajsanje gi katerega so dotidni lahko pristali na paktiranje) vsekakor doloda povrnitev Skode: "Sama knjiga te äkode ne bo povrnila", je grenko ugotovil. Knjiga n am red. Milan Pahor je v uvodnih besedah dejal, da je bil polom TKB za slovensko manjSino hud udarec, od katerega si dejansko Se ni opomogla. prevelikemu razvoju in de-lokrogu poslovanja TKB, oditni povedani modi TKB v gospo-darskih krogih Trsta in dezele FJK, uveljavitvi banke na itali-janskem trgu, nakupu velike stavbe v mestnem srediSdu z na-menom, da postane nov cen-tralni sedez TKB. "Ob vseh teh dogodkih in spremembah v Evropi vodstvo TKB ni znalo vedno ustrezno ukrepati. Ocit-no niso bila prava nekatera no-va zavezniStva v Italiji, po raz-padu Jugoslavije niso bili slovenske organiziranosti odvis-na od finandnih podpor Italije in RS", je dejal Pahor. Ceprav je od odredbe o likvi-dadji banke minilo ved kot 14 let, je problem Se vedno obduten. Novinar Vojmir Tavdar je obnovil vso zgodovino banke, posebno pozornost je namenil njeni krizi in zlomu. Delo temelji na arhivskem gradivu, na dokumentih sodne preiskave in procesa, na pridanju nekater-ih nekdanjih usluzbencev banke in na dasopisnih porodil-ih. Prikaz dogodkov dopolnjuje-jo Se intervjuji z nekaterimi up-ravniki in funkcionarji banke, s politidnimi in druzbenimi delavci, ki so se ukvarjali z vpraSanjem TKB. Avtor je oben-em opozoril tudi na napake takratnega vodstva banke in vodstva organiziranega gospo-darstva. "Banka je tedaj zago-tavljala naSi mladini vedje vses-ploSne delovne Perspektive kot danes", je ugotovil Tavdar; po njegovem menju je zlom imel dolgorodne gospodarske in poli-tidne posledice. Gorica je za-menjala Trst kot osrednje poli-tidno-gospodarsko teziSde naSe manjSine, zamrle so pomemb-ne agencijsko-informativne strukture naSe manjSine (Agen-cija Alpe-Adria, projekt Primors-ki dnevnik-Republika), zamrlo je porodanje osrednjih sloven-skih medijev o naSem man-jSinskem zivljenju, delovanje je prekinilo tudi skupno manjSin-sko predstavniStvo. Tavdar je ob koncu svojega posega dejal, da je rana TKB za mnoge Se odprta. Dodal pa je, da se mora zato naSa skupnost s to afero Se naprej kritidno soodati, sam je namred imel pri pisanju knjige "popolno svobodo". TRZASKA KNJIGARNA Na kavi z Dusanom Jelincicem Brake je treba spostovati Obdinstvo TrzaSke knji-garne je na sredanju ob kavi v sredo, 6. aprila, prisluhnilo literarnim izkuSnjam enega iz-med najbolj priljub-ljenih zamejskih avtor-jev, ki je pisateljsko pot zadel pred leti z uspeS-nico Zvezdnate noöi. DuSan Jelindid je ob pogovoru z urednico zalozbe Mladika Nadio Roncelli in urednico ZalozniStva trzaSkega tiska Martino Kafol razpredel svojo dolgo-letno in izredno plodno knjizev-no dejavnost, zadnji trud katere je bil pred letom dni izdan roman Bela dama devinska (zalozba San- Le)- Ceprav je Jelin£i£ ohranil idejno j SIFjf I Foto IG razseznost dobro poznane zgod-be, je ogrodje pripovedi povsem prikrojil zahtevam romaneskne tehnike, kar je zahtevalo zlasti poglobljeno analizo okvirnih zgodovinskih okoliSdin. "Ljube-zenska zgodba pa je nastajala do-kaj zlahka", je Jelindid zaupal ob-dinstvu. Pisanja se je lotil zaradi todno dolodenih okoliSdin, saj mu je prof. Elvio Guagnini, ured-nik knjiznih zbirk, ki so svojdas izhajale z dnevnikom II Piccolo, predlagal, naj za nov roman sam napiSe zgodbo na trzaSko-obmorsko tematiko. Jelindid si je tako odmeril de-vetmesedno obdob-jeinse takoj lotil de-vinske zgodbe. Knji-go je najprej napisal v italijanSdini, ko pa je izdajateljski nadrt propadel, jo je dal prevesti v slovenSdi-no. Zanimive so bile Jelindideve ugotovit-ve o odnosu med slovenskim in italijanskim jezikovnim kodom. "Pisanje v italijanSdini gre lazje kot v slovenSdini. ItalijanSdina je namred bolj enostavna, sloven-Sdina zahteva doslednejSo stav-dno in skladenjsko pripravo. Naj-brz je prav zato slovenSdina lepSi jezik, saj ponujapiscu ved variant kotitalijanski. Cutim obenem, da se s slovenSdino lahko 'igram' tudi zaradi uporabljanja SirSega be-sednega zaklada", je dejal Jelindid, ki ima s prevajalci svojih del disto poseben odnos, ki je vdasih celo toliko kritiden, da si njihove izdelke 'upa' popravljati. Gotovo pa ima Jelindid izredno neposre-den odnos do svojih bralcev. Med pisanjem ga namred vselej spremlja prepridanje, da je treba ciljno publiko nagovarjati z vse-binsko in oblikovno enostavnos-tjo - nikakor ne povprednostjo -zgodb: "Vedkrat sem imel vtis, da nekateri pisatelji nadrtno snujejo skrotovidene pripovedi, kot da bi se delali norca iz bralcev. Prepri-dan sem, da je treba bralce spoS-tovati"! IG Obvestila Delavnice za starSe v projektu Jezik/Lingua: tipologije, znacilnosti in prednosti vecjezicnosti; mesanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje vecjezicnega razvoja otroka; potreba po medkultumosti vsodobni druzbi; evropskesmerni-ce za ucenje jezikov. Delavnica je bila na Opcinah vosnovni soli Fran-ceta Bevka dve zaporedni sredi, 6. in 13. aprila, v Dolini v osnovni soli Prezihovega Voranca, Dolina 419, pa bo se v sredo, 20. aprila, in 4. maja 2011 od 17.30 do 19.30. In-formacije: teco01@jezik-lingua.eu PasijonskeigrevRibnici na Dolenj-skem, ki jih izvajajo mladi, in grob Magdalene Gornik, slovenske mi-stikinje, na Gori nad Sodrazico nas vabijo, naj jih obiscemo na oljcno nedeljo, 17. aprila 2011, v popol-danskih in vecernih urah. Odhod avtobusa strga Oberdan ob 12.45, izSesljana ob 13. uri, iz Nabrezine ob 13.05, iz Sv. Kriza ob 13.09, s Proseka ob 13.15 in z Opcin ob 13.30. Za vpis in vse ostale informacije poklicite cim prej na tel. st. 3479322123. SZSO - Slovenska zamejska skavt-ska organizacija - Trst vabi vse mla-de na tradicionalni krizev pot na Repentabru na veliki petek, 22. aprila. Zbiranje ob 20. uri na Colu. V cerkvi na Tabru bo po krizevem potu tudi priloznost za spoved. Lepo vabljeni! Slovensko dobrodelno druStvo bo imelo v cetrtek, 28. aprila, redni obcni na svojem sedezu v ul. Maz-zini 46 v Trstu. Na dnevnem redu bodo porocila predsednika, tajnice in blagajnicarke, razprava o oprav-Ijenem in prihodnjem delu terodo-britev drustvenega obracuna in proracuna. Prvi sklic bo ob 17. uri, dejanski zacetek pa ob drugem sklicu ob 18. uri. Acquafitness -tecaj za vse, ki zelijo izboljsati psihofizicno pocutje in do-seci optimalno telesno formo. Sku-pinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in poteka pod strokovnim vodstvom. Tecaj se odvija na Pesku. Info in prijave na www. melanieklein, org, info@melanieklein. org, tel. 328 4559414. Z Novim glasom v Nemäjo od 14. do 21. junija 2011. Prijava in informacije na upravi NG v Gorici, tel. 0481 533177, in na urednistvu v Trstu, tel. 040 365473. Akontacija ob vpisu: 200,00 evrov. Kdor bi zelel prejeti program potovanja po elektronski posti, naj sporoci na naslov mohorjeva@gmail. com. PomoC Japonski: Misijonski kro-zek Rojan zbira denarne prispevke, ki jih bo izrocil patru Vladimirju Ko-su za sirotisnico v Tokiu in za vse, karje vtem popotresnem casu najbolj potrebno za tamkajsnje ljudi v stiski. Dar lahko nakazete preko banke na: MISIJONSKI KR0ZEK ROJAN, via Cordaroli 29, 34135 Trieste, IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948, Codice BIC: CCTSIT2TXXX, Saksida - tel. 040-36-21-20. Darovi V spomin na Angela Starca iz Gropade daruje Anamarija 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. Za Slovensko Vincendjevo kon-ferenco v Trstu darujeta: Elvira Mauri 20,00 in AT 25,00 evrov. Za rojansko glasilo Med nami daruje Mirka Krmec 20,00 evrov. Za akdjo riza otrokom misijonarja patra Pedra Opeke na Madaga-skarju daruje AT 25,00 evrov. |e Za akdjo misijonarja patra Vladi-mirja Kosa, za potresence in siro-tiänicovTokiu: N. D. 20,00, E. G. 50.00, M. B. 10,00, Slovenska Vin-cencijeva konferenca iz Barkovelj 500.00, srecolov v Rojanskem Marijinem domu 323,00 evrov. Za akdjo riZa otrokom misijonar-ja patra Pedra Opeke na Madaga-skarju: Slovenska Vincencijeva konferenca iz Barkovelj 300,00 evrov. MATEJKA PETERLIN MAVER 26.4.2008 ...cesar ne zamete zimski das, kar sije venomer kot draga ruda, je luc srca. Cene Vipotnik Zadnji koncerti revije Primorska poje pri nas Lepi veceri na Proseku, v Borstu in Zavarhu Vzamejskem prostoru je le-toSnja revija Primorska poje odzvenela z zadnjimi tremi koncerti na Proseku, v Borä-tu in Zavarhu. Pred Veliko noCjo bodo primorski zbori zapeli je trikrat v Sloveniji, nato bo das za obradun, ki je bil po Stevilu prijav-ljenih zborov kot vedno navdu-Sujod, po kakovosti pa nihajod. To je Primorska poje, mnozidni mo-zaik, h kateremu vsak zeli prispe-vati svoj kamendek v Siroki paleti nivojev izrazanja. Italijanska in slovenska radiotelevizija zvesto dokumentirata prikaz raznolike zborovske stvarnosti, obdinstvo pa nekoliko manj zvesto spremlja do-gajanje, razen redkih primerov, kot je bil koncert v Kulturnem domu na Proseku, kjer je lepo zase-deni dvorani botrovala tudi zdru-zitev vseh krajevnih druStev. Zve-za slovenskih kulturnih druätev se je kot glavni organizator vedera lahko opirala namred na sodelo-vanje moäkega zbora Vasilij Mirk, zenskega zbora Prosek-Kontovel, Godbenega druStva Prosek, Dram-skega druStva Jaka Stoka, mladin-skega krozka in zadruge Kulturni dom Prosek-Kontovel. Zbrano obdinstvo bi s pevci lahko zapelo skoraj vse skladbe na pro- gramu, saj so bile vezna nit vedera ponarodele in ljudske pesmi, ki spadajo v zelezni repertoar vsake-ga slovenskega zbora. Posebnost vedera je bila prisotnost nekaterih dezmejnih zasedb, ki na obeh stra-neh nekdanje meje povezujejo slovenske pevce prav v duhu Primor-ske poje, s katero so se zbori slovenskega prostora dutili povezani tudi v dasu, ko je bila zdru-zena Evropa Se utopija. Me-Sani zbor Sezana in meSani zbor Repentabor sta kljub imenu ved kot lokalna zbora, meSani zbor Gorjansko vodi mlada zamejska zbo-rovodkinja, goriSkemu me-Sanemu zboru Bratuz pa se pridruzuje vedno vedje §te-vilo pevcev iz Slovenije. Trojico moSkih zasedb na programu je odprl moäki zbor Lipa Ravnica, ki je prejel priznanje ob desetlet- nici delovanja, nato so stopili na oder vedletni udelezenci revije, "navduSeni amaterji" idrijskega noneta Vasovalci. Koncert je pozi-vil nastop tolminskega noneta Bada, ki je pod energidnim vodstvom Marte Volf Trojer zabaval in navduSil posluSalce s prikazom svoje specifike, in sicer s priredba-mi znanih slovenskih popevk. Kot zadnji je s svojo veliko zased-bo napolnil oder meSani zbor Loj-ze Bratuz, ki je pripravil in obdute-no izvedel "dezmejni" spored sk-ladb z naslovom Ljudska pesem z umetniSkim izrazom. Krajevno umetniSko ustvarjalnost od Trsta do Gorice sta zastopali skladbi Adi-ja Daneva in Hilarija Lavrendida, vseslovensko pa dve priljubljeni priredbi Ambroza Copija in Jakoba jeza. Ob tej priloznosti je predstav-nik ZSKD Rinaldo Vremec izrodil pevcem zbora priznanje ob le-toSnji 60-letnici delovanja. ViSek praznovanja bo zbor dozivel 20. maja ob koncertni podastitvi dol-goletne poti, za katero pripravlja dvodelni program s skladbami go-riSkih skladateljev razlidnih gene-racij in vrsto ljudskih sk-ladb v priredbah Patricka Quaggiata za zbor, godalni kvartet in harmoniko. Znotraj zbora praznujejo letos tudi drugo obletnico, saj je zborovodja Bogdan Kralj prevzel vodstvo pred desetimi leti in se tako za-pisal v bogato zgodovino, kateri so od leta 1951 dali svoj pedat Mirko Filej, Ivo Boldina, Stanko Jericijo in Stojan Kuret. FotoJMP pladevanja upnikov. Baldassi je obenem dodal, da se likvidaci-jski postopek ne more kondati, dokler ne bo palada na trgu Oberdan (ki naj bi pred polo-mom postala novi sedez bandne ustanove) prodana. "To ne bo lahko", se je spet oglasil Lokar, "saj je banka palado odkupila za 7 milijard tedanjih lir", izredno visoka so bila popravitvena dela: 35 milijard lirl Stavbo bo torej tezko prodati, saj bi bil izkupidek prodaje gotovo nizji od omenjene vrednosti poslop-ja. Igor Kuret, digar druzina je imela bandne delnice, ki so bile po krahu izgubljene, je poudar-il, da civilni zakonik (na podla- Leta 1996 je minister za gospo-darstvo C. A. Ciampi preklical TKB pooblastilo za bandno poslovanje in odredil njeno prisilno upravno likvidacijo. S tem se je travmatidno kondala 37 let dolga pot banke, ki je bila ustanovljena z Londonskim sporazumom in je bila do konca gonilno kolo gospodarstva slovenske narodne skupnosti v Italiji. "Z banko je propadla tudi zamisel organiziranega ali neza-sebnega gospodarstva, kot se je izoblikovala v SKGZ (...) ". Pahor je krah TKB pripisal spletu okoliSdin: padcu Berlinskega zidu, razkroju Jugoslavije, nas-tanku samostojne Slovenije, pravodasno vzpostavljeni pravil-ni in korektni odnosi z novo politidno in gospodarsko garni-turo v Sloveniji. Ce k temu do-damo äe nekatere odloditve, ki jih je odobrilo vodstvo TKB, potem je spiet okoliSdin dovolj bogat in zapleten". Tako pre-hodno obdobje so izkoristile italijanske politidne in bandne oblasti, da bi banko zruSile, no-va Republika Slovenija pa se ital-ijanskemu pritisku ni odlodno uprla in je dovolila, da je slovenska banka izginila. "Konec TKB je v bistvu konec dolodenega obdobja v slovenski narodni skupnosti v Trstu in odnosno v Italiji. Od takrat naprej je mreza 14. aprila 2011 Kultura / Koroska Narodna galerija v Ljubljani Poznobarocno slikarstvo na Kranjskem Dr. Ferdinand Serbelj, ku-stos za terenske Studije v Narodni galeriji v Ljubljani, se ze vse zivljenje spogleduje z baroüno umetnostjo na slovenskih tleh. Rano mladost je pre2ivel na Stajerskem - v Slovenski Bistrici; oCe je dobil za svojo dru2ino sta-novanje v gradu z baroünim izgle-dom. V 2. desetletju 18. stoletja ga je dal modno pregraditi grof Ignaz Maria Attems, v letih zatem pa je Franz Ignaz Flurer z iluzionistiCni-mi slikarijami okrasil Se reprezen-tanCno stopniSCe in viteSko dvora-no. Serbelj se je torej 'okuäl' zba-roCno umetnostjo ze v zgodnji mladosti. Zato se ni Cuditi, da se je zapisal umetnosti tudi v poklic-nem 2ivljenju in da se kot umetno-stni zgodovinar posveCa prav ba-roCni dobi. Istro; leta 2003 je v sodelovanju z Edijem Grdino iz Pokrajinskega muzeja Köper omogoäl ljubi-teljem lepih umetnosti, da so se na razstavah v Ljubljani, Kopru in Po-reCu seznanili s slikarskimi stvarit-vami zgodnjebaroCnega umetnika Zorzija Vanture BrajkoviCa. Po sredini zadnjega desetletja 20. stoletja pa je strokovno oko dr. Fer-dinanda Serbelj a zaCelo intenziv-neje pogledovati tudi po Kranjski. Najprej se je posvetil obSirnemu opusu Antona Postla in leta 1997 pripravil razstavo v galeriji Dolenj-skega muzeja v Novem mestu; sli-karja, ki je delal po vsej Dolenjski, je predstavil kot mojstra, ki je v svo-ja dela uspeSno vkomponiral poz-nobaroCno Cutenje preprostejSega domaCega naroCnika. Sledilo je nekaj Serbeljevih 'tihih' let, saj se je predal razi- > Dr. Ferdinand Serbelj na terenskem ogledu -z.c.sv.Vidana Preserjah; leta 1712 jekupolo poslikal Michael Rainwalch (foto: Mojea Jenko) Dr. Serbelj je sprva prouCeval ba-roCno slikarstvo na Vipavskem in GoriSkem. Rezultati njegovega dela so bili dobro vidni na razstavah, ki so predstavljale dela Antona Ce-beja (1991 in 1994), Nicola Gras-sija (1992) in Antonia Parolija (1996), z italijanskimi kolegi iz Go-rice pa je predstavil izbor del iz Pas-saua v Gorico priseljene slikarske druzine Lichtereiterjev (1997). Leta 2002 so nato pod Serbeljevo tak-tirko postavili v Narodni galeriji v Ljubljani in zatem Se v GoriSkem muzeju na Kromberku obsezno razstavo Barofino slikarstvo na GoriSkem; tej je sledil Se strokovni simpozij z mednarodno udelezbo, ki je z obseznim zbornikom zaok-rozila vedenje o barofinem slikarst-vu na GoriSkem. Serbelj je svoj strokovni interes dalje razSiril Se na skovanju in Studiju poznobaroCne-ga slikarstva na Kranjskem. Tej te-mi slovenska umetnostnozgodo-vinska stroka, razen redkih izjem, Se ni namenila dovolj pozornosti. Serbelj je stal pred zahtevno nalo-go loüti kvalitetnejSe gradivo od ti-stega, ki ima ze podobarski znaCaj. V tem Casu je na Kranjskem delova-la vrsta slikarjev, med njimi tudi ve£ slikarskih druzin, ki so se dnev-no znali prilagajati zahtevnostim in priCakovanjem vseh vrst naroC-nikov; med njimi so bili poleg Cerkve plemifii, meSCani in prepro-sti podezelani - torej predstavniki vseh druzbenih slojev, ki so imeli v svojih vrstah od visoko izobraze-nih do preprostejSih predstavni-kov. Za vse slikarje, ki so tedaj na Kranjskem delovali, pa je znaälno, da so imeli solidno slikarsko zna- nje: dobro so ob-vladali tehnolo-gijo slikanja na platno, nekateri od njih so dobro obvladali tudi fresko; prizadeva-li so si slediti te-danjim slikar-skim modnim teznjam v veCjih slikarskih sredi-SCih (Benetke, Dunaj, Augsburg...) in svoje delo znali pogosto skoraj podjetniSko organizirati. Najbolj znana je Layerjeva slikarska delav-nica v Kranju, ki je obstajala in de-lovala v Casu veC generacij. NaroCil pa je bilo tedaj precej, torej dela dovolj tudi za bolj ali manj samozave-stne posameznike (med njimi npr. Janez PotoCnik iz Krope, Anton Mihael Fayenz iz Ljubljane, Anton TuSek iz Skofje Loke); imena neka-terih drugih pa je deloma prekril prah zgodovinske pozabe. Kolegi, ki se predajajo raziskovanju arhi-vov, so iz le-teh izluSCili ze nekaj pozabljenih slikarskih imen, kot sta npr. Franc Anton Nierenberger iz ViSnje Gore in na razstavi prviC predstavljeni A. PeriC. Predvsem Cerkev in visoko plemstvo pa sta si vCasih privoSäla dela kvalitet-nejSih tujih umetnikov: iz Kremsa ob Donavi je priSlo na slovenska tla precejSnje Stevilo oltarnih po-dob velikih dimenzij iz izjemno dobro organizira-ne slikarske delavnice Martina Johanna Schmid-ta; smledniSki baron je po-vabil na svoj dvorec gor-njeSvabskega slikarja Eu-stachiusa Gabriela, in sicer z namenom, da s fresko okrasi slavnostno dvorano in verjetno tudi kapelo; z WürzburSkega je v Ljublja-no zaneslo Janeza Andreja Herrleina, ki se je v glavnem kranjskem dezelnem mestu ustalil in udoma-<31 ter postal leta 1778 prvi uCitelj risanja na Ljubljanski normalki; nazadnje naj omenimo Se dobro poznanstvo med stiSkim opatom Francem Ksaverjem Taufererjem in goriSkim nadSkofom Karlom Mario Attemsom, ki je na Kranjsko pri-peljalo slikarske mojstrovine Janeza Mihaela Lichtenreita. Razstava Izzvenevanje nekega ob-dobja. Oris poznobaroCnega slikarstva na Kranjskem je v Narodni galeriji v Ljubljani (vhod s PreSernove ceste 24) na ogled vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro; vsa-ko nedeljo (z izjemo velikonoCne in prvomajske) ob 11. uri vljudno vabijo tudi na strokovna vodstva. M. Jenko Skozi jutranjo megli-co sivi oblaki sipajo drobne kapljice na brsteäo naravo, ki sepre-buja iz zimskega spanja; naznanja se nova pomlad stvarstva. SuSno obdobje prejSnjih dni je bil Bonomo (J. Pirjevec: Trubar in Bonomo). Vreme nam je zal onemogoCilo, da bi se povzpeli do stolnice sv. Justa, kjer je poleg Trubarja pridi-gal tudi Janez SvetokriSki. Preden smo se poslovili, smo Studente opozorile na Stevilne usta-nove slovenske skupnosti, ki danes delujejo v Trstu: Primorski dnevnik, Narodna in Studijska knjiznica, SLORI (Slovenski razi-skovalni inStitut), Glasbena matica, Slovensko stalno gledaliSde, Radio Trst A in TV v italijanski RAI, veL izobrazevalnih osnov-noSolskih in srednjeSolskih insti-tucij, Slovensko dezelno gospo-darsko zdruzenje, Slovenska kul-turno gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, kulturna druStva, pevski zbori, Sportna druStva, taborniki, skavti, zupnije itd. Studenti so se prisrCno zahvalili za izvedeni program ter zapustili Trst z zavestjo, da je naS tudi re-sniäio - in ne samo fiktivno -, kot ga zeli prikazati komiCni in razvpiti film Zige Virca. Vera Vetrih SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL MEDNARODNI CENTER ZA GLASBO IN UMETNOST ARSATELIER Snovanja ** \ % Palaca Attems Petzenstein petek, 15. aprila, ob 20.30 Kulturni center Lojze Bratuz sobota, 16. aprila, ob 17. uri Dvor - Steverjan sobota, 30. aprila, ob 18.30 enogastronomski laboratorij v sodelovanju z Movimento turismo del vino ob 20.30 koncert Grad Dobrovo sobota, 7. maja, ob 20. uri KC Lojze Bratuz petek, 13. maja, ob 20.30 Kmetija Sirk na Subidi - Krmin sobota, 21. maja, ob 21.uri GIUSEPPE GUARRERA Klavirski recital dobitnika prestizne nagrade "Premio Venezia 2010" Scarlatfi, Chopin, Rachmaninov, Liszt MI SMO POMLAD Pojejo in igrajo ucenci Glasbenega ateljeja Tartini iz Ljubljane, ucenci Glasbenega in kulturnega drustva "Euritmia" iz Povoletta ucenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel - Gorica JOY SPRING Alba Nacinovich, glas Gianluca Jan Sturiale, kitara Francesco De Luisa, klavir Matic Mikola, saksofon Pietro Spanghero, kontrabas jazz Francesco Gavosto, bobni MOJE PESMI Martina Kocina, mezzosopran Aleksandra Pavlovic, klavir Ipavec, Skerjanc, Simoniti, Mozart, Strauss EMIL KOMEL IN NJEGOVI UCENCI Vecer posvecen glasbeniku Emilu Komelu ob 50-letnici smrti Go st vecera: M ° Anton Nanuf, dirigent Sodeluje: prof. Ivan Floriane Moderator: Tat/ana Gregoric Program oblikujejo: Alessandra Schetfino, sopran in Neva Klan/scek, klavir Oleg Bugaev, violoncelo in Aleksandra Pavlovic, klavir Simone Peraz, klavir Zbor profesoriev SCGV Emil Komel MILONGAS Tatiana Donis, harfa Elia Vigolo, violina Mara Maranzana e Michele Usoni, plesalca Rossana Paliaga, vezni tekst Sala Civica Obcine Krmin petek, 27. maja, ob 20.30 Krizni hodnik goriskega nadskofijskega ordinariata sreda, 1. junija, ob 20.30 Gledalisce Sv. Nikolaja - Trzic petek, 3. junija, ob 20.30 Gnidovcev dom - Mirenski Grad sobota, 4. junija, ob 20.30 FRANZ LISZT in njegovi sodobniki Izbor klavirskih skladb ob 200-letnici rojstva Izvajajo pianisti Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Mentor: prof. Sijavus Gadjiev MISSA GORITIENSIS - Prva izvedba Federico Gon - Masa za mesani zbor in pihalni kvintet Pesniska besedila B.Marin, C.Michaelstadter, A.Gradnik, P.Zorutti, S.Domini Pihalni kvintet in zbor Arsatelier Mirko Ferlan, zborovodja - dirigent KC Lojze Bratuz petek, 10. junija, ob 20.30 Villa Olivo - Corso Italia ob Goriski pokrajini ponedeljek, 20. junija, ob 18. uri Cerkev Sv. Ivana - Gorica sabato, 25. junija, ob 20.30 Villa Russiz - Capriva del Friuli sreda, 29. junija, ob 20.30 IZREDNI KONCERT GLASBENI MOZAIK Izbrani solisti, komorne skupine, balet, solski orkester in zbor Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Gost vecera: pihalni orkester Arcobaleno Junior iz Trsta ZIG ZAG Ucenci skupine Komel Contemporary Jazz Ensamble Vodi Gianluca Jan Sturiale B.Evans, P.Metheny, M.Davis, K.Wheeler, O.Coleman POD CERKVENIM OBOKOM Otroski pevski zbor Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, vodi Damijana Cevdek Jug Mirko Butkovic, orgle Cezmejni mladinski zbor "P.Trubar", vodi David Bandelj GLASBENI OBRAZI NEKE DOBE Ob 150-letnici Zdruzitve Italije Luisa Seilo, flavta Carlo Corazza, klavir