r glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko ^BTO XII., ST. 46 — CENA DIN 10.— KRANJ, 15. JUNIJA 1959 Kje dobiti ^ seJe S°etQ za šolstvo OLO Kranj 5S»r? JeseniSTŠ na Jesenicah Zmogljivost strokovnih šol ni spodbudna O novem zakonu o ptanovanj-*in skupnostih je v zadnjem času * mnogih sestankih in posvetova-J*j* Precej govora. V nekaterih č'nah so o tem razpravljali na J°«ebnih plenumih SZDL in pri ,nj3ih organih. Oblike dejavnosti novih stanovanjskih skupnosti so zelo Siro-e- Zato so ee marsikje znašli celo l°gati, naj b-i zaceli. — u9ibanjih mod potrebami o pral-•^ah, otroških igriščih in krpalni-. • «o se ustavili pred vprašajem _ kam toxej? Pri tem pa je prišlo do vpraia-*** finansiranja teh ustanov in eJa*nosti do vprašanja, odkod ob'W denar? To pa ni zgolj eko-^^msko, marveč odločilno organi-^c'Jsko vprašanje. V večini pri-er°v so na posvetovanjih ugo-v)jali, da dotacije »od zgoraj« ne ^rJujejo pravih odnosov do stva- • Ko so v Tržiču govorili o tem, 80 omenili tudi razne nasade in *\tove' katerim bo otroci prizade- Precej škode. Toda to star- * °i povzročalo glavobola. Dru- Pa bi bilo, če bi ljudje sami irali denar za sadike, jih sami :*,aJali, zalivali cvetlične nasade Podobno. V tem primeru bi bil ^ n°« odraslih in otrok do nasa-°T Povsem drugačen. Ta ugotovitev je bistvena. Nekje » °a primer »planirali« pralnico, ko so ljudje začeli Tazprav- 0 tem, da bodo morali k pral-°* tudi sami prispevati del sred-eT- «o se raje odločili za orga- j**ci'io varstva otrok. To namreč Potrebujejo. ^j** pojavi dokazujejo, da je ^ba glavni vir dohodkov stano-|*iskih skupnosti iskati le pri sa-^h koristnikih teh uslug, pri sta-0v*lcih, oziroma pri državljanih ^ °brnočj-u stanovanjske skupno-'• Zato tudi zakon narekuje tako J? r*zvoja teh ustanov. sUVa *ačetku bodo, peveda, mar-le Potrebne dotacije ljudskih borov alJ gospodarskin organi- GCl,J- Toda to samo na začetku. J stalne vire dohodkov pa je te°a iskati pri samih koristnikih. k^ki odbori bodo s statuti lah-£ koristili tudi možnost obveznih ^lsPevkov prebivalcev za določe-skupne potrebe. Možni so pro- >n sicer po ekonomski spo-^nostl fcoristnikov. ovpreCje dohodkov na člana lne se namreč suče od 5 pa 1 do 18 in več tičoč dinarjev ^ *«sec. Dotacije, ki bi jih vr-*t>{ d°bival, naj bi bile le v po-1^ otrokom socialno šibkejših w«ča?' medtem ko naJ bi drugi ekonomsko ceno. ^j.^ ' so Tazni prijemi v iskanju J,.^ J da bi sredstva za razne de-*i« °JW našli pri sam,in državlja-t»J,.aT je temelj razvoja stano- Iz gradiva petkove seje (12j.\ junija) okrajnega Sveta za šolstvo kaže izluščiti predvsem dvoje: problematiko strokovnega šolstva v okraju in izvedbo ter pogoje za vpis dijakov v gimnazije in strokovne šole. Spričo resnice, da našemu gospodarstvu močno primanjkuje strokovni kader in da zmogljivost našega strokovnega šolstva nastali vrzeli ni kos, je bilo že pred časom sklenjeno, da bo letos jeseni ustanovljena na Jesenicah tehniška srednja šola. Ljubljanska tehniška srednja šola namreč vsako leto odkloni veliko število kandidatov, ki se nato, ne da bi čutili kakšna posebna nagnenja, vpišejo v gimnazije ali kamorkoli drugam. Enak pojav spremlja tudi premajhno zmogljivost ekonomskih srednjih šol, v okraju zlasti šolo v Kranju. Ker pa z ustanovitvijo srednje tehniške šole na Jesenicah še vedno ne bomo dosegli ravnotežja med zmogljivostjo zavoda in povpraševanjem po strokovnem kadru, bi kazalo v okviru že obstoječih industrijskih šol ustanavljati posamezne oddelke srednje tehniške šole. Smotrno uveljavljanje te zamisli bi problem pomanjkanja strokovnega kadra močno omililo. Dokaj zamotan problem predstavlja tudi vpis kandidatov v gimnazije in strokovne šole. Tu so milšjeni predvsem pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat ob vpisu na ta ali oni zavod. Svet za šolstvo je ob tej priložnosti pregledal predloge šolskih odborov posameznih gimnazij in strokovnih šol ter določil število učencev, ki bodo sprejeti v prve razrede šol v prihodnjem šolskem letu. Pri določanju pogojev, ki jih morajo izpolnjevati učenci ob sprejemu na gimnazijo ali strokovno šolo, pa je prišlo do različnih mnenj in predlogov. —« Nekateri učni zavodi namera-j vajo sprejemati učence, ki so opravili zadnje šolsko leto z odličnim ali prav dobrim uspehom, brez sprejemnega izpita, medtem ko bodo morali učenci z dobrim in zadostnim uspehom opraviti pri sprejemu še preizkusni izpit iz slovenščine in matematike. Svet za šolstvo pa je kriterij v zvezi s sprejemanjem odličnih in prav dobrih učencev, precej zaostril. Meni namreč, da bi bilo povprečje ocen zadnjih štirih let, in sicer iz slovenščine ali tujega jezika ter matematike, dosti boljši kriterij. Svet je tudi naklonjen inteligenčnim testom v obliki intervjujev z učenci pri sprejemu na zavod. Seveda pa ima tudi ta stran preizkušnje kandidatovega intelekta svoje slabe strani. O razpisu in pogojih razpisa za vpis v gimnazije in strokovne iole berite na 5. strani. s. KLJUB DE2EVNEMU VREM ENU, Kl SE JE ZAROTILO ZOPER LETOŠNJO TURISTIČNO SEZONO, NE MANJKA TURISTOV, KI OBISKUJEJO BLED Predsednik Tito Mi nove tovarne „lomiš" v Kopru Prvi tarifni pravilniki so potrjeni Občinski ljudski odbori se ukvarjajo z obsežnim delom, pregledujejo in potrjujejo tarifne pravilnike. Razen osrednje občinske komisije deluje pri kranjski občini še 9 podkomisij za posamezne gospodarske dejavnosti. Od skupno 119 gospodarskih organizacij je samo še nekaj gostLšč in kmetijskih zadrug, ki pravilnika še niso predložile. Do sobote, 13. junija so potrdili 12 tarifnih pravilnikov, in sicer za kranjska podjetja: Standard, In-teks, Gozdno gospodarstvo, Spik, Zvezda, IBI, Avtopromet, Gorenjsko oblačilnico, Pleskarstvo ter za Predilnico volne v Naklem in »Alko« v Dupljah ter Agroservis. Bataljoni In odredi se pripravljajo Po občinah Gorenjske se vse živahneje pripravljajo za veliki pohod »Po stezah partizanske Jelovice«, ki bo 4. j.uM'ja. Iz Kranja bo, kot predvidevajo, odšla brigada, ki bo nosila ime po znanem padlem borcu Ivanu Slavcu - Jokhr. Tudi na Jesenicah bo vseh športnikov in drugih organizacij za cel bataljon, ki ga nameravajo imenovati po naTodnom heroju Jožetu Gregorčiču. Iz Radovljice bo odšel na Jeflovlco odred Stane- ta Žagarja, z Bleda odred Andreja 2vana - Borisa itd. Predvidevajo, da bo samo v pohodu z brigadami in odredi, ki se pripravljajo po vseh občinah, šlo na Jelovico približno 5000 članov ZB, športnikov, Članov pTedvojaške vzgoje in drugih telos.novzgojnih organizacij. Hkrati pa povsod pripravljajo tudi večje izlete prebivalstva, ki se bo tisti dan udeležilo prireditev na Lipniški planini. 1. e. Imenovana podjetja so se v svojih pravilnikih najbolj približevala priporočilom okrajnega zbora proizvajalcev. Najboljši so pravilniki podjetij industrijske dejavnosti. Precej predloženih tarifnih pravilnikov iz manjših gospodarskih organizacij pa zainteresirani kolektivi po priporočilih komisije sproti dopolnjujejo s predpisanimi dokumentacijami in jih vsklajuje-jo s postavljenimi načeli. -1. c. Jeseniška brigada se pripravlja Okrog 20. junija bo odšla z Gorenjske druga mladinska delovna brigada na gradbišče avtomobilske ceste. To pot bo sestavljala brigado mladina jeseniške gimnazije in Metalurške industrijske šole. Skupaj pojde na delo 125 mladincev in mladink. Za komandanta so izbrali izkušenega brigadir,3 Franca Horjaka. Brigada bo nosila ime pisatelja-revolucionarja Toneta Cufarja. Na delu bo ostala mesec dni. Kmalu za njo bo sia iz kranjskega okraja še srednješolska brigada, ki jo bodo tvorili dijaki škofjeloške, kranjske in tržiške gimnazije. Konec julija pa bodo se stavili še delavsko-kmeoko bri gado. -i< Koper, 14. Junija. V Kopra so danes sveča novo moderno tovarno moto prisostvoval tudi predsednik r prvi CoJibni s tekočega tra krajši govor. Koper se je pripravljal za to sveeanosrt že več dni. Danes ob pol enajstih je z jahto »Jadranka« prispel z Brionov tovariš Tito, ki so ga povabili na to slovesnost. Ob njegovem prihodu ga je pozdravila velika množica !••)!• iz Kopra, Pirana in iz bližnjih krajev Istre. Zatem si je predsednik ogledal tovarno. Z njim je bil tudi predsednik Ljudske gkMpiSBna Slovenije Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Loskošek -Luka in drugi gosti. Nova tovarna bo dajala letno na trg približno 30.000 motornih koles Colilbri. To bo njihov glavni izdelek. Približno vsakih 5 minut bo po tekočem traku izgotov-ljen nov motor Colibrl. Ze v dosedanjih, začasnih prostorih je to- no nustlll v polzkusno obratovanj« rnih koles Tosnos. Svečanosti )• »publike tovariš Tito, ki Je vzal ku. Predsednik Tito je imel zateai vama TOMOS v štirih letih i»-delala nad 18.000 motornih koles v skupni vrednosti nad 4 milijarde d inarjev. Po končanem ogledu tovarne 1* proizvodnje na tekočem traku j* predsednik Tito izrazil priznanj« delavcem. Naglasil je pomen industrializacije v tem delu naše domovine, ki je bil ob priključitvi k Jugoslaviji ekonomsko dokaj zaostal. Posebno pa je bil predsednik Tiito zadovoljen ob ugoto-vilvi, da je v Tomosu veliko mladih in priučenih delavcev, ki so se osposobili za tako važno delo. Poudaril je tudi pomen notranjih odnosov v delovnih kolektivih in materialne zainteresiranosti slehernega delavca' za povečanje delovn« storilnosti in izboljšanje življenjskih razmer v naši deželi. tih skup nosti. K. M. Razprava ° stanovanjskih skupnostih na Bledu •Jt^Pno*' ,5- junija je predvideno naš razgovor Pred IV. kongresom ZKS Kot S'al/S t OO SZD oMiS Kje neki leži to idilično JezerceT - To ,e umetno Jezero v Preddvoru pri Kranju o katere« s«o nekajkrat pisali že lani. Zajetje Jezera Je sprva povzročilo graditeljem tudi nekaj prefll^C. Sko-Tr£p£ey jezerskem dnu Je namreč voda odtekala. Zdaj pa kaže, da Je ttdt U «yW^t lim?- Otvoritev Jezera bo v soboto, 20. Junija ob 18. uri. Priprave na ta dogodek obetajo oblskoval-»lovesnostl prijetno doživetje. O podrobnosti* slovesnosti bomo i« poročali. H d« "* °ajvažnejše vprašanje je *UnjaBvnem redu razgovor o uve- **k!RvU nove0* "koaa « staao-J,Jti« *kupao«ttk. Med delegati za IV. kongres ZKS, ki so jih izvolili v jeseniški občini, je tudi nekaj mladih ljudi. V Železarni so mini drugim izvolili za delegata tudi 28-lotnega Štefana Nemca. Po poklicu je strojni tehnik. Od januarja letos je sekretar tovarniškega komiteja ZK. Značilno za Jepenice v novem razdobju je zlasti to, da so se začeli zelo uveljavljati mladi ljudje, komunisti, tako v političnih kot gospodarskih organizacijah. Tudi na nedavni tovarniški konferenci Zveze komunistov so precej govorili o tem in pa o splošnih problemih mladine v tovarni. Tovariš Nemec nam je v ivezi s tem dejal: »Zadnje čase je dobro to, da je spet zaživel klub mladih proizvajalcev v tovarni. Ta se bo moral zavzeti za izobraževanje mladih ljudi, za samoupravljanje in gospodarjenje v podjetju. V klubu so razpravljali o novem tarifnem pravilniku in reorganizaciji Železarne. Tudi osnovne organizacije po začele drugače gledati na mlade ljudi. Ne sprejemajo jih kampanjsko, temveč na osnovi konkretnega dela in življenja selehemega posameznika. Po naši konferenci, ki je bila nekako pred mesecem,so organizacije sprejele 15 nrladiih delavcev iz proizvodnih obratov. Pri tom so važni tudi sklepi, ki jih je sprejela konferenca. Razposlali smo jih vsem sekretarjem osnovnih organizacij ZKS in jim plužijo kot kažipot za nadaljnje delo. Organizacije Zveze komunistov v tovarni pa so se začele bolj kot kdnjkoli prej zanimati tudi za kadrovske probleme. V zadnjem času pa tudi za šolstvo, in to z vidika potreb za tovarno kot komuno. Pripravljamo reorganizacijo Metalurške industrijske šole. V sklopu te bo začel delovati tudi izobraževalni center,« je med drugim povedal delegat tovariš Nemec. -k 36 YY 2 »glas gorenjske« KRANJ, 15. JUNIJA 1959 PABERKI PO SVETU KARIERA V ervropski posvetovalni svet, ki ima sedež v Stras-bourgu in sestoji iz parlamentarcev držav-članic, je Italija imenovala nove ljudi. Med njimi je tudi poslanec rimskega parlamenta Lando Ferretti, ki pripada neofašistični stranki Movi-mento Sociale Italiano. Brez dvoma dostojen človek. Ne zato, ker je bil včasih športni novinar in poročevalec z nogometnih tekem, pač pa zato, ker je bil šef osebnega Mussolini-jevega urada za tisk, pa tudi — minister za propagando, tako približno, kot Gob-bels v Nemčiji. In ta mož (Gobbels) je Bftredil samomor v bunkerju. Pač ni niti slutil, kakšne perspektive so še pred njimi!? »PUSTOLOVEC« V PARLAMENTU V Franciji so odkrili lažnega zdravnika, krt je bil že dolgo na praksi, pa ni niti povohal medicinske fakultete. Skandal! Toda »France Soir« piše ob tej priliki o še večjih škandalih. — Na primer: Polni dve leti, od 1949 do 1951, je bi/l uslužbenec francoskega parlamenta »doktor« Silberstein, po rodu Rus. Zdravil je mnoge poslance, ki so izkoriščali priliko, ker ga je plačala država. Precej časa je trajalo, da so odkrili, da je »doktor« Silberstein navaden pustolovec, brez vsakih šol. Parlament seveda ni neka zaostala vas. Če Silberstein ni imel šol, iso jih imeli oni, katere je zdravil. Med njimi je bilo tudi nekaj poslancev — zdravnikov! V_J iz naših krajev V ZAVRŠNICI PRI ŽIROVNICI bodo odkrili spomenik prvemu sekretarju SKOJ Dragoljubu Milovan oviću Na Okrajnem komiteju LMS v Kranju smo zvedeli, da bo 26. in 27. septembra letos v Završnici pri Žirovnici zvezni zbor mladih planincev skupaj z odkritjem spomenika prvemu isekretarju SKOJ Dragoljubu Milovanoviču, ki se je ponesrečil pri prehodu meje na Stolu. Proslavo pripravlja OK LMS skupno s CK LMS in Planinsko zvezo Slovenije. Odkritje spomenika bo ob vhodu v Milovano-vičevo pot, ki jo bodo mladi planinci tudi markirali. LETOS 127 RDEČIH NAGELJNOV Letos, kot obetajo podatki kranjske, škofjeloške in jeseniške gimnazije, bo maturiralo skupno 127 dijakov. Izpiti bodo te dni. Mnogo sreče! VAJENKE SO PRIKAZALE SVOJE ENOLETNO DELO Kranj, 14. junija. Danes popolldne so vajenke Vajenske šole za oblačilno stroko in Vajenske šole za razne stroke Kranj v Tekstilni šoli na Primsko-vem prikazale svojo enoletno praktično dejavnost v obliki modne revije in revije frizur. Od gostov je bil navzoč tudi predsednik Obrtne zbornice za okraj Kranj tovariš Janlko Urbane. Nastopilo je 31 modelov, bi so bili v celoti izbrani iz dijakinj obeh Vajenskih šol. Vse poletne obleke in frizure, ki smo jih imeli priliko videti, so bile zelo lično izdelane. OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU Zvedeli smo, da so v teku razgovori o osnovanju okrožnega sodišča v Kranju. Načelni pristanek za organizacijo te sodne ustanove je že dan, problem (so le še prostori, kjer bi našlo sodišče streho. Prav tako si pristojni organi močno prizadevajo, da bi se čimprej ustanovilo okrajno sodišče na Jesenicah, vendar so tudi v tem primeiu osnovna ovira prostori. »PLANIKA« V PREKMURJU Lendava, 14. junija. V Turnišču pri Lendavi v Prek-murju je zvezni poslanec Janez Hribar danes svečano odprl novi obrat tovarne čevljev Planika iz Kranja. S tem obratom bodo v tem kraju dobili delo mnogi delavci, ki bi sicer morali iskati zaslužka drugje. PROSLAVA STAVKE V KOČEVJU Kočevje, 14. junija. Tu je bilo včeraj veliko zborovanje ob proslavi 24-letnice stavke tekstilnih delavcev. Zborovanja so je udeležil tudi član Izvršnega komiteja CK ZKJ Fran Leškošek -Luka, ki je vodil takratno stavko. V tekstilni tovarni Horak so tisti-krat nekatere delavce plačevali samo po pol dinarja na uro. Stavka pod vodstvom Partije je prinesla veliko zmago delavstvu in je močno odjeknila med prebivalstvom okolice. ROMUNSKA DELEGACIJA V »ISKRI« Kranj, 14. junija. Včeraj dopoldne je obiskala tovarno Iskra v Kranju romunska delegacija, katero so sestavljali pomočnik ministra za kemično Industrijo, svetnik romunske ambasade v Beogradu, ataše romunske ambasade in romunski veleposlanik v Beogradu. V spremstvu z romunsko delegacijo je bil tudi uslužbenec sekretariata za zunanje zadeve Vido Knežević. Romunske goste je sprejel direktor tovarne Iskra tov. Silvo Hrast. Gostje so s;i ogledali tovarno, se zanimali za izdelke Iskre pa tudi za samo proizvodnjo. M. Z. 30.000 DINARJEV ŠKODE ZARADI NEPREVIDNOSTI V petek ob pol štirih popoldne se je pred bencinsko črpalko v Skofji Loki pripetila lažja prometna nesreča. Osebni avto S-14355, ki ga je opravljal Jože Keber iz Ljubljane, je peljal v smeri proti Trati in pri bencinski črpalki zavil v levo. Za njim pa je vozil osebni avtomobil S-2923, last tovarne Niko Železniki, ki ga je opravljal Ciril Florjančič, in se zaletel vanj. Telesnih poškodb ni bilo, na avtomobilih pa je za 30.000 dinarjev škode. šport - šport - šport ŠPORTNA DNEVA v Savskem logu Množična športna tekmovanja v, Kranju se letos vrste drugo za drugim. Najprej je bil 5. mladinski festival, teden dni kasneje športna tekstiliada, od 20. do 21. junija pa bodo IV. športne igre Zveze športnih aktivov delovnih kolektivov elektrogospodarskih podjetij in elektro industrije. Zato smo pred dnevi obiskali Elektrarno »Sava« v Kranju, ki je skupno z Elektro Kranj prireditelj iger; razgovar-jali smo z direktorjem Dragom Chwatalom. Le-ta nam je povedal: »Za letošnje igre smo prejeli nad 800 prijav tekmovalcev, ki se bodo srečali v odbojki (27 ekip), namiznem ten4.SU (32 ekip), šahu (29 ekip), kegljanju (31 ekip), atletiki in streljanju (165 strelcev). Otvoritev iger bo v soboto, 20. junija ob 8. uri v Savskem logu, kjer bo tudi večina tekmovanj. Zato smo uredili nekaj igrišč in jih tudi primerno osvetlili. Igrišča bodo tudi po naši prireditvi lahko služila svojemu namenu.« — Kako bo s prehrano i» P1"*" nočišči tekmovalcev? »Zaradi prehrane ne bo vw jih težav, prenočišča pa pred' stavljajo dokaj pereče vprašanj'-Pomagati si bomo morali s ^o-tori in s prevozi gostov v TrW in Skofjo Loko, čeprav nam bO" do v Kranju na razpolago jaški domovi in internati.« — In kdo je pokrovitelj **' športnih iger? ►Pokroviteljstvo nad našimi. ic tradicionalnimi športnimi ig1"31^! so prevzeli predsednik Kranj Vinko Hafner, preds^o' ni k ObLO Kranj Franc Puha*' glavni direktor elektrogospods1'' ske skupnosti ing. Vekoslav K0" rošec ter predsednik ropubliš^ ga odbora sindikata kovinarje Marjan Rožič.« — Boste v teh dneh raze0 športnih iger priredili še ^ drugega? »Da. Odprta bo razstava usP^ hov elektrogospodarstva v ča' po osvoboditvi. Razen tega mo izdali tudi posebno brošur0, B. *• Lani za 21°|. nad normo v industriji kranjske občine Bravo „Mladost" Novi člani slovenske rokometne lige 0°: Mladost, Koper in Ajdovščina M »j a C? »Gorenjski ttak. — Urejaj« nredniški ođhm — Direktor S. Beznik — O* eevoni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 47» — Uprav« 397 — TekočI rečon prt Komunalni banki ▼ Krasta «07-70-1-135 — teke j a ob ponedeljkih In eet-feth — Letna naročnin« MU ■Jnarjer, neteča« 69 «*» Občinski ljudski odbor Kranj je na zadnjih ločenih sejah obeh zborov razpravljal med drugim tudi o izpolnjevanju norm v gospodarskih organizacijah v letu 1958. Poročilo najprej ugotavlja, da delo po učinku absolutno sicer raste, relativno, v odnosu na dejansko opravljene ure, pa pada. To pomeni, da go.spodar.s-ke orga-nizacije vzporedno s povečava-njom obsega dejansko opravljenih ur ne uvajajo v večjem obsegu dela po učinku. Pregled povprečne izvršitve norm kaže, da se je lani preseganje norm v primerjavi s R M Ves teden nestalno vreme s pogostimi padavinami. Temperatura bo še padla. Prehodne razjasnitva. prvim polletjem 1957 povečalo, kar je razumljivo zato, ker gospodarske organizacije do konca leta norm večinoma niso spreminjale. V prvem polletju 1957 so bile v kranjski občini norme preseženo povprečno za 17,5 %, v prvem polletju 1958 za 22,4%, v vsem letu 1958 pa za 21 %. Nad dve tretjini delavcev, ki delajo po učinku, še vedno presega norme nad 10 %. Bistvenih odstopanj pri posameznih nor-mnih skupinah ne ugotavljajo. Deloma gre višje preseganje norm v prvem polletju na račun večje izrabe delovnega časa, ponekod pa menijo, da je na to vplivala progresivna obdavčitev osebnih dohodkov. Zanimivo je primerjanje odstotka preseganja norm v posameznih gospodarskih organizacijah v lanskem letu. Najvišji vmv wj»m!g! wwtiL.> rjkvaanm LJUDJE IN DOGODKI PREPIRI V DRUŽINI zabeležili podjetji Opekarna Bo-odstotek preseganja norm sta bovk (50,3%) in Iskra Kranj (36,3 %). Razumljivo je, da tako visok odstotek ni normalen, kljub temu, da je preseganje norm v stalnem porastu. Za preko 20 % so lani presegale norme še Kovinar Kranj (za 23,5%), Planika Kranj (za 25,3%) in Sava Kranj (za 21,6 %). Skupno r.o bile lani v industriji v kranjski občini norme presežene povprečno za 21%. V tekstilni industriji so norme lani presegali povprečno za 11,4%, najmanj v IBI Kranj (za 7%) in največ v Zvezdi Kranj (za 13,2%). V Tipkanim so norme presegali povprečno za 11.8%, v Intcksu pa za 12,2 %. Zelo visoko povprečno preseganje norm je lani zabeležila industrija gradbenega materiala — 40,8%. Visok odstotek gre predvsem na račun Opekarne Bobovk, kjer so bile norme presežene povprečno za 59,3 %, medtem ko so v Opekarni Stra-žišče zabeležili zelo nizko preseganje (2,1 odstotka). A. T. Pretekli teden ni prinesel doma- vihar — kakor je zapisal ome-lega nič novega z najvažnejše- njeni dopisnik — nič manj kata mednarodnega dogodka — s kor prepire. Toda vse ni nič ■estanka v Ženevi, toda dosti pomagalo — atlantsko poveljstvo zanimivih novic smo slišali iz Je bilo prisiljeno, da je odposla-Londona. Tu so se sešli atlant- lo iz Francije vse bombnike, ki ski zavezniki na posebnem kon- so na posameznih letališčih pri-gresu ki naj bi proslavil deseto pravljeni z atomskimi bombami •blelnico te zahodne vojaške or- čakali »za vsak primer«, ganizarije. Ob kon^u kongresa Kaže. da sta se v zadnjem čašo objavili resolucijo, ki pripo- su med zahodnimi zavezniki roča tesnejše sodelovanje na vo- razvili dve struji: prva bi z več-jaškem, gospodarskem, polltič- jim poudarkom na vojaških za-■em in znanstvenem področju, devah — z raketnimi oporišči v zavzema pa se tudi za gospo- vrsti držav — rada zaostrila se-darsko pomoč zaostalim deželam, danjo mednarodne razmere, to-predvsem v Afriki in v Aziji, rej krepkeje zajadrala v tokove Podoba pa je, da so udeleženci hladne vojne, druga pa bi želela kongresa le z veliko težavo pri- sedanja prizadevanja za spora-S!i do tega skupnega poročila, zumevanje med Vzhodom in Za-Kazprave so bile silno razgiba- hodom podpreti s treznejšo pose, tako da je neki zahodni do- litiko in s takimi odnosi v atlant-pisnik škodeže'jno naslovil svoje ski organizaciji, ki bi spodbujali poročilo: »Atlantski kongres — enakopravno sodelovanje in enot-zavezniki, ki se prepirajo«. nost. Eden izmed zagovornikov Sicer je znano, da v Atlant- druge struje, norveški zunanji skem paktu vladajo nesoglasja, minister Halvard Lange, je na edkar so ga ustanovili, toda prav kongresu naštel vrsto pomanj-te dni, ko je slavil svojo deseto kljivosti, ki bremenc atlantsko obletnico, so udarila na dan no- organizacijo in ji kujejo slab va nasprotja. Pravijo, da je v sloves. Omenil je nezdrave no-tem pogledu »francoska bomba« tranje odnose, med drugim tudi zasekala novo veliko razpoko, dejstvo, da v mnogih primerih Predstavnik Francije je namreč majhne države — članice zveze na kongresu javno in uradno iz- niti ne dobivajo informacij o javil, da njegova država ne bo skupnih zadevah, ki jih odločijo dovolila vskladiščenja atomskega samo velike države. Dotaknil se erožja na svojih tleh brez dolo- je tudi raznih teženj, ki vodijo čenih pogojev. O tem »atlant- k škodljivemu ustvarjanju po-skem uporu« Francije je sicer sameznih zaprtih gospodarskih v ožjeni krogu že dolgo tekla področij ter obžaloval nevarne razprava, vendar pa je odločno spore med posameznimi članica-In nepreklicno stališče Francije mi. Tako na primer na kongresu Izzvalo na kongresu pravcati ni prisostvoval zastopnik Islan- da, ker Vel. Britanija noče priznati 12-mlljskega pasu okoli tega otoka. (IsJand se potegujte zanj zato, ker živi od ribolova; teritorialne vode, ki obsegajo samo 3 milje pa omogočajo britanskim ribiškim ladjam, da love okoli Islanda po mili volji na škodo islandskih ribičev. Med britanskimi in islandskimi ribiškimi ladjami ter patruljnimi čolni zato nenehno prihaja do raznih incidentov.) Norveški minister je še posebej obsodil metode pritiska v organizaciji, ko je ob koneu dejal: »Po mojem je pametno in realno, da dvakrat premislimo, preden se odločimo za pritisk«. Takih in podobnih prilmerov bi lahko našteli še več, toda že iz teh lahko vidimo, da o enotnosti med atlantskimi zavezniki ni govora in da si velik del držav članic prizadeva za spremembe, ki bi Atlantski pakt prilagodile sedanjemu mednarodnemu položaju, predvsem pomiritvi v svetu. V takem razpoloženju je kajpak razpoloženje z orožjem oziroma določneje povedano, z graditvijo raketnih obročev, naletelo na splošni odpor med udeleženci, razen tega pa je sprožilo obsodbe po vsem svetu. Mrzlična oboroževalna dejavnost je pač vse kaj drugega kakor primerna za čas, ko po svetu narašča odpor proti raketnim oporiščem in ko ženevska pogajanja skušajo najti prve stične točke za sporazumevanje na najvišji ravni. PRIREDITVE AERO-KLUBA JESENICE Jesenice, 14. junija. Aeroklub Jesenice je pričel v soboto s prireditvami v počastitev 90-letnice Železarne Jesenice. Ob 16. uri je naznanilo začetek prireditev motorno letalo, ki je krožilo nad Jesenicami in predvsem nad Cankarjevim trgom, kjer so priredili modelarji iz Ljubljane, Kranja in z Jesenic nastop motornih modelov. Prireditev je navdušeno spremljalo nekaj sto Jeseničanov, med katerimi je prevladovala mladina. V nedeljo, 21. junija bo dan jadralcev, v zaključni prireditvi pa bodo nastopili vsi odseki gorenjskih aero-klubov. KEGLJASKI CETVEROBOJ NA JESENICAH Jesenice, 14. junija. Včeraj popoldne je bil kegljaški četveroboj med kegljači železarn Jesenice, Ravne, Sisak in Zenica. Po dveh nastopih v borbenih ekipah po 10 mož so zmagali jeseniški železarji z 819 keglji pred Zenico z 816, Siskom s 768 in Ravnami s 691 keglji. Pokal letošnjega kegljašikega četveroboj a železarn so si zasliuženo priborili domačini. Danes dopoldne je sledil prijateljski četveroboj v disciplini 4 krat po 200 lučajev, v katerem so podrli: Zenica 3358, Jesenice 3298, Ravne 3038 in Sisak 2970 kegljev. Prijate! jskemu četveroboju je sledil v prostorih Kazine zaključek letošnjega kegljašikega če-tveroboja železarn, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki omenjenih železarn. Kranj, 14. junija. Danes je bil na Tokometncm igrišču Mladosti kvalifikacijski rokometni turnir za vstop v enotno slovensko rokometno ligo. Turnirja se je udeležilo osem prvakov podavez iz vse Slovenije. Nastopile so ekipe iiz Murske Sobote, Slovenj Gradca, Celja, Črnomlja, Šentvida, Kopra, Ajdovščine in domače Mladosti. Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah in na dveh igriščih. V prvi skupini sta bila favorita Partizan iz Šentvida in pa domača Mladost. Prvo mesto v tej skupini je po pričakovanju osvojila Mladost iz Kranja brez izgubljene tekme. V drugi skupini pa je bil vsekakor favorit Koper, kar je tudi potrdil z, osvojenim prvim mestom. Rezultati predtekmovanja so bili naslednji: I. skupina: Šentvid : Črnomelj 16:5, Ajdovščina : Mladost 3:8, Črnomelj Mladost 7:19, Šentvid : Ajdovščina 3:3, Ajdovščina : Črnomelj 15:3, Mladost : Šentvid 12:5. II. skupina: Celje : Koper 5:7, Slovenj Gradec : Murska Sobota 10:2, Koper : Murska Sobota 6:7, Celje : Slovenj Gradec 7:4, Slovenj Gradec : Koper 6:7, Murska Sobota : Celje 4:4. V finalnem delu današnjega tekmovanja sta se srečala prvopla-.sirana, drugotplasirana in tretje-plasirana v obeh skupinah. V prvi finalni tekmi za .5. in G. mesto sta se srečala Partizan Šentvid in Murska Sobota. Zmagal je Partizan Šentvid z rezultatom 10:27. Zanimivo je bilo tudi srečanje za tretje in četrto mesto kajti tretje tako zasluženo priborili vstop T ligo. Največje zanimanje na dan8 njem turnirju je bilo vsekakor ^ čanje med prvoplasiranima ek'Ps ma v skupinah, to je med Kop mu v a'AU^Tiuail, LU Jt: ni<'ri *wr in domačo Mladostjo. Prve minU' plasirani ima še vstop v eri0{n' slovensko ligo. Po zelo razbu'lj'^ igri so zmagali mladi igralci Ajdovščine nad Celjem 16:15, in po sodnikovem žvižgu so po*8*! zelo nestrpno, toda Mladost s«J* bolje znašla in takoj prešla v stvo ter ga' obdržala do konc*' Igra je bila lepa, razburljiva da jeokoli 400 gledalcev bilo vse zadovoljnih. Kranjčani so tu^ v tem srečanju krepko znia°af 15:10, osvojili prvo mesto in s' tem priborili tudi vstop v ija v Jermenovcih W» so konec lanskega leta od-PrH 14 novih vrtin) je bila podana proizvodnja nafte v Vojvodini v prvih treh mese-cih letošnjega leta za 30 %, ze-me'jskega plina pa za 5,2 %. % Preko Nlšave pri niški trd-n)avi so zaceli graditi most, ki oo dolg 68 metrov, tomobilske er>otnost Pri tem mostu, medtem ko bodo del avtomobilske ceste skozi zgradili naslednje leto. % po podatkih Mestnega zavo-da za statistiko iivl danes v oiiem področju Beograda več k°t 550.000 ljudi, skupaj z oko-''škimi naselji pa ima glavno mesto naše države okoli 750.000 Prebivalcev, to je 15.000 več kot iih je bilo v začetku tega leta- Vsak dan dobi Beograd °koli 110 novih meščanov — Priseli se povprečno 80, rodi pa 3o y primerjavi z letom 1939 se je število beograj-ske9a prebivalstva skoraj posojilo. Trasa av-ceste Bratstvo in se bo letos končala % Zunanjetrgovinsko podjetje »Jugoavto« iz Beograda Je pred kralklm prodalo Bolgariji deset "»odernlh turističnih avtobusov, 1 so jih naredili v tovarni av-tomobiiov v Priboju v koope-rac'i> s tovarno motorjev »Fa-rnos« v Sarajevu in tovarno karoserij v Skoplju. % Tovarna koles »Lasta« iz Sa-*»)eva je v nepopolnih sedmih lewh, odkar so jo spustili v po-9°r>. za ll-krat povečala sivo i bruto produkt, letos pa bo vred-n°st proizvedenih dvokoles Pre*egla že milijardo dinarjev. ,fl°s bo tovarna dala na trži-*Ce 32.000 moških in ženskih kar bo možno izboljšati ^edvsem s pogodbeno proizvodnjo. Jjj organiziranim pitanjem go-ut 1 Smo v Sloveniji pričeli šele sei* 1956 in 1957. Razlog za to 0 bile dobre cene in ugoden Ptasman na zunanjem trgu. V rganizirani proizvodnji živine še avne m pri dosedanjem načinu reje pa še naletimo na težavo, da imame opitane živali največkrat v času, ko je na zunanjem trgu najmanjše povpraševanje po tem blagu. Doslej je bila pri nas največja ponudba opitanih živali v času od decembra do februarja, takrat, ko se zunanji trg oskrbuje z lastno živino. Od aprila do septembra, ko je v svetu največje povpraševanje po kvalitetnem mesu (turistična sezona), pa smo doslej izvažali oziroma proizvajali najmanj takega blaga. Zato bo treba vso proizvodnjo mesa in s tem tudi konservi-ranje krme preusmeriti tako, da bodo živinorejski proizvodi, namenjeni izvozu, prihajali ravno v času največjega povpraševanja na svetovnem trgu. Da bi se živinorejska proizvodnja dvignila tako kot narekuje perspektivni plan kmetijstva od leta 1957 do 1961, so se zadružne organizacije odločile za vrsto akcij, od katerih so najvažnejše pogodbena reja in kooperacija v živinoreji, pitanje mlade živine do 200 kg žive teže, gradnja farm itd. Republiška poslovna zveza Slovenije je v planu pitanja govedi za leto 1959 določila, da mora kranjski okraj vzrediti letos 1000 komadov baby-beef, 500 goved od 1 do 2 let starosti, 400 goved v starosti nad 2 leti in 400 goved za pleme. V zvezi s tem je izredno važno vprašanje odkupa živine, ki še zdaleka ni urejeno. Koncem lanskega leta so povsod obstajali še naslednji načini odkupa: tradicionalni živinski sejmi, zadružna dogonska mesta, formalni odkup preko kmetijskih zadrug in odkup po hlevih individualnih proizvajalcev brez posredovanje kmetijske zadruge in na sedežih podjetij. Tradicionalni živinski sejmi so bili do nedavnega zelo razširjena oblika odkupa živine po vsej Sloveniji. Konec leta 1957 jih je bilo registriranih še 175. Razen koncentracije ponudbe je prednost teh sejmov tudi v tem, da so tehnično razmeroma dobro urejeni. V zadnjih letih so posamezni občinski ljudski odbori urejevali sejme z odloki o sejmskem in tržnem redu. — Uvedli so komisijo za klasifikacijo živine. Sejme nadzorujejo veterinarski in tržni inšpektorji. Zadružna dogonska mesta so v bistvu samo oznaka za način kolektivnega odkupa živine od individualnih proizvajalcev. V zadnjem času se vse bolj uveljavljajo. Po predpisih, ki urejajo organizacijo prometa z živino, smejo od individualnih proizvajalcev kupovati živino za prodajo in predelavo kmetijske organizacije le na svojem področju. Gospodarske organizacije (trg. podjetja na debelo in drobno, predelovalna podjetja in veliki potrošniki) pa smejo od individualnih proizvajalcev kupovati živino le na tržnicah na debelo in na odkupnih postajah. Na tržnicah na debelo lahko odkupujejo brez posebnega dovoljenja vse gospodarske organizacije, ki se bavijo z odkupom živine, razen izvoznih podjetij. Ta lahko odkupujejo živino na tržnicah na debelo le s prejšnjim dovoljenjem zveznega Državnega sekretariata za blagovni promet, -er Poldrug milijon ton umetnih gnojil Kakor računajo, bomo letos porabili v kmetijstvu približno 1,600.000 ton umetnih gnojil. V primerjavi s prejšnjimi leti se bo letošnja potrošnja znatno povečala. Leta 1954 smo porabili samo 250.000 ton umetnih gnojil, lani pa že 1,300.000 ton. Zalog iz lanskega leta je okoli 250.000 ton. OBRAZI IN POJAVI Vsi smo ljudje! Tistikrat je bil vagon tesno zaseden. Šolarji, ki so zasedli dve vzporedni klopi, so bili precej glasni. Za starejše sopotnike, ki so stoje lovili ravnotežje, se niso menili. Kdor prej pride, prej melje! »Karte prosim!* je udaril sprevodnikov glas med živahno kramljanje potnikov in drdranje koles. Mož z bledim obrazom, ki je sedel pri oknu, se je ob sprevodnikovem glasu zdrznil. Odtrgal je odsoten pogled od mimohiteče pokrajine in jel brskati po žepih. Izvlekel je vozovnico in jo izročil službujočemu sprevodniku. Le-ta jo je preŠčipnil in se obrnil k naslednjemu potniku. Tu pa je nenadoma obstal, kot bi se nečesa domislil. Obrnil se je spet k možu z bledim obrazom. »Tu na tem sedežu ne smete sedeti,« je spregovoril. »Kaj ne vidite, da je rezerviran za invalide?« »Invalid sem,« se je branil potnik in lice mu je prekrila se prezornejša bledica. »Kakopak — invalid,« je zrasel sprevodnik. »Vsak hoče biti invalid, kadar gre za udobnost. Le nikar se ne upirajte! Sedež mora biti prazen. Končno se vam pa nikjer ne vidi, da ste invalid.« Nogo imam pohabljeno,« se je branil potnik. Pete nimam. Težko stojim.« — Nato je segel v listnico in izvlekel legitimacijo. Ne bo nič,« se je škodoželjno zarezal sprevodnik, potem ko si je dodobra ogledal drobno invalidsko knjižico. 40 % invalid. Premalo, da bi sedeli. So ljudje z večjim odstotkom invalidnosti, pa ne silijo na sedež za invalide.« Potniki, ki so doslej s pridržanim dihom sledili nenavadnemu razgovoru, so začeli pogledovati po vozu. Podoba je bila, kot bi drug drugega ocenjevali in iskali med seboj človeka z višjo stopnjo invalidnosti. »Kdo med vami je invalid?* je sprevodnik nagovoril potnike, ki so stali v prehodu. »Kako? Nihče?» Potniki so molčali in v rahli zadregi srtemi v razočaranega železničarja. »Tudi prav, ampak sedež za invalide mora biti vseeno prazen, razumete?« — Besede so veljale možu z bledim obrazom. »Ne bodite dlakocepec!« je ostro v padel v besedo neki potnik. »Pustite človeka, na) sedi! Invalid je, čeprav samo 40 %. Vsi smo ljudje!« Sprevodnik je ošinil vsiljivca z uničujočim pogledom. »Ne vtikajte se v stvari, ki vam niso nič mar!« Invalid se je s težavo dvignil in stopil v prehod med ostale stoječe potnike. Očivid-no mu je mučno prerekanje začelo presedati. Sprevodnik je pogledal prazen sedež in napis: »Rezervirano za invalida«. Nato je pHStil oddelek. In šolarji so postali spet glasni. Za ljudi, ki so stoje lovili ravnotežje, se niso menili. In v kotu ob oknu je sameval sedež z napisom: »Rezervirano za invalida«. s. s. V. J C- 20 ^302 63 4 »glas gorenjske« KRANJ, 15. JUNIJA 1959 Po stezah partizanske Jelovice Pri Pečnlku na Mišačah Ko se bo radovljiški odred na Dan borca, 4. julija odpravil na pot proti Jelovici, bo med Lan-eovim in Srednjo Dobravo korakal tudi mimo Mišač. Mašiče imajo marsikaj skritega v svojih nedrih. Tamkajšnji ljudje bodo lahko povedali mimoidočim zanimive in važne dogodke iz predvojne dobe, pripovedovali bodo o Stanetu Žagarju, povedali o dogodkih med vojno in tako dalje. Ena od pomembni hstvari v tej mali vasici na severnem pobočju dobravske planote je domačija Pečnikovih. Mnogi aktivisti in partizani so poznali to hišo, hodili so tam mimo dokler . . . Ze 1942. leta so tam aktivisti pripravili primeren bunker. Ze tisto zimo je bil preurejen za tehniko I. grupe odredov, ko se je morala edinica zaradi snega in hude zime približati dolini. Decembra 1942. leta so tam razmnoževali tudi Slovenski poročevalec. Mesec dni kasneje so razmnoževali radijska poročila zaveznikov o položaju na bojiščih. Po padcu Pokrajinske tehnike v Poljanski dolini januarja 1943, je bila tehnika na Mišačah edina, ki je še ostala na Gorenjskem. Tehniko je organiziral in vodil Adolf Arigler-Bodin. Bunker tehnike je bil dokaj prostoren. Tako je za nekaj časa našel v njem zatočišče tudi štab I. grupe odredov (komandant Stane Kersnik in komisar Vinko Hafner). Večkrat so se tja zatekli tudi člani rajonskega komiteja in drugi aktivisti. Terenska organizacija je skrbela za hrano in drugo. Tako je tehnika delovala nemoteno do 8. aprila 1943. Takrat pa . . . Nenadoma so prišli Nemci. Vse polno jih je bilo. Obkolili so hišo. Domači so slutili nekaj hudega. Zaskrbelo jih je "ob misli na bunker in na življenja tovarišev v njem. Da je bil njihov strah upravičen, so se kaj kmalu prepričali. Nemci so brž odkrili vhod. Pozvali so partizane, naj se predajo. Namesto odgovora so slišali le strele. Nemci so bili razjarjeni. Niso pričakovali takega odpora. Bunker so srdito zasuli z bombami. V bunkerju sta padla Viktor Viktor Jurkas-Bine in sekretar okrožnega komiteja za Jesenice, Karel Prezelj. Slednji je bil na poti iz Poljanske doline in se je tamkaj le po naključju ustavil. Prav tisti dan so Nemci tam teže ranili tudi Ivka Pogačnika iz Založ, ki so ga pozneje ustrelili kot talca. Seveda so Nemci obračunali tudi z družino. Odgnali so vse. Gospodarja te hiše, Cirila Peč-nika so v Selški dolini ustrelili ko ttalca. Zeno in dva otroka pa so poslali v nemško internacijo. na občinski gmajni Kadar gledajo starejši Kranjčani s Pungrata preko Save, večkrat obudijo spomin, kako je bilo tam nekoč. Še po prvi svetovni vojni je bila tamkaj napol zaraščena občinska gmajna. Po nji so se podili otroci, stikali za ptičjimi gnezdi, dijaki so brcali žogo . . . Danes je tam največja tovarna v Kranju — Iskra. Tri tisoč delavcev in delavk, tehnikov in inženirjev prihaja vsak dan iz Kranja, Radovljice, Zabnice in Loke, iz Cerkelj in Mavčič. Celo iz Ljubljane prihajajo na delo. Iskra obstaja trinajst let. — Mnogi so takrat, 1946. leta ugibali in zmajali z glavami nad smelimi načrti nekaterih pobudnikov. Vendar so začeli. Kaj kmalu se je razširil glas o njihovih telefonskih aparatih. Trg je bil kot suha goba — nikdar dosti! Toda hkrati so se porajali problemi. Seja delavskega sveta so bile dolge in živahne. Včasih so delavci razmišljali, kritizirali, skušali najti izhod in se razgovarjali pozno v noč. Kako se je kolektiv uveljavljal, kažejo naslednji podatki Prvo leto so naredili izdelkov za milijardo in 800 milijonov dinarjev. Ze naslednje leto se je vrednost proizvodnje dvignila za 58 odstotkov in dosegla skoraj 3 milijarde dinarjev. Tako je šlo vsako leto navzgor in navzgor. Lani so dosegli skupno vrednost proizvodnje nad 6 in pol milijarde dinarjev, letos pa je plan proizvodnje 7 milijard in 240 milijonov dinarjev. Zanimivo pa je, kako so vsa leta dvigali produktivnost dela. Vrednost proizvodnje je rala bolj naglo kot število zaposlenih. Prvo leto je vsak delavec dal na trg povprečno za 1,983.000 din izdelkov. Ze to je bilo mnogo v primerjavi z drugimi dejavnostmi, zlasti v kmetijstvu. Toda vsako leto se je produktivnost stopnjevala. Lani je povprečno vsak delavec dosegel skupno vrednost proizvodnje nad 3 milijone dinarjev, letos predvidevajo za novih 129 tisoč več. Iskrani so zadnje čase največ obetajo od novih strojev. Mnogi stroji so bili stari, neprestano so jih popravljali; nikdar jim niso mogli zaupati. Najbolj pa so se pritoževali čez kontrolo. Nekateri deli morajo biti natančni do tisočinke milimetra. Stari stroji niso zmogli preciznosti. Zato so stisnili zobe. Postavili so parolo »Vse za stroje!« Lani in letos so postavili skoraj' dve sto novih, v glavnem same avtomate. Zelo ponosni so nanje. Proizvodnja narašča, kvaliteta se izboljšuje, in v prihodnjih letih imajo velike, velike načrte. Iskra je samostojno, enotno podjetje. Tako pravi vsakdo. Toda znotraj podjetja, med delavci je slišati: »Mi v telefoniji,« »Vi v avtoelektriki«, itd. Tako bi lahko rekli tudi za oddelek kino-akustike, za oddelek merilnih instrumentov in števcev in tako dalje. V tovarni je šest oddelkov s tako ločeno problematiko proizvodnje, z različnimi perspektivami, z ločenimi kadrovskimi težavami itd., da bi bilo lahko vsako zase samostojno podjetje. Zato ni niti, en prototip, se že pojavljajo novi izdelki. Zato bodo z magnetofoni prišli na trg morda šele prihodnje leto. Posebna novost je tudi nova stenska ura, ki jo zdaj pripravljajo. Z navadno žepno baterijo bo tekla z vso natančnostjo in brez navijanja polni dve leti. Pri izvozu pa najprej resnični dogodek. Ko so letos marca razstavljali na velesejmu v Budimpešti, se je mnogo obiskovalcev zanimalo za kinoprojektorje. Ogledovali so jih in hvalili ter Delavka pri stroju v tovarni »ISKRA« čudno, da so se rodile težnje »ekspanzije« v druge kraje. To šo velike težnje z iskanjem prostorov, razpoložljivih delavcev itd. Kot posledica tega so obrati v Otočah, kjer izdelujejo merilne instrumente ter obrat v Lipnici pri Kropi, kjer izdelujejo stenske ure. Toda prave rešitve ni. Potrebe po razširitvi so velike. Samo oddelek »avtoelektrike« ima v perspektivi prihodnjih 10 let tolikšen obseg proizvodnje kot danes celotna Iskra. To perspektivo narekujejo nujne potrebe naše avtomobilske industrije. Podobno perspektivo imajo tudi telefonija in drugi oddelki. Morda bo čez leto ali več nastala iz teh oddelkov posebna tovarna — morda nekje pri Tol-minuminu, Postojni ali pri Črnomlju. Kdo bi vedel? Iskra pa še zmeraj preseneča trg z novimi izdelki. Zdaj pripravljajo poseben tip magnetofona. Toda, kot pravijo, tehnika na tem področju tako naglo napreduje, da še preden končajo se zanimali za način nabave. Potem pa so še kritično pripomnili, zakaj vendar v jugoslovanskem paviljonu razstavljamo avstrijske izdelke. Iznenađen predstavnik Iskre je zaman zatrjeval, da to ni avstrijski izdelek. Obiskovalci, poznavalci kinoprojektorjev so z vso gotovostjo trdili, da so projektorje te vrste že kupovali od tega in tega avstrijskega podjetja, ki jih izdeluje. To avstrijsko podjetje je kupovalo kinoprojektorje pri nas in jih seveda z določenim zaslužkom prodajalo naprej. Toda, to so v Budimpešti verjeli šele, ko so demontirali kinoprojektor in ugotovili na vsakem kosu Iskrin znak. z dobro kvaliteto si je Iskra utrla pot daleč v svet. V Turčiji malone ni pošte brez Iskrinega telefonskega aparata ali centrale; ni šole brez Iskrinega kinoprojektorja itd. Mnogo izvažajo tudi v Egipt, v južnoameriške dežele, na Bližnji in Daljnji vzhod itd. Letos je predviden izvoz v višini 300 milijonov din. Tako se je uveljavil »velikan« na nekdanji zaraščeni gmajni. k. Makuc RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 22. in 22.55 ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. torek, 16. junija 8.05 Smetanova »Prodana nevesta« v ljubljanski Operi; 9.00 S popevkami po Evropi; 10.10 Poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Škoberne-ta; 10.45 Za dom n žene; 11.30 Oddaja za otroke; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Božo Ilič: Pogodbeno semenarstvo in kooperacija; 13.30 Iz skladateljske zakladnice Johannsa Brahmsa; 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 16.00 Za glasbene ljubitelje; 18.00 Domače aktualnosti; 18.40 Iz zbornika spominov; 20.00 Pojeta moška komorni zbor in zbor T. gimnazije iz Celja p. v. E. Kuneja; 21.30 Komorna glasba; 23.00 Dve domači praizvedbi. sreda, 17. junija 8.05 Zbor Srednje glasbene šole pod vodstvom Janeza Boleta poje madrigale; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 Joseph Haydn: Simfonija št. 49 v f-molu »La passione«; 10.35 Majhen koncert slovenskih solistov; 11.00 Iz albuma zabavnih zvokov; 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Franc Rigler: Svinjska kuga še vedno ni zatrta; 12.45 Tri arije iz oper V. Bellinija; 13.30 Italijanske in furlanske narodne v zborovski priredbi; 14.35 Božidar Širola: Koncert za klavir in orkester; 15.40 Iz krvi rdeče . . . 16.00 Koncert po željah; 18.00 Kulturna kronika; 18.15 Mariborski instrumentalni ansambel igra lahek spored; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Pevci zabavne glasbe; 20.25 Plesni orkester Radia Ljubljana; 22.40 Vladimir Lovec: Sonata da camera in modo antico za violino, čelo in klavir. Četrtek, 18. junija 8.05 Glasbeni album; 8.40 Potopisi in spomeniki: Lesseps, ne maram umreti! 9.00 S priljubljenimi domačimi instrumentalnimi ansambli; 9.20 Plesni orkestri evropskih radijskih postaj; 11.00 Arije iz francoskih? oper; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Slovenske narodne ob spremljavi klavirja; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mihael Leonardi: Važnost selekcioniranih cepljenk; 13.55 Skladbe Petra Liparja poje Mariborski komorni zbor pod vodstvom Raj-ka Sikoška; 14.15 Turistična oddaja; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.10 Glasbena križanka št. 4; 18.00 Četrtkova reportaža; 18.45 Radijska univerza — Boris Ziherl: KP in nacionalno vprašanje — II; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.50 Gustav Krklec: Zuborenje življenja; 23.10 Iz komorne zakladnice; 22.15 Po svetu jazza. šti-Soli razpis štipendij za šolsko leto 1959/60 Komisija za štipendije P'j Občinskem ljudskem odboru. Kranju razpisuje naslednje pendije: 2 štipendije za študij na za socialne delavce; ^ 2 štipendiji za študij na Sre nji administrativni šoli; 3 štipendije za študij na nomski srednji šoli; 1 štipendijo za študij na nomski fakulteti; 2 štipendije za študij na pedagoški šoli za risanje in nični pouk; 2 štipendiji za študij na Eko- Viši' teb' Viši' in pedagoški šoli za glasbo petje; 2 štipendiji za študij na pedagoški šoli ali univerzi z biologijo in kemjio; Viši' 2 štipendiji za študij na VišJ' ViJi' otl* pedagoški šoli ali univerzi z nemščino in angleščino; 3 štipendije za študij na šoli za telesno vzgojo; 3 štipendije za študij na Si'e nji vzgojiteljski šoli. i Prednost pri razpisu i^T^ otroci padlih borcev in žrtev[1 šističnega terorja, za prve =ti razpisane štipendije moški P1 silci, prosilci višjih letnikov oni, ki so prejemali v minu letih socialno podporo in kon no oni, ki stanujejo v obm občine Kranj. L Štipendije se bodo delile ^ * čas, ki je po predpisih doloc za dokončanje študija. ^ Višina štipendije je do 60 dinarjev za dijake srednjih st* kovnih šol ter od 6000 do 8°^ dinarjev za študente višjih s in fakultet. Prosilci morajo vložiti Pr°^ nje pri Občinskem ljudskem °(j boru v Kranj vi in jih kolekov^ s 180 din državne takse ter dinarjev občinske takse. Prošnjam je treba priloži1, h podroben življenjepis; . 2. zadnje šolsko spričevalo potrdilo o vpisu v šolo ali fflk teto; 3. potrdilo o imovinskem s nju prosilca in staršev; e 4. potrdilo podjetja, ustan0 ali zavoda, v katerem sta zaP slena roditelja prosilca $e višine plače in otr. dodatka- Otroci padlih borcev in žr.. fašističnega terorja naj pril° jo potrdilo ZB. Priloge k prošnji je treba * lekovati vsako z 25 din drža takse. Rok za vlaganje prošenj Je 15. julija 1959. f Občinski ljudski odlL v Kranju — Kom»s" za štipendije POZIV za vložitev prijav za odmer" plačilo občinske takse na naP^ (firme) za 1.1959 v občini kf; Zaradi odmere občinske ta in P1 na napise za leto 1959 mor^ gospodarskke organizacije, ^ dustrijska podjetja, obrtnik1 samostojni poklici vložiti P' e mene prijave najpozneje do 30. junija 1959. Qje Prijave, napisane na V°\^ t\, papirja, se morajo vložiti P upravi za dohodke občinske^ ljudskega odbora Kranj, kjer ^ dobe tudi potrebna navodil3 pojasnila. Mirni Malenšek Konic »Ne bo jih preprodal,« je mrzlo rekel Hetori. »Dominik jih potrebuje zase, za čas, ko bo v Kropi začela delati kovaška zadruga.« »To sem si mislil.« Johan se je vidno oddahnil. »Več deležev, kot jih že ima, si ne bo mogel prilastiti. Jaz ne prodajam, Rotar tudi ne.« »Jaz tudi ne . . .« »Nate se ni zanesti,« je zajedljivo rekel Johan. Utihnili so. Molk, ki je legel mednje, je bil poln nezaupanja in težko prikrivanega nasprotstva. Johan je gledal Filipa Hetorija, kot bi mu bil sovražnik. Ta njegov svak, ta Filip Hetori, koliko križev je že imel z njim! Najprej Marinkina dota, ki je požrla vse, kar je Johan sam priženil. Oče je ni mogel več izplačati — takrat, ko mu je zgorela fužina, ga je potreslo do temeljev. Ni se zadolžil, toda do denarja se ni nikoli več prikopal. Marinkino doto pa so spet požrli dolgovi, ki jih je stari Hetori lahkomiselno delal in mu je Filip pri tem vneto pomagal. Nato pa vsa tista njegova brezglava podjetja — izdelovanje ur, ki jih ni nihče kupoval, umetno kovanje, ki je drago in gre težko v prodajo, le kolikokrat je že Johan podpisal za Filipa poroštvo in trepetal v strahu, da bo svak nazadnje doživel polom, on pa bo moral zanj plačevati! Končno se je Hetori sicer zmeraj izvlekel iz zagate, ampak ta svak je Johanu resnično pil kri. Pa Družba — tudi to si je on izmislil! Končno je nikomur ni bilo treba! Pri Družbi je vse tako zamotano in negotovo! Najlepše je pa to, da je prav Filip, ki je ustanovil Družbo, prvi prodal polovico svojega deleža, in prodal ga je skozi Šmitkove roke ravno Dominiku! Človek bi zblaznel od vsega tega! Johanu so se misli z vročično naglico podile po možganih. Če bi Filip ne bil Šmitku prodal deleža, bi se Dominik ne bil mogel vriniti... in če bi ne bilo Družbe, bi Grošlju nikoli ne padlo v glavo, da bi začel ustanavljati kovaško zadrugo. . . Tako pa je Dominik podkupil Šmitka, ki se je delal, kakor da rad proda svoj delež, samo da se ga znebi in je s tem zbegal Majdnika in Rogovilca, ki sta bila že poprej omah-Ijivca. Če bi. . . Johan je čutil, kakor da mu glavo stiska pretesen obroč in nikakor ni moger urediti misli, ki so se divje podile in izpodrivale druga drugo. Pogledal je Rotarja — tudi njega je sovražil. Tako mirno sedi tu in bolšči vanj izpod nizkega namrgodenega čela — Johanu se je zazdelo podobno čelu zlobne opice — in najbž misli na Johanovo obljubo, da bi sam prikril primanjkljaj, ki bi nastal v Družbi. Spet se je pokesal, da se je tako neumno zarekel. Gledal je blagajniško knjigo in spiske in čakal, poln jeznih misli na oba podjetnika, ki sta tako mirno sedela pred njim, kakor da bi bilo vse, kar se je zgodilo v Družbi, prav in v redu. Hetori je čakal, da bo Johan vprašal za obračun, in ko ta le ni odprl ust, je potisnil predenj knjigo in rekel: «Tu so obračuni. Poglej.« »Koliko je primanjkljaja?« je vprašal Johan. Hetori mu je brez besede odprl knjigo. Johan je pogledal, spreletelo ga je mrzlo in vroče. »Pet tisoč . . .« je rekel brez diha. »Pet in še nekaj malega.« V pisarni je bilo vse tiho, samo plamen v svetilki je tiho prasketal. Okrog luči se je lovila vešča. Johan je stegnil roko, zajel veščo v pest, jo zmečkal in vrgel v plamen. Potem je odrinil blagajniško knjigo. » »Tega ne bom plačal,« je reke! hladno. Hetori je skomignil z rameni. Rotar je še bolj na^ gotil čelo. ^ »Ne bom-plačal,« je ponovil Johan. »Zakaj bi plač'3}', Dominiku primanjkljaj? On ima zdaj skoro tretjino dele žev. Ne, niti krone ne dam.« Hetori je potlačil ostanek cigare v pepelnik in si ta^ prižgal drugo. »Zakaj si tako neumno zinil tistikrat ?« ] rekel z dvignjenimi obrvmi. »Mar bi bil premislil!« »Torej boš raje — požrl sramoto?« je ujedljvo vpr šal Rotar. ,rav »Kakšno sramoto? Zakaj? je spraševal Johan, čep je dobro vedel, da ga bodo vlekli po zobeh, če ne plača bi bili ostali prejšnji družabniki, bi plačal, zdaj pa ne 0 Delili bomo namesto dobička primanjkljaj. Naj se deleži, če ne gre drugače.« Hetori in Rotar sta se spogledala. Johan je jasno Č^' da nobeden ni voljan dati iz svojega. Obrnil se je k sva zasmejal. »Zakaj jaz?. Vsi smo $° 1 o tem, da lahko nastane primat »Ti si gospodaril, Filip. Če si zavozil, glej, kako izvlekel!« Hetori se je suho spodarili! Govorili smo ljaj. Ti si se ponudil, da ga boš kril iz svojega.« »Ker sem ti zaupal!« Rotar je postal nestrpen. »Torej, Johan, boš . • -a začel, toda Špan ga ni pustil izgovoriti. »Ne bom,« je rekel. Položil je roke na mizo in g|e v steno. »Ne, več ne.« ne bom. Samo toliko, kolikor mi Prl tjče< # Rotar je počasi vstal. »Potem se bomo menili drug°^g je rekel osorno. »Obljubil si pred pričami, ki bodo ra potrdile. Ali ni obljubil, Filip?« »Johan, obljubil si,« je tiho rekel Hetori. ..^ Johan je težko vstal in s pogledom prebodel Hetori ' - odloči se! PRED VSTOPOM V GIMNAZIJE IN STROKOVNE ŠOLE Na podlagi 11. člena uvodnega zakona za splošni zakoo o Šolstvu (Uradni Ust FLRJ, št. 28/58) in na podlagi Odloka o •»činu izvedbe razpisa in o pogojih razpisa za vpis v gimnazije In strokovne šole za šolsko leto 1959/60 (Uradni U»t LRS, »t 17/59) razpisujejo ••Ukl odbori ginina/.ij in strokovnih šol Okrajnega ljudskega •■bora Kranj za šolsko leto 1959/60 sprejem učencev v prve razrede kakor sledi: Splošni pogoji za vpis na vse spodaj navedene šole: ■spešno dovršena osemrazre dna osnovna šola ali nižja gim-*a*tja. ^1_GIMNAZTJA KRANJ razpisuje 19 šolsko leto 1959/60 sprejem 120 *cencev. Osebni pogoji: da kandidat ni 8l*r*jši kot 17 let. Kandidati, ki so osmi razred **novne šole dokončali z odličnim 111 Prar dobrim uspehom, se sprej- eJo brez preizkušnje znanja. — stali kandidati opravljajo pisme-*" * ustni preizkus znanja iz slovenščine in matematike ali tujega |*zilt« (po izbiri: matematika, nem- J1*. ali angleščina). ^javo ,je treba vložiti do dne Junija 1959, kandidati naj preizkus znanja iz slovenšči-matematike. Prijave je treba *'°*iti do vključno 22. junija 1959. kandidati naj se zglasijo na šoli • Junija ob 12. uri, kjer dobijo ■Poročila, kdo bo sprejet biez oz. 7° bo moral opravljati preizkusno znanja. Oddaljeni kandidati °do obveščeni po pošti. ^U[EHNISKA SREDNJA SOLA __METALURŠKI ODDELEK .__JESENICE___ razpisuj« ** šolsko leto 1959/60 sprejem 32 JfPMbai pogoji: da kandidat ni Jter*J*i kot 18 let. Prednost imajo ^ndidati iz področja okraja Kranj listi, ki imajo stanovanje za-*>lovljeno. Kandidati fizično zdravi, ki so PJ* Tazred osnovne šole dokon-^U » odličnim ali prav dobrim razpisuje za šolsko leto 1959/60 sprejem 70 učencev v poklice: ikovinostrugar 12, kovinorezka-lec 8, strojni ključavničar 10, orodjar 10, finomehanik 10, elek-tromehanik 8, telefonski mehanik 8 in avtoelektrik 8. Posebni pogoji: da kandidat ni starejši kot 18 let. Prednost imajo kandidati iz področja Kranja oz. okraja Kranj, ki so uspešno opravili psihotehnični preizkus in ki so telesno zdravi in dobro razviti. Prijave je treba vložiti do dne 25. junija 1959. Kandidati bodo pismeno obveščeni o sprejemu ozir. o eventuelni preizkušnji znanja iz slovenskega jezika in matematike ali praktičnega preizkusa. Šola ima svoj internat. 9. METALURŠKA INDUSTRIJ- SKA SOLA JESENICE razpisuj« za šolsko leto 1959/60 sprejem 110 učencev za poklice: strojnikov za metalurške naprave 24, topdlcev 8, žičarjev 8, valjavcev 10, obratnih elektrikarjev 15, obratnih ključavničarjev 25, orodjarje 4, strugar-jev 10, toplovodni in vodovodni Instalaterji 4, kleparja 2. Posebni pogoji: da kandidat ni starejši kot 18 let. Prednost imajo kandidati iz področja Jesenic oz. okraja Kranj in kandidati, ki so pripravljeni, d« se po končanem šolanju zaposlijo v Železarni Je- ZAHVALA Vsem, ki ste ob prerani smrti moje ljube hčerke IRENE ZUPANC, dijakinje administrativne šole v Kranju sočustvovali z menoj, m/i stali ob strani in nudili pomoč, iskrena hvala. Posebna zahvala profesorskemu zboru in učenkam AS, Ofoč. komiteju ZK Kranj, Obč. O. SZDL Kranj, ObLO Kranj, OLO Kranj, TNZ Kranj, vsem političnim in družbenim organizacijam na terenu Besnica in okolice za vence ln cvetje, s katerimi ste zasuli njen prerani grob. Zg. Besnica, 12. junija 1959. Neutolažljiva mama, brat Franci in sestra Stana Iz naših krajev MLADINA BO ZGRADILA VODOVOD V vasi Godešič v škofjeloški občini še nimajo vodovoda. — O njem sicer že dalj časa govorijo, niikogar pa ni, ki bi ga zgradil. To nalogo je letos prevzela mladina, ki se je odločila, da bo vodovod zgradila s prostovoljnim delom. Na pobudo osnovne organizacije LMS je bil formiran štab lokalne mladinske delovne brigade iz članov mladinske organizacije, SZDL in Vodovodnega odbora. Brigada se bo imenovala po prvoborcu Ivanu Franku, ki je padel v Godeških Dobravah. Z deli bodo pričeli 20. junija, in sicer z izkopi v Traškem grabnu. Vodovod bo dolg okoli 5 kilometrov. SEJA KOMISIJE ZA KULTURO, PROSVETO IN TISK PRI OSS KRANJ V petek je bila prva seja komisije za kulturo, prosveto in tisk pri Okrajnem sindikalnem svetu Kranj. Na dnevnem redu je bila razon formiranja komisije še razprava o programu dela komisije, priprava rnatreriala za plenum OSS o kulturno-prosvetnih vprašanjih, ki bo septembra letos, ii nekateri aktualni kulturno - prosvetni problemi, na primer sestavljanje programov strokovnega izobraževanja v gospodarstvu, vpisovanje delavcevn a univerze, poživitev dela delavskih univerz in tako dalje. T. »JANKO IN METKA« NA LUTKOVNEM ODRU V NAKLEM Prejšnjo soboto popoldne je lutkovna sekcija KUD »Dobrava« Naklo na novem lutkovnem odru uprizorila igrico Fran tiska Langerja v 4 dejanjih »Janko in Metka*. Otroci so si jo ogledali z velikim zanimanjem. Igrico so včeraj ponovili. PRIPRAVE ZA PLENUM OK LMS O KMEČKI MLADINI V petek Je bila seja sekretariata OK LMS Kranj, na kateri so obravnavali gradivo za II. plenum o vlogi aktivov LM in AMZ aa vasi, ki bo t torek popoldne. Razen tega je bila na dnevnem redu ie razprava o poteku prijav za mladinske delovne akcije in priprave za posvetovanje delavske mladine, ki bo v začetka julija. »STORfclČ«, Kranj: 16. junija amer. barv. film »DIVJA LETA*«: 17. in 18. junija francoski film »PRIHAJAC« — predstave vsak dan ob 16., 18. in 20 uri. Letni kino »PARTIZAN«: 16. junija franc. film »PRIHAJAC«; 17. junija amer. barv. činom, film »MED NEBOM IN ZEMLJO«; 18. junija premiera amer. barv. filma »ČAROVNIK IZ OZA« — predstava vsak dan ob 20.30 uri. Bled: 15. in 16. junija sov j. barv. film »SKRIVNOST DVEH OCEANOV«; 17. in 18. junija sovj. barv. film »ENAINSTIRT-DESETI«— predstave vsak dan ob 18. in 20.30 uri. Radoljica: 16. junija ob 20. uri ter 17. jun. ob 18. in 20. uri amer. film »USODNA NEZNANKA«. »SORA«, Skofja Loka: 16. in 17. junija amer. cinem. film »DEKLETA«. Duplica pri Kamniku: 17. in 18. junija amer. film »MARTY«. Predstava vsak dan ob 20. uri. Nudim hrano in stanovanje ženski na Kokrici pri Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 3605 Dijakinja išče zaposlitev med počitnicami, — Gre tudi v gospodinjstvo. Ponudbe v oglasni oddelek. 3606 Dobrega tehničnega risarja aH gradbenega tehnika začetnika takoj sprejmemo. Projektivno podjetje Kranj. 3607 Sprejmem vajenca. Ključavničarstvo Peklaj Pavel, Skofja Loka, Mestni trg 23. 3608 Izgubila sem rdečo ročno pleteno jopico od Čirškega klanca do pokopališča 13. junija opoldne. — Proti nagradi vrniti Pesjakovi, Ljubljanska 3, Kranj. 3609 OBVESTILO Občinski ljudski odbor v Kranju bo tudi v šol. letu 1959/60 podeljeval socialno ogroženim dijakom in študentom podporo. Obveščamo vse one dijake in študente, ki so podpore res potrebni, da vlože prošnje za podelitev socialne podpore na naslov: »Občinski ljudski odbor v Kranju, oddelek za zdravstvo in socialno varstvo« — najkasneje do 31. julija 1959. Prošnjam naj prilože: 1. podroben življenjepis; 2. zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o vpisu v šolo ali fakulteto; 3. potrdilo o imovinskem stanju prosilca, staršev ter vseh članov, s katerim iživi prosilec v družinski skupnosti; 4. potrdilo delodajalca, pri katerem sta zaposlena roditelja prosilca in ostali družinski člani glede višine plače in otroškega dodatka. Občinski ljudski odbor v Kranju — oddelek za zdravstvo in socialno varstvo Ljubitelji tržlških planin pozor! Planinsko društvo Tržič obvešča vse planince-obiskovalce tržl-škega planinskega okoliša, da sta planinski postojanki Dom na Kof-cah in Kostanjevčeva koča na Do-brčl od dne 10. junija dalje stalno oskrbovani, ravno tako je Dom pod Storžlčem od 15. junija dalje stalno oskrbovan. Dostop do doma na Kofcah je prost in ni potrebno posebno dovoljenje za obmejni pas. Če želite izkoristiti svoj letni dopust v planinah, potem ga izkoristite v planinskem okolišu Tržiča v omenjenih planinskih domovih, kjer Je dobra ln solidna postrežba. Za vse informacije se obračajte pismeno na PD Tržič, Cesta JLA št. 2, ali pa osebno vsak dan od 18. ure dalje v društveni pisarnL Želite prijetno letovatii Občinski sindikalni svet Kranj razpolaga v svojem campingu v Moščemiški Dragi še z nekaj prostimi mesti vikend hišicah za junij in prvo polovico septembra. Za le-tovatnje pod šotori so prosta mesta skozi vso sezono. Cena dnevnega pemsiona znaša za hišice 600 in za šotore 550 dinarjev. Camping je sodobno urejen, odlična hrana in plaža ter lepa okolica. Sindikalne podružnice, organizacije, društva in uprave podjetij omogočite svojim članom letovanje in oddih na morju. Prijave sprejema Občinski sindikalni svet, pismeno ali na telefon 273. GIBANJE PREBIVALSTVA GIBANJE PREBIVALSTVA V KRANJU Poročili so se: Franc Macur, gumar in Matilda Novak, pre-dilka; Rok Likozar, šofer in Antonija Oman, nameščenka; Janez Markič, posestnik in Štefanija Knific, drž. upokojenka; Urban Kosmač, delavec in Amalija Miklič, delavka; Mihael Balantič, mesar in Ana Šavs, tov. delavka; Janez Lunar, ključavničar in Angela KoJcalj, kmečka delavka; Mirko Bohinc, kmet in Ana Sajevic, poljedelka; Franc Ovsenek, barvar in Marija Jan-čič, rqj. Zajec, delavka; Jože Gogala, graver in Stanislava Ju-van nameščenka; Janez Rezek, gradbeni delovodja in Marija Carman, kmetovalka; Miloš dr. Popovič, zdravnik in Draga Polajnar .študent; Vito Lemež, filmski snemalec in Ferdinanda Kos, zobna instr.; Martin Ra-kovec, gumar in Ana Arnež, nameščenka; Viktor Vončina, mizar in Marija Tiringar, gosp. pomočnica; Janez Dobnikar, kmetovalec in Ljudmila Stupar, kmetovalka; Ciril Nardonl, šofer in Eleonora Lahajnar, delavka; Jože Čimžar, kletar in Kristina Maček, navij alka; Ivan Ličen, čevljar in Mihaela Plevel, tov. delavka; Stanislav Zupan, čevljar in Matilda čimžar, tov. delavka; Andrej Roblek, delavec in Neža Remic, tov. delavka. 6 »glas gorenjske« KRANJ, 15. JUNIJA 195» Atomska energija in poljedelstvo Radioaktivni proizvod nuklearnih reaktorjev igrajo v ljudski prehrani vse večjo vlogo. Kako pomembna vloga je zaupana radioaktivnim .izotopom v poljedelstvu •o pokazala znanstvena raziskovanja, kmalu pa bo atomska energija neposredno pomagala tudi pri izboljšanju prehrane. Kot kaže, bo obsevanje prehrambenih predmetov mnogo pripomoglo k povečanju proizvodnje hra-■e, s tem, da bo omogočilo zmanjšati ogromne izgube v vseh fazah — od proizvodnje do potrošnje. Do 6edaj se je pokazalo, da je za konzerviranje hrane mogoče uporabiti ionska žarčenja in druge proizvode nuklearne energije. Morali pa bodo rešiti še mnoge pro-kleme, preden bo to metodo prevzela komerciala. Tako na primer karva, vonj in okus hrane, ki je »odvržena radioaktivnemu sevanju, doživi spremembe, ki odbijajo potrošnike. Kljub temu pa je bilo radijsko sevanje z močno intenziteto povsem uspešno uporabljeno pri nekaterih kategorijah mesa £n zelenjave. Ugotovljeno je, da iarčenje z manjšo intenziteto, bra-■1 sveže meso, nekatere vrste po-vrtnin in sadje pred kvarjenjem v prodajalnah. Dosedanji poizkusi .so pokazali, da obsevana hrana nima toksičnih posledic za človeka in živali in tudi ne izgubi svoje hranljive vrednosti. Važno je, da so potrošniki o tem prepričani. Potrebno Jim je tudi dokazati, da ta hrana ■e škodi zdravju niti tedaj, kaoar ■e rabi v veliki količini. Radioaktivno sevanje pa bo V veliko pomoč tudi pri selekciji plemenitejših rastlinskih vrst. Nove podvrste, dobljene od žarčene-ga botaničnega materiala, že vzgajajo in bodo na razpolago poljedelstvu v Švici in Združenih državah Amerike. Ionska žarčenja izzivajo mutacije, slične prirodnim mutacijam. Slabost je v tem, da se lahko izkoristi le majhno število umetnih mutacij. Ta postopek namreč potrebuje mnogo truda in časa ter predstavlja dopolnitev klasične metode selekcije. Na področju prehrane je radioaktivno žarčenje dalo lepe finančne rezultate. V nekem referatu navajajo zanimiv primer, važen 7a znanstvena raziskavanja na področju selekcije rastlin. Proizvodnja koruze v ZDA se je namreč tako povečala, da znaša njena letna vrednost okrog 1,5 milijona dolarjev. Čeprav je izkoriščanje radioaktivnega žarčenja pri selekciji rastlin šele v razvoju, predvidevajo, da bo ta način pridobivanja plemenitejših podvrst eden najdragocenejših doprinosov atomske energije blago:stanju človeštva. r Na izletih po naših planinah najdemo pogosto neprijetne »spomenike«, ki so nekoč razdvajali slovenski narod. Tak spomenik je tudi na gornji sliki, ki ga je fotoreporter prinesel na celuloidnem traka z vrha Lajnarja pri Soriški planini, nad Petrovim brdom. Ta 12-tonski železni »klobuk« pa vendar ni posebno koristil fašističnim osvajalcem. Večina teh utrdb, ki so polne obširnih podzemskih hodnikov in železobetonskih rovov, ni dala iz sebe niti strela, kajti požar upora se je prenaglo razvnel. ANEKDOTE RAZTRESENOST Ifeki raztreseni gledališki re-iiser je sedel v taksi, ki je •tal pred gledališkim poslopjem, in naročil: »Odpeljite m« aa kolodvor, toda hitro, ker moj vlak odpelje čez dvajset minut,« potem pa se je zatopil v večerni časnik. Petnajst minut kasneje je možak prvič pogledal skozi okno avtomobila. Opazil je, da j« še zmeraj pred gledališčem. Tedaj je šele opazil, da v avtomobilu sploh ni šoferja. IRSKA SKOPOST Vfalter Scoitt je odšel aa sprehod. In zgodilo se je, da mu je neki berač odprl neka islezna vrata. Scott ga je hotel obdariti, toda ni imel drobiža. Dal mu je Šiling in rekel: »Tukaj je šiling, prijatelj, toda vrniti mi morate pol ši- linga.« »Bog vas blagoslovi, gospod,« je odvrnil berač, »i° vam daj živeti tako dolgo, da vam povrnem dolg.« Shirlev Jackson opisuje v knjigi svojih spominov na' slednji dogodek: Ko je prišla v bolnišnico, jo je pri spre* jemu bolniška sestra vprašala tudi za njen poklic. Shirlev Jackson je odgovorila1 »Pisateljica.« »Gospodinja,« je mrmraj« zapisala sestra. »Pisateljica,« je ponovila Shirlev Jackson. »Bomo zapisali kar p**" prosto gospodinja,« je odločno pojasnila sestra. Nato jc bilo treba odgovoriti na vprašanje o moževem poklicu. »Kar zapišite, da je gospodinja,« je rekla Shirlev Jackson. J Pred kratkim je pričel z delom novi seizmografski oddelek, ki se bo vključil v že obstoječo mrežo seizmografskih postaj v Beogradu, Zagrebu in Skopju, katerim se bosta priključili še seizmografski postaji v Sarajevu in Titogradu. Novi seizmografski oddelek je v novn" zgradbi Astronomsko-geofi-zičnega observatorija, na Golovcu v neposredni bližini centra Ljubljane. Seizmografski oddelek geofi-zičnega . observatorija je opremljen z dvema seizmografoma. Prvi je stari horizontalni, drugi pa vertikalni znamke »Hiller« z najmanjšo konstrukcijo. Novii seizmograf, ki je trenutno najobčutljivejši v vzhodni Evropi, je izdelala neka zapadnonemška tovarna po načrtu UTRINKI Churchilli o svojem političnem nasprotniku: »Ima neverjetno sposobnost spremeniti minimum misli v maksimum besedi« Ameriški politlik o dragem politiku: »Nekoč je bil čudežni otrok. Čudežni ni več, otrok pa je ostal.« znanega konstruktorja seizmogra-fov profesorja VVihelma Hillera iz Stuttgarta. Občutljivost tega seiz-mografa je tako velika, da ne sprejema samo tresljaje prometnih vozil in pešcev, ampak tudi tresljaje, kii jih povzroča veter, ki piha v smeri Golovca. S tem seizmogra-fom je mogoče beležiti oddaljene eksplozije atomskih bomb, vržene v bližini zemeljske površine ali na morju. Seizmografski oddelek je pričel z delom l.maja letos. Takoj naslednji dan je zabeležil zemeljski potres in potrdil, da se njegov epicenter nahaja na avstrijski strani med Stolom in Ljubeljem. Iste podatke so dobili s terena. Seizmograf torej predstavlja velik doprinos za razširitev seizmo-grafske mreže v Jugoslaviji. Treba bi bilo postaviti še nekaj takih postaj na drugih krajih, da bd začeli načrtno proučevati potresna področja na vsem jugoslovanske n ozemlju. SKLAD ANNE FRANK Hišo Anne Frank, židovskega dekleta, ki jie kot žrtev nacizma pisala dnevnik, nameravajo preurediti v mednarodno zbirališče mladine. V ta namen zbirajo prostovoljne prispevke. TELEFON BREZ MIKROBA V ZDA so preizkusili telefon brez mikrobov, ki se avtomatično razkuži z ultravioletnim] žarki, kakor hitro kdo po pogovoru odloži slušalko. SONCE SVETLEJŠE? Astronom ameriške zvezdar-ne Lowell, Harold Johnson sodi, da sonce zdaj sveti za 2 odstotka močneje kot pred petimi leti. Razliko v jakosti svetlobe pripisuje pegam, ki se v rednih presledkih pojavljajo na sončni površini. ZA RAZVEDRILO ^ h mUtt> KONČNO NEPOTREBEN STRAH Na smrt obsojenega so vprašali, kaj si želi zadnjikrat ra večerjo. Dejal je: »Dajte mi gobe! Teh nisem nikoli jedel, ker sem se bal zastrupljenjal« PO POLETU Neki ameriški pilot je imel mehanika, ki ni še nikoli letal. Pa ga nekoč vzame s seboj v letalo. Letata in letata, pilot izvaja lopin-ge, se spušča navpično proti zemlji, se dvigne spet skoro navpično navzgor in končno pristane na letališču. Mehanik stopi ves tresoč se iz letala in reče: »Hvala vam za oba poleta!« »Kako dva?« se račudi pilot. »Saj sva enkrat letela I« »Zame sta bila dva,« odgovori mehanik, »prvi in zadnji polet.« Buganda vodi Ugando Uganda je velika država, ki meji na Sudan, Belgijski Kongo in britansko posest Tonganjiko. Ta britanski protektorat je sestavljen Seleniti-pionirji in člani podmladka Zrakoplovne zveze Jugoslavije so v avoji igri »Letenje skozi prostor in čas« Imeli nalogo, da v 60 dneh »osvojijo Mars«. Nalogo so uspešno opravili. S tem so najmlajši i vse zemlje pokazali, da spremljajo dosežke sodobne znanosti in tehnike, posebno zrakoplovstva in astronavtike, kjer je napredek najbolj viden. Najboljši selenltski klubi so za delo in aktivnost prejeli nagrade — letala znamke »Trojka« Dovoljenje za stanovanje na drevesa Občinska oblast je v nekem angleškem mestu konec maja letos dovolila 25-letnemu Bernardu Bo-weyu življenje na drevesu. Nameščen je na najvišjih vejah nekega posebnega drevesa. Bowey meni, da je življenje nad zemljo bolj zdravo. Toda policija ga je odtod pregnala. Končno je dobil dovoljenje od oblasti, ki mu dopušča »Stanovanje« na drevesu, češ da ni cestni revež, ker ima dovolj denarja. V rešitvi so Boweyu omogočili to »stanovanje« le toLiko časa, dokler ga gospodar zemljišča, na katerem je drevo, ne bo pregnal. iz štirih kraljevđn: Bugande, Toro-se, Buniorose in AnkoHesa. Največja je Buganda, ki ji pripada še vsa severno-zahodna obala Viktorijine-ga jezera. Uganda ima 5,5 milijona prebivalcev, Boganda sama pa preko 3 milijone. V davnih časih so imeli v Ugandi črnci svoje države in kraljevine, civilizacijo in kulturo pa so sprejemali iz arabskega severa. Ko je lata 1875 prišel v Kampolo — glavno mesto Bugande —■' znani angleški raziskovalec Henry Stan-ley in obiskal kralja Bogande Fre-dericka Mutessu I., je bil iznenađen nad njegovo avtoriteto, poznanjem sveta in jezikov. Danes je uprava v Ugandi na osnovi ustave iz leta 1955 — nad vsemi je britanskii guverner protektorata. Uganda ima svojo vlado in parlament. Znano je, da je Uganda ena od afriških držav z najmanjšim številom belih priseljencev. Tam je le okrog 6000 bel- Iz enega najdražjih pariških hotelov je stopila elegantna dama. Šofer je odprl vrata njenega »Ca-•illaca« in jo odpeljal na naslov: Fnubourg St. Honore — v trgovino znanega pariškega draguljarja. V trgovini so bili o obisku že obveščeni. Peljali so jo v majhen kabinet. Želela je briljantno ogrlico. Prodajalec je bil silno vljuden. Na črnem- baržunu ji je prinesel pet briljantnih ogrlic. Dama Jih jie dolgo ogledovala, nato pa prosila, da bi rada govorila z direktorjem draguljame, gospodom Frankom. Ta jo je seveda takoj sprejel in jo potrpežljivo poslušal. Končno, kupčija je kupčija; tre-ka se je odločiti za ogrlico. Dama Je bila še malce neodločna in je pričela direktorju govoriti o svojem možu, prof. dr. Duponcet-La-krousseu, ki da je ta čas zaposlen. Frank bo prav gotovo razumel, da gre za veliko vsoto, in da bi se pred nakupom še rada posvetovala • svojim možem. Naj bo tako Iju-fcezniv in ji da fotografije vseh teh •grlic. Njen mož ji bo tako lahko pomagal pri izbiri, ona pa bo takoj naslednji dan telefonirala, katero od teh ogrlic naj ji prinese na dom direktor Frank sam, če aru bo seveda mogoče. Naslednjega dne je bila dama •opet v svojem »Cadillacu«. Izsto- pila je pred veliko privatno hišo, kjer ji je prijazna bolničarka že odpirala vrata: ».Prišli ste nekaj minut prezgodaj. Bodite tako pri-ja-ani in malo počakajte v salonu.« čez nekaj časa je bolničarka spet odprla vhodna vrata. Prišel je gospod Frank. Dama ga je sprejela v salonu in vzela izbrano ogrlico z aajlepšimi briljaati. Odšla je po zrcalo . . . deti njegovo ženo. Tedaj je gospod Frank zahteval, naj mu takoj vrnejo ogrlico. Profesor mu je hotel dati injekcijo za pomirjenje. V sobo je stopila gospa Dupon-cet-Labrousse. Draguljar je osuplo pogledal: bila je 20 let starejša od gospe, ki je »odšla« po zrcalo. Sele sedaj je gospod Frank dojel, da je prevaran. Poklical je policijo. Dama v „Cadiitatu" . . . Stekla je po stopnicah, se vsedla v »Cadillac« in se odpeljala .. . V trenutku, ko je »Cadillac« odbrzel v drugo ulico, je stopila v salon bolničarka in dejala: »Pojdite z menoj, gospod. Profesor je pripravljen, da vas sprejme. Ta g« je res ljubeznivo sprejel ia ga vprašal, kako je z njegovim zdravjem. Ker ga je izpraševal stvari, ki se niso prav nič tikale direktorjevega obiska, je bil le-ta silno iznenađen, a je mirno odgovarjal na zastavljena mu vprašanja. — Končno se je vznemiril, postal «e-vljuden, nakar je takoj Jelel videti gospo Duponcet-Labrousse. — Profesor ni razumni, zakaj hoče vi- Psihiater profesor Duponcet-Labrousse je policiji izjavil, da je tistega dne, ko se je to zgodilo, sprejel neko gospo, ki se je predstavila kot gospa Frank. Prosila ga je, naj ji pove, kdaj lahko pride njen mož na zdravniški pregled, češ da je zaradi njega že dalj časa vznemirjena, ker se v sadnjem času ne more znebiti vtisa, da ga zasledujejo člani neke tolpe. Policisti »o takoj odšli v hotel, v katerem je zadnje čase prebivala neznanka. Direktor hotela ni v svojo knjigo napisal niti imena Frank niti imena Duponcet-Labro-asse. Sodeč po opisu, pa j« po ajft- govem mnenju ravno ta ženska tista, ki jo išče policija. To je bila Angležinja gospa Hougton, od katere direktor hotela ni slišal niti ene francoske besede. Ona in njen mož sta na žalost že zapustila hotel in se s »Cadillacom« odpeljala na letališče. Od tu dalje pa je za njima izginila vsaka sled. O dogodku so bile obveščene vse policije, toda briljantov niso nik-kjer našli. In vendar niso izgubili apanja. Tat bo moral vsekakor prodati svoj plen. Na vse strani so razposlali stotine fotografij z ukradenimi ogrlicami. Bili so prepričani, da ta inteligentna ženska ne bo napravila najprimitevnejše napake — se pravi, da ne bo prodala ogrlice na način, ki je ie vsem znan. Niso se zmotili. Interpol, ki se je umešal v to afero, je nadziral vse ilegalne in legalne trgovine z diamanti. Pri nekem bru-silcu diamantov so našli dragulje vzete iz ukradene ogrlice. Treba jih je bilo samo malo izbrusiti, pa jih nihče ne bi spoznal. Tako premišljena kraja ni bila 5e nikdar zabeležena v policijski kartoteki, pa tudi najbolj izkušeni policisti se je ne spominjajo. Sedaj je ta afera v arhivu hiše 37 B v ulici Paula Valeryja, lažna gospa Labrousse-Frank pa v rokah pravica. oev, v glavnem Angležev, ti pa vladajo 5,5 miiiiona črncem. Ker Uganda ni siromašna dežela, je vzrok, da je tako malo belih priseljencev, v tem, da se boje spalne bolecnd, ki jo širi muha ce-ce. Zaradi diskriminacije v državni upravi in pri delu, ki je zelo slabo plačano, se razvijajo nasprotujoče si stranke. Prebivalci Bugaa-d* so v svojem boju za nezavisnost najbolj borbeni. Leta 1953 je London napravil načrt o vzhodno-afriški federaciji, v katero bi vključili Ugando, Kitajsko in Tan-ganjiko. Kralj Bugande in tamkajšnji politiki so v tem videli nevarnost: Angleži žele povezati države, v katerih je več belcev, i omim/i, kjer jih je manj, da bi vse skupaj laže nadzirali. Velika Britanija je imela največ težav v samlim kraljem Bugande, ki je proti temu ostro nastopil. Kralj zahteva ukinitev protektorata