Naš čas, 22. 1. 2015, barve: 
CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
V petek (-1/2 °C) bo snežilo, v soboto (-7/2 °C) in nedeljo (-6/4 °C) bo delno oblačno.
62 let
številka 4
četrtek, 29. januarja 2015
Informacij ni nikoli dovolj
Velenje, 26. januarja - Pred dijaki, ki zaključujejo srednješolsko izobraževanje, je pomembna odločitev, najbrž ena najpomembnejših v življenju. Izbira
študija. Za pravo odločitev je pomembna sleherna informacija. Ta lahko koga odvrne od odločitve, v kom jo poglobi, komu pa povsem spremeni. V Velenju
Šolski center in Ljudska univerza dijakom pomagata s predinformativnim dnevom. Tokratni je bil sedmi zapovrstjo, udeležba predstavnikov univerz, akademij, visokih šol, ki so prišli v Velenje, pa rekordna.
Podrobneje na 9. strani.
■ mkp
Velenje odpira vrata sodelovanju
Velenje je bilo v obdobju pred osamosvojitvijo pobrateno s številnimi mesti. Če so bile takrat aktivnosti usmerjene predvsem v krepitev prijateljskih odnosov, so danes v prvi vrsti odpiranju vrat gospodarstvu,« pravi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki bo ravno danes gostil predstavnike Republike Srbske, ki je del Bosne in Hercegovine, kjer vidi naše gospodarstvo velik potencial. Še posebej imajo podjetja iz Šaleške doline velike izkušnje pri izgradnji vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, kar jim bodo tudi predstavili. Seveda pa bodo govorili tudi o drugih možnostih sodelovanja.
O tem se je zadnji vikend pogovarjal tudi v Sarajevu, kjer je bil prijetno presenečen, kako tam cenijo slovenska podjetja, med katerimi je tudi Gorenje. Govorili so o tem, kako z medsebojnim sodelovanjem ustvariti dodano vrednost za vse. Ob tem je poudaril tudi, da si v tem okolju želimo dobre investitorje, ki bodo zagotavljali našim občanom nova delovna mesta, na drugi strani pa priložnosti tudi za naša podjetja
Matevž Etp
Lenarčič:
»Za
zadovoljstvo ne
potrebujemo prav veliko«
Slovenski udeleženci igmanskega marša
za vlaganja v drugih okoljih.
Udeležil se je tudi ene najbolj prepoznavnih prireditev ohranjanja vrednot NOB »igmanskega marša«. 73 let mineva od legendarnega dogodka, povezanega z grozljivimi stiskami in zgodbami, mnogo jih je
povedal Slovenec Albin Pibernik, ki je bil z njimi, igmanskega marša pa se je udeležil kot 11-letni deček in ki mu je vojna vzela oba starša. »Takšni dogodki nam morajo biti v opomin, da delujemo tako, da se podobna dejanja ne bi nikoli več po-
novila,« poudarja Kontič, ki je bil presenečen nad pripadnostjo tamkajšnje mladine, ki je bila zelo opazna med pet tisoč udeleženci tega dogodka.
RCE mora vrniti 8 milijonov evrov
Prejšnji teden se je uresničilo tisto, kar se je že nekaj časa govorilo. Razvojni center energija, ki so ga ustanovila številna podjetja in institucije iz tukajšnjega okolja, pa tudi iz drugih delov Slovenije, bo moral vrniti 7,2 milijona evrov in obresti, ki so jih nepovratno dobili za 17 razvojnih projektov od Evrope in države. Omenjene projekte so udejanjali skupaj s svojimi ustanovitelji, konkretno med drugim z Esotechom, Gorenjem, Premogovnikom, Termoelektrarno, Komu-
nalnim podjetjem, Visoko šolo za varstvo okolja ... Vsi tisti, ki so nam na naša vprašanja odgovorili, zagotavljajo, da z njihovimi projekti ni
isv m i u;^
m
Si
1,80 EVR
IIAIMO
VELENJE
Še malo, pa bomo v času, ko se v Sloveniji zelo veliko govori o kulturi. Veliko več kot sicer. Ker bomo slavili kulturni praznik, Prešernov dan, ki je žal vsako leto manj prešeren. Vsaj za tiste, ki živijo od kulture in vsega, kar lahko povežemo z njo. V prvi vrsti mislim pri tem na ustvarjalce, ki so tudi zaradi krize (finančne in tiste na duhu) v vse bolj nezavidljivem položaju. Ne nazadnje veliko pove že podatek, da so med samozaposlenimi tisti, ki se ukvarjajo s kulturo, med najslabšimi za-služkarji. In da - mnogi od svojega dela v umetnosti ne morejo več živeti in preživeti. Čeprav so pred leti še lahko.
Da ne bo pomote, doslej sem pisala le o umetnikih, ki kulturo pravzaprav ustvarjajo. Na drugem bregu so tisti, ki jo prenašajo med ljudi, med vse nas. V javnih zavodih, ki se ukvarjajo s kulturo, morajo sicer že nekaj let zategovati pas, a plače tam zaposlenih so še varne. In solidne. Umetnikom pogosto usodo krojijo tudi politiki, preko ministrstva za kulturo. Tako nekdo, ki je za svoje delo dobro plačan, odloča tudi o usodi tistih, ki bi radi le ustvarjali, ker so v svoji zvrsti dobri, in od tega živeli. To velja za slikarje, kiparje, pisatelje, igralce ... In tudi za številne glasbenike, ki prisegajo na kakovostno glasbo in jo, ker se nočejo prodati, čeprav bi lahko od lahkotnejših zvrsti lepo, če ne odlično živeli, tudi izvajajo. Večini Slovenk in Slovencev je po moje poleg glasbe od vseh zvrsti kulture najbližja knjiga. Z njo se zagotovo vsi srečamo že kot otroci. In v časih, ko je knjiga v Sloveniji vse manj prodajana, so otroške knjige še izjema. K sreči. Torej otrokom še berejo in otroci še berejo. Tudi v knjižnicah so z obiskom in številom izposojenih knjig zadovoljni. Veliko manj pa v knjigarnah. Knjige pri nas so zaradi majhnega trga predrage. Ideja o enotni ceni knjig, ki bi bila nižja, ljudem bolj dostopna, še vedno zori. Vmes pa propadajo številne knjižne založbe, ki so, resnici na ljubo, pred nekaj leti rasle kot gobe po dežju. Nekatere zaradi takrat donosnih poslov z učbeniki, druge zato, ker se je takrat založništvo še izplačalo. Zadnjih nekaj let pa gre v založništvu le še navzdol. Zaslužkov ni več, ker se knjige enostavno premalo prodajajo. Med nakovalom včasih prav hijenskih založb in vse manjše kupne moči prebivalstva in podjetij, ki so včasih veliko več vlagala v kulturo, pa so tudi knjigarne.
V Velenju smo pred 23 leti dobili prvo slovensko zasebno knjigarno s simpatičnim imenom Kulturnica. Prav v ponedeljek so v njej rezali torto ob rojstnem dnevu gospe Stanislave - gonilne sile in srca te knjigarne. A obrazi tistih, ki so bili zraven, niso bili veseli. Mnogim je šlo na jok. Kulturnica namreč v soboto zapira svoja vrata. Za vedno. Tudi meni je hudo. Zelo hudo. Zame je bila Kulturnica sinonim za lepo urejen lokal z res kakovostno ponudbo. Takih sem si v Velenju vedno želela več. Sploh, ker je v centru mesta vse manj lokalov, ki bi pomagali k njegovi oživitvi. Ker sem od nekdaj velika ljubiteljica knjig, sem v Kulturnici velikokrat poiskala darilo za meni najljubše. Tu sem preživela mnoge čudovite literarne večere, uživala sem v poslušanju klepetov s tistimi, ki knjige ustvarjajo. Da, med njimi so bili tudi zelo znani. In vsi so bili navdušeni nad Kulturnico. Nad toplino prostora, nad osebjem, ki o knjigi ve ogromno, nad sprejemom publike. Ko se je poslovna pot začela podirati, so Kulturnico - žal samo z besedami - podpirali vsi. A od besed se ne da živeti. In preživeti. Zato na pragu meseca kulture v Velenju izgubljamo prostor, ki je bil vedno veliko več kot le knjigarna. Kulturnica je bila zame vzornik za dobro kulturo, dobro knjigo in dobro družbo. Njeno zaprtje pa je dokaz več, da kultura v Sloveniji že dolgo ni več dovolj cenjena. Kaj je narod brez kulture, pa nam očitno spet ni jasno. Praznina. Velika in boleča.
nič narobe, očitno pa misli Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo drugače (tudi od njih odgovorov na zastavljena vprašanja še nismo dobili).
Tudi odgovor, kaj bo vse to pomenilo za Razvojni center energija in številne že zastavljene razvojne projekte na tem področju, za zdaj še ni znan. Prav tako pa tudi ne, ali bo to prizadelo tudi podjetja, v katerih so izvajali sofinancirane razvojne projekte. Več na strani 4.
Povprečnine še nedogovorjene
Čeprav so se združenja občin in vlada v torek precej približali dogovoru, vseh odprtih vprašanj očitno še niso dorekli. Pri Združenju občin Slovenije se lahko zaplete pri sredstvih za sofinanciranje investicij. V združenju jih želijo ohraniti vsaj na sedanji ravni, po zadnjem predlogu vlade pa bi sedanja sredstva zmanjšali še za polovico. Delež sofinanciranja investicij je že sedaj znižan iz šestih odstotkov na dva, občine pa ocenjujejo, da na dodatno kleščenje teh sredstev, kar posebej prizadene šibkejše občine, enostavno ne morejo več pristati. Prav tako še niso razrešene vse dileme glede povprečnine. Kljub temu bo morda dogovor podpisan danes.




9770350556014
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
29. januarja 2015

lokalne novice
Mediacija še ni našla želene poti
Do 5. februarja vloge za družinske člane
Pomemben datum za tiste, ki bodo za dohodninsko leto 2014 uveljavljali posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, je 5. februar. Vlog, ki bodo oddane pozneje, davčni organ pri sestavi informativnega izračuna za leto 2014 ne bo mogel upoštevati.
Velja za tiste zavezance za dohodnino, ki med letom (pri izračunu dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka) niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in zavezance, ki so olajšavo med letom uveljavljali, pa želijo te podatke spremeniti.
■ mkp
Uvajajo občinske štipendije
Šoštanj - Občina Šoštanj bo v šolskem letu 2015/2016 uvedla občinske štipendije. Ciljno skupino prejemnikov bo urejal poseben pravilnik, ki bo določal pogoje, merila za pridobitev štipendije, obveznosti štipendistov in višino. Načrtujejo, da bodo pravilnik sprejeli do junija, ko naj bi objavili razpis za pridobitev občinskih štipendij. Zanje bodo letos namenili 5.000 evrov.
■	mkp
Velenje tudi starosti prijazno mesto
Velenje - V Mestni občini Velenje so odločeni, da bodo še naprej ustvarjali najboljše možne pogoje za prijazno življenje vseh generacij občank in občanov. V programu za izboljšanje življenja invalidov je za obdobje 2014-2017 zajetih 210 ukrepov, ki so zanimivi in aktualni tudi starejšim. Mednje sodijo izvajanje prilagojenega vodenja po mestu za invalidne osebe, osveščanje o dostopnosti kulturnih vsebin za gibalno ovirane, psiho-socialno svetovanje invalidom osebam z zdravstvenimi oviranostmi ter njihovim svojcem, ureditev klančin na vseh pločnikih, kjer jih še ni, ter indukcijske zanke v prostorih, kjer so javne prireditve in srečanja.
■	mkp
Za projekte v mestu bo denar
Šoštanj - V Šoštanju bodo letos osrednjo pozornost namenili mestu. Obetata se mu dva večja projekta, za katera so sredstva že zagotovili v proračunu. Prenovi Trga svobode namenjajo 1.100.000 evrov, športnemu igrišču ob Tresimirjevem parku pa 400.000 evrov. Krajevna skupnost Šoštanj pa bo uredila mestno tržnico. K ureditvi bo z denarjem prispevala tudi Občina Šoštanj, in sicer sredstva v višini 50.000 evrov. Sama krajevna skupnost pa je za ta namen zagotovila 75.000 evrov.
■	mkp
Sprejem novorojencev
Nazarje, 19. januarja - Župan občine Nazarje Matej Pečovnik je
v ponedeljek v prostorih tamkajšnje osnovne šole pripravil sprejem za novorojence. V letu 2014 se jih je rodilo 24, vsakemu pa je lokalna skupnost namenila 125 evrov enkratne denarne pomoči. V letošnjem proračunu imajo za ta namen predvidenih blizu 3000 evrov.
_ntp
Letos izdelava energetskega koncepta
Šmartno ob Paki - V letošnjem, dobrih 4,9 milijona evrov težkem proračunu, je Občina Šmartno ob Paki predvidela denar tudi za oskrbo s toplotno energijo.
V proračunu je predvidenih 4200 evrov za izdelavo lokalnega energetskega koncepta ter pridobitev energetskih izkaznic za občinske stavbe. Kot so dodali na občinski upravi, bo energetska sanacija največjih občinskih objektov (osnovna šola, vrtec, zdravstvena postaja, javni zavod Mladinski center) v naslednjih letih ena od prednostnih nalog lokalne skupnosti.
_ntp
Za projekt 50 tisoč evrov
Šmartno ob Paki - Eden od projektov, ki naj bi se ga lotili v občini Šmartno ob Paki, je ureditev prostorov bivše pošte za potrebe zdravstvene postaje.
Po zagotovilih občinske uprave se v tem trenutku dogovarjajo z vodstvom javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje ter Lekarno Velenje o nekaterih tehničnih rešitvah projekta, saj ta predvideva med drugim selitev lekarne v prostore bivše pošte. Projekt naj bi končali letos.
Ali se bo to res zgodilo, bo odvisno od možnosti financiranja. V letošnjem občinskem proračunu je za ureditev prostorov predvidenih 50 tisoč evrov, kar je premalo. Za preostanek bodo poskušali poiskati ustrezna soglasja pri vseh, ki uporabljajo pritličje stanovanjskega objekta.
■ tp
Slovenci se raje pravdamo na sodišču, kot rešujemo spore z dogovorom, pravi notar Marko Salmič
Tatjana Podgoršek
Za zmanjšanje števila primerov na sodiščih je država sprejela zakon o alternativnem reševanju sporov. V veljavo je stopil na začetku leta 2010. Z mediatorstvom se v Šaleški dolini ukvarjajo tudi notarji Frančiška Persea Cetin, Judita Stropnik Mravljak in Marko Salmič. Slednjemu smo zastavili nekaj vprašanj, nanje pa je takole odgovoril: Kaj je mediacija in kdo je lahko mediator? »Mediacija je postopek dogovarjanja, v katerem stranke prostovoljno, s pomočjo tretje osebe, poskušajo rešiti spor brez sodišča. Načeloma ni strogih formalnih pogojev glede tega, kdo je lahko mediator. Za priglasitev mediatorja za sodišče pa so potrebna določena stopnja izobrazbe in predvsem opravljen tečaj oziroma usposabljanje za mediatorje, ki ga zahteva veljavna pravna ureditev. Zelo pogosto se za to odločajo pravniki, notarji, sodniki, ki zaključujejo kariero. Mediatorstvo zahteva veščine komunikacije, določena življenjska spoznanja.« Se lotevate reševanja vseh sporov ali ste specializirani za določena področja? »V izhodišču imamo vsi splošno izobrazbo za mediacijo, v praksi pa se zaradi kakovosti reševanja sporov poskušamo usmeriti na področja, ki so nam najbližja. Tako poznamo predvsem družinsko, civilno in gospodarsko mediacijo. Med njimi so razlike in posebnosti, sploh med gospodarsko in splošno je ta razlika velika. Če hočemo gospodarske subjekte pomiriti med sabo, moramo imeti določeno strokovno znanje in sposobnost razumevanja stvari.« Je zakon dosegel namen? »Temu bi težko pritrdil. Sporočilo mediacije je poskušati zadovoljiti čim več interesov vpletenih
strank v sporih. Žal je med Slovenci to težko doseči. Ljudje se ne zavedajo, da morajo za svojo srečo največ narediti sami z dogovorom. Splošna klima v državi temu ni naklonjena. Družba je preveč formalistična.« Kako seje ta oblika reševanja odprtih vprašanj »prijela« v Šaleški dolini?
»Glede sodne mediacije bi težje ocenil, saj ima tovrstne pristojnosti Okrajno sodišče v Celju.
Marko Salmič:»Sporočilo mediacije je poskušati zadovoljiti čim več interesov vpletenih strank v sporih.
Žal je med Slovenci to težko doseči.«
Po informacijah je bilo nekaj primerov. Kar zadeva mediacije brez prisotnosti sodišča, pa ni veliko primerov. Morda zato, ker notarji uporabljamo pri svojem siceršnjem delu tehnike me-diatorstva in ni izražene potrebe po posebnem postopku mediacije.« Ste že reševali kakšen primer in za kaj je šlo? »Že, bil pa je s področja družinskega prava. Klasična zadeva bi lahko rekli: spor med par-
tnerjema in glede varstva otrok. V obravnavanem primeru sta se stranki odločili za nadaljevanje spora na sodišču.« Kakšen je postopek, če nekdo želi rešiti spor brez prisotnosti sodišča? »Za začetek je potrebno soglasje vpletenih, ne glede na to, ali se za postopek odločijo sami ali jih k temu pozove sodišče. Podajo ga po seznanitvi mediatorja z osnovnimi informacijami, načeli ter pravili mediacije. Osnovno pravilo je, da sta dogovor in vsebina mediacije zaupna in jih ob morebitnih sporih na sodišču (če do dogovora ne pride) ne sme nihče zlorabljati.« Je alternativno reševanje sporov brezplačno? »Določeni stroški so. Pri sodni mediaciji nekaj prispeva država, sicer pa stranke. Stroški so precej manjši kot pri klasičnem reševanju spora, a menim, da se je o teh vprašanjih dobro prej pozanimati in se konkretneje dogovoriti pred začetkom postopka.« Ne gre pri mediatoijih za 11av7.lai7.je interesov? »Pri usposabljanju za mediatorstvo je bilo to vprašanje izpostavljeno. Osnovna ločnica med mediatorjem in notarjem obstaja, ker notar ne sme biti pristranski pri opravljanju svojega osnovnega poslanstva. V primerih prevelike vpletenosti v reševanje, ko ne bi zmogel pripraviti končnega dogovora kot nevtralna oseba, se mora kot notar izločiti.« Ima mediatorstvo prihodnost v Sloveniji? »Glede na trenutno dogajanje, ekonomski položaj države, socialno krizo ... in glede na to, da je prenesen iz anglosaksonskega v germanski pravni red, mediaciji v bližnji prihodnosti odmevnejše vloge ne pripisujem. Je pa dobro, če obstaja takšen postopek in da so ljudje s to možnostjo seznanjeni.«
■
Kaj vse je v ozračju (med) nad nami!
Vse po starem - O pari, MP 10 in še čem v »ozračju« -Ruska slatina - HSE spet v Maribor?
Bi lahko rekli in zapisali: pri nas nič novega. Levica še vedno ne razume, kaj dela desnica. In obratno seveda. Pogosto je videti, da še sami ne vedo, kaj delajo. Nič novega tudi ni pri prodaji oziroma razprodaji državnega premoženja, odvisno, s katerega kota gledamo. In ko eni že vidijo, da »vremena Krajncem bodo se zjasnila«, drugi nad našo deželico na južni strani Alp še vedno vidijo temne oblake. Nekateri kot grozeče temne oblake še vedno vidijo nov energetski blok v Šoštanju oziroma dogajanje okoli načrtovanja in gradnje bloka 6. Prav ta projekt naj bi jutri (znova) »sedel« v parlamentarne klopi. Poslanci naj bi namreč razpravljali in odločali o ustanovitvi parlamentarne preiskave projekta Teš 6. Pobuda za to je prišla s »skrajne« levice, kot nekateri imenujejo Združeno levico, podprle so jo domala vse ostale stranke. Razen SDS. Razlog za to nekateri vidijo v tem, da bo preiskava segala več let nazaj, tudi v čas, ko so o tem projektu odločali tudi v tej stranki.
Ko nekateri opozarjajo na tovrstne še vedno grozeče oblake nad nami, drugi na bolj nežno paro. Tudi povezano z novim blokom. Ne gre za
paro nad Šoštanjem, ki so jo mnogi zamenjevali s strupenimi dimi, ki naj bi še vedno grozili Šaleški dolini, ampak za paro, ki je ni. Na veliko količino pare, ki je potrebna za zagon novega bloka. Te zagonske energije pa za novi blok naj ne bi predvideli. Pa naj bi zdaj ta »malenkost« stala nekaj milijonov. Nekakšne »malenkosti« grozijo tudi Celju. To območje sodi med tiste v državi, kjer je v ozračju preveč prašnih delcev, strokovno imenovanih MP 10. Predpisana dnevna mejna vrednost koncentracije delcev PM10 je 50 mikrogramov na kubični meter, v letu je dovoljeno to mejo preseči 35-krat. V Celju jo večkrat, najpogosteje seveda v kurilni sezoni, kot je sedaj. Največ teh delcev izhaja iz kurilnih naprav, predvsem takih zastarelih na les. In če lastniki niso pozorni ter v njih kurijo premalo suha drva, je še huje. In po neurjih, ki so nas letos prizadela, je bilo lesa dovolj, časa za sušenje pa očitno ne. Slovenija si je zaradi teh sicer majhnih delcev že prislužila dva poziva, da to uredi. Celjska občina je konec lanskega leta že sprejela program ukrepov, ki jih bodo izvedli do konca prihodnjega leta. Ti izhajajo iz odloka za kakovost zraka, tudi zmanjšanja prašnih delcev v njem.
Ozračje v Šmarju pri Jelšah pa je razburkala »nesnaga« posebne vrste. Anonimka o nepravilnostih v tamkajšnjem vrtcu. Za Šmarjane je bilo to presenečenje, saj če so se ponašali s čim, so se z dobro urejenim predšolskim varstvom. Tudi s tem, da so v samem državnem vrhu po številu otrok v organiziranem varstvu. Zdaj so nekateri rekli, da za vsa ta prizadevanja niso bili deležni toliko pozornosti »osrednjih« medijev, kot za očitke iz te anonimke. O lasanju, zapiranju, kritike so se vsule tudi na dolgoletno direktorico. Vse skupaj pa je dišalo tudi po »politiki«. Nekateri organi stvari še preiskujejo, v vrtcu in samem Šmarju naj bi se ozračje vendarle že umirilo.
Nad Rogaško Slatino pa naj ne bi bilo nič kaj bolj hladno kot sicer, čeprav je tam zavel nov ruski veter. Trije slatinski hoteli v samem osrčju kraja so namreč prešli v ruske roke. Njihov nekdanji lastnik je bil bistriški podjetnik Jože Pipenbaher, obnovil jih je, potem pa ni mogel več plačevati posojil. In znašli so se v rokah ene od bank. Itd. Nova lastnika napovedujeta nemoteno delovanje, nadaljnji razvoj, pogledujeta še celo višje - na vzpetino nad Rogaško Slatino, kjer stoji hotel Aleksander, ki ga je isti bistriški podjetnik tudi izredno lepo obnovil, namenjen pa je prestižnejšim gostom. Pa še to: Mariborčani spet zahtevajo sedež Holdinga Slovenskih elektrarn, »matere« firm s področja elektrike, v svojem kraju. Da le ne bodo dobili res le sedeža, kot ga ima Dars (Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji) v Celju. Ogromen skoraj povsem prazen objekt s tablo, da je tam sedež te družbe. Res pa je, da so objekt letos (spet) obnovili.
■ k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: TIskarna SET d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 3
29. januarja 2015
■WH
POLITIKA
3
Svetniki podvomili o nekaterih rešitvah trga
Želijo, da bi bil trg živ, k temu pa lahko prispevajo tudi arhitekturne rešitve, primerna ureditev prometa in parkirnih mest
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 21. januarja - Župan Šoštanja Darko Menih je na dnevi red januarske seje sveta Občine Šoštanj uvrstil predstavitev projekta prenove Trga svobode v Šoštanju. Kot je znano, želijo v Šoštanju še letos prenoviti ta trg, za kar so v proračunu zagotovili tudi sredstva.
Projekt je izdelal arhitekt Rok Poles.
Svetniki in svetnice pa so imeli na nekatere rešitve, ki jih projekt predvideva, nekaj pomislekov, pobud in predlogov. Koliko bodo lahko uresničljive zdaj, ko je projekt praktično že izdelan, v zaključni fazi pa tudi razpis za izvedbo, je vprašanje.
So pa pomisleki zanimivi. Skupna jim je želja, da trg (za)živi in da ob njem živijo tudi lokali, ki so zdaj že tam ali pa v prihodnosti še bodo. Večina jih je bila povezana s parkiranjem in ureditvijo prometa, nekatera pa so bila praktična, življenjska.
Peter Radoja (SDS): »Zaradi pomanjkanja sredstev ne moremo drugače, kot da staro mestno jedro urejamo po delih. Zato bi morali predlagane rešitve toliko bolj skrbno pretehtati, da se nam ne zgodi, kot se je zgodilo s Trgom bratov Mra-vljakov (Šoštanjčani mu rečejo tudi Marijin trg). Tisti trenutek, ko je bil na njem uveden enosmerni promet, so začeli lokali ob njem propadati.
Danes je trg prazen, brez življenja, na parkiriščih, ki so nastala namesto še enega prometnega pasu, pa po več mesecev skupaj stojijo parkirani isti avtomobili. Je bila to dobra rešitev? Ne vem če,« je podvomil in iz-
»Marijin trg je mrtev zaradi enosmernega prometa.«
Nekaj svetnikov je predlagalo izdelavo celovite študije in ustanovitev projektne skupine, ki bo vključevala tudi ta segment in ne zgolj prostorske rešitve ali, kot je podčrtala Bojana Žnider (SD), »Trgu je treba ponuditi vsebino. Brez nje ne bo zaživel.«
Svetnice in svetniki so pomislili tudi na to, da obiskovalci trgovin in lokalov želijo parkirati v bližini. »Če
razil bojazen, da se bo podobno zgodilo s Trgom svobode, če bo promet na Aškerčevi enosmeren. »Če tega trga ne bomo obogatili z gibanjem, tako prometnim kot gospodarskim, ne bomo naredili nič,« je še menil.
Trg svobode danes. Eno samo parkirišče.
parkirišč ne bo v neposredni bližini, bo propadla še kakšna trgovina in lokal ob tem trgu. Ne nazadnje pa je treba pomisliti tudi na bodočo tržnico. Kupci in prodajalci bodo želeli parkirati v bližini,« je meni-
Rok Poles najbrž ni pričakoval, da bo do pomislekov prišlo v fazi tik pred izvedbo.
la arhitektka Mateja Kumer (Lista Borisa Goličnika). Trg bo namreč po predvidenem projektu »izgubil« trideset parkirnih mest. Nadomestna so sicer predvidena v podhodu in proti Muzeju usnjarstva ter na Aškerčevi, a so po mnenju svetnikov vseeno precej oddaljena.
»Ce parkirišč ne bo, bo propadla še kakšna trgovina in lokal ob njem.«
Srečko Potočnik (Lista Viktorja Dreva) je imel pomisleke o višini in širini podesti, ki bodo zamenjale stopnice pred občinsko zgradbo. Da bodo lahko služila kot oder -izhajal je iz izkušnje godbenikov -, bi morale biti te širše in nižje, kot so predvidene. Ker pa je Trg svo-
bode že zdaj, v prihodnje pa naj bi bil še bolj prireditveni prostor, ga je zanimala tudi moč elektro omarice ob občinski zgradbi. »Napetost mora biti taka, da bo zadostovala za ozvočenje večjih prireditev, da ne bo treba kablov vleči z vseh koncev.« Boris Goličnik (Lista Borisa Goličnika) pa je predlagal, da se na trgu uredijo pritrdila mesta za šotor, da ne bo prihajalo do poškodb tal, ko ga bo treba postaviti za kakšno prireditev.
Govorili so tudi o lučeh in ozelenitvi. »Zakaj listavci, s katerimi je ogromno dela, zakaj ne zimzeleno drevje?« je bil denimo praktičen Roman Kavšak (NSi).
Kot je znano, je Občina Šoštanj že lani objavila razpis za prenovo Trga svobode. Na razpis se je prijavil le en ponudnik. Cena, ki jo je postavil, pa je bila previsoka, zato so
se odločili za ponovitev razpisa na način, ki bo vključeval nekatere cenejše rešitve in materiale. Tega naj bi objavili v kratkem, so napovedali letos. Kako pa bodo na to vplivali pomisleki in predlogi svetnikov? Arhitekt Rok Poles je bil ob predstavitvi najbrž tudi sam presenečen, da
Koliko bodo pomisleki i svetnikov vplivali na nov razpis? i
je do novih razmišljanj prišlo zdaj, ko je projekt praktično končan, in nakazal, da je škoda, ker do take debate ni prišlo že prej, ob nastajanju naloge. Kljub temu je svetnikom obljubil, da bo proučil vse pomisleke in pripombe.

Proračun pod streho
Financiranje po dvanajstinah ni več potrebno - Morebitne spremembe v zvezi s povprečnino bo uredil rebalans
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 21. januarja - Glede na osnutek, ki so ga šoštanjski svetniki obravnavali na decembrski seji, se predlog letošnjega proračuna, ki so ga soglasno potrdili na januarski, ni kaj dosti spremenil.
Prihodki so načrtovani v višini 14.770. 000 evrov, odhodki v višini 15.700.000 evrov.
Ker pa se predstavniki združenj občin in vlada do obravnave predloga proračuna še niso dogovorili o višinifinančnih sredstev, tako imenovani povprečnini, ki jo občine dobivajo na prebivalca za izvajanje z zakonom določenih nalog, bo najbrž že v kratkem treba pripraviti
rebalans. »Vanj bomo vključili morebitna odstopanja višine sredstev,« je napovedala višja svetovalka za finance v upravi Občine Šoštanj Irena Skornšek.
Manjše spremembe iz osnutka do predloga so nastale med posameznimi proračunskimi postavkami. Pet postavk v skupni višini 18.500 evrov so povečali na račun znižanja investicijskega vzdrževanja in gradnje občinskih cest.
Popravki, a le tehnični, pa so bili potrebni tudi pri Krajevni skupnosti Šoštanj. »Gre zgolj za pravilno uvrstitev odhodkov, namenjenih izgradnji tržnice, na pravo področje porabe, ki ga predpisuje programska klasifikacija ministrstva za finance.
Sredstva v višini 75.000 evrov smo s panoge turizem prenesli na prostorsko načrtovanje in stanovanjsko komunalna dejavnost.«
Ob obravnavi predloga sta se oglasila dva svetnika. Žana Delopsta (Mladi za Šoštanj) je zanimalo, ali so v predlogu predvidena sredstva za štipendiranje mladih, kar je predlagal ob obravnavi osnutka. Da so, so zagotovili pripravljalci dokumenta, vendar bo treba pred porabo teh sredstev sprejeti ustrezen pravilnik. Boris Goličnik (Lista Borisa Golič-nika) pa je kot opozicijski svetnik pohvalil predlog proračuna in tiste, ki so ga pripravljali.
■
Na Abituri v dveh letih do višješolske izobrazbe
V študijskem letu 2014/2015 je na Abituri, višji strokovni šoli, zagotovljena izvedba vseh njenih višješolskih študijskih programov. Naziv inženir varovanja, ekonomist ali poslovni sekretar lahko pridobite le v dveh letih.
Abitura daje v svojih izobraževalnih programih izjemen poudarek povezovanju teoretičnega in praktičnega znanja. Pridobljena znanja in kompetence vas zato pripravijo na samostojno in odgovorno izvajanje nalog na delovnem mestu. Vsi programi nudijo tudi veliko izbir-nost, tako da lahko izberete znanja po svoji meri. Prednosti Abiture so poleg odličnih materialnih pogojev predavatelji. Ti so priznani strokovnjaki iz gospodarstva, ki prenašajo svoje bogate izkušnje iz prakse in jih združujejo s sodobnimi znanji.
Prilagoditev
individualnim
potrebam
Vse programe izvaja Abitura kot izredni študij. Delo je prilagojeno tako, da lahko uspešno študirate ob delovnih obveznostih in družini. Istočasno poslušate le en predmet, kar vam omogoča osredotočenje na posamezno snov in sproten študij.
Vseživljenjsko učenje
Znanje, ki ga pridobimo med rednim študijem, danes hitro zastara, zato so vedno bolj pomembni programi vseživljenjskega učenja. V svojem programu vseživljenjske-ga učenja vam Abitura ponuja znanja, ki so neposredno uporabna v vsakodnevni praksi in pri razvoju kariere. Ponudbo vseskozi širi in jo
prilagaja potrebam časa.
Odločitev za izobraževanje lahko pomembno vpliva na možnost napredovanja na delovnem mestu. Prav tako je pomembna za pridobitev želene zaposlitve. Znanje, sposobnost in veščine so ključni del
naše konkurenčnosti. Izobraževalni programi Abiture vam lahko pomagajo.
Več informacij:
Abitura, d. o. o., Lava 7, Celje, tel. 03 428 55 32, www.abitura.si
PROMOCIJSKO BESEDILO ■
ABITURA
šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje!
višja strokovna šola
•	inženir varovanja
•	poslovni sekretar
•	ekonomist
telefon: 03 428 55 32'
seminarji, delavnice, tečaji
najem predavalnic
www.abitura.si
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
Men
29. januarja 2015
RCE mora vrniti 8 milijonov evrov
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zahteva vračilo dobrih 7,2 milijona evrov sredstev in še obresti - Pogodba je bila ena, sklenjena za vseh 17 projektov -Prizadeta številna podjetja v tem okolju
Mira Zakošek
Razvojni center Energija (RCE) je bil leta 2011 ustanovljen z namenom pospeševanja gospodarske rasti regionalnih podjetij v energetski dejavnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru. Ustanovila so ga tukajšnja in nekatera slovenska večja podjetja. Do sredine lanskega leta ga je vodila dr. Marta Svetina, zdaj pa ga mag. Sandi Vasle. Z njim smo se pogovarjali o nastalem položaju.
Koliko javnih sredstev je prejel
RCE?
»V obdobju od leta 2011 do konca lanskega leta smo delali na 17 ra-zvojno-raziskovalnih projektih in zaposlili več kot 40 strokovnjakov. Za te projekte smo prejeli 3.280.000 evrov avansa. 4 milijone evrov pa smo dobili izplačanih kasneje skladno z zahtevki za izplačilo in dinamiko opravljenih nalog. Skupno je tako RCE prejel 7.280.000 evrov nepovratnih sredstev (85-odstotno je to financirala Evropa, 15 odstotkov pa država).«
Koliko projektov je pokritih s tem
denarjem?
»Vsi. Avans je bil namenjen sorazmerno vsem projektom v skladu s poslovnim načrtom, ostala sredstva pa so bila nakazana glede na dinamiko izvedbe projektov in porabe
sredstev. V skladu s pogodbo smo morali za razvojne projekte 50 odstotkov sredstev zagotoviti na trgu, 50 odstotkov pa smo po zaključeni, plačani in prekontrolirani aktivnosti dobili povrnjene od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.«
Kako komentirate ugotovljene
nepravilnosti?
»RCE je od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) 21. januarja letos prejel enostransko prekinitev pogodbe z zahtevkom o vračilu vseh do sedaj prejetih sredstev.
Z informacijo in obrazložitvijo enostranske prekinitve pogodbe se RCE ne strinja. Ministrstvo smo obvestili in opozorili, da na osnovi resničnega dejanskega stanja razlogi za odstop od pogodbe ne obstajajo. Pri prekinitvi pogodbe je MGRT navajal končno poročilo kontrolnega organa iz leta 2013 in končno poročilo kontrolnega organa z dne 15. decembra lani. Na obe poročili smo pravočasno podali ugovore, podkrepljene od neodvisnih zunanjih strokovnjakov, kot so Inštitut za računovodstvo, Univerza v Ljubljani, več pravnih mnenj in še dodatne strokovne utemeljitve. Še več, ministrstvo je za ugotovitve iz leta 2013 že podalo RCE sklep,
Florian
Berger© 2010 www.
,kreatif multimedia
da so te enkratne napake zadovoljivo odpravljene in da ne bo odstopilo od pogodbe. Enako je takšne zaključke podala tudi zunanja revizija, ki jo je najelo ministrstvo. Nič od posredovanega ministrstvo ni upoštevalo.
Želimo tudi izpostaviti, da je Ministrstvo za finance že predhodno opozarjalo Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo na več sistemskih napak pri vodenju projekta na tem ministrstvu, za katera pa ne more biti odgovoren RCE.«
Kaj bo vračilo sredstev pomenilo
za RCE?
»Kaj in kako bomo v RCE postopali, se še usklajujemo z družbeni-
ki in partnerji. Če bo mogoče, bomo nadaljevali razvoj znanj in tehnologij, ki smo jih prenesli na skupni razvojni center.« Koliko imate v tem času zaposlenih in kaj bo z njimi? »Trenutno imamo zaposlenih skoraj 40 razvojnikov, ki so delovali pri 17 projektih. Raziskujemo možnosti novih raziskav in optimizacij, ki bi pomenile dodano vrednost za industrijo in gospodarstvo.
Projekti RCE so bili in bodo še naprej usmerjeni v krepitev sposobnosti razvoja in uporabe novih tehnologij za razvoj novih konkurenčnih proizvodov, storitev in procesov v energetiki in njenih podpornih dejavnostih. Prav tako postavljajo temelje za nadaljnji razvoj in
raziskave v energetiki in ekologiji, povezanimi z energetiko, v ožjem in tudi širšem geografskem območju, saj sodelovanja potekajo tudi preko meja.«
Verjetno pomeni to stečaj RCE
V Gorenju pojasnjujejo, da so bili kot eden od družbenikov Razvojnega centra Energija seznanjeni, daje pri izvajanju pogodbe, sklenjene med RCE in Ministrstvom za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, prišlo do zapletov in da je ministrstvo zato pogodbo enostransko prekinilo. Menijo, da bo to povzročilo stečaj Razvojnega centra energija in nadaljnje postopke, povezane z zakonom.
Premogovnik izpolnil obveznosti
Na Premogovniku Velenje pravijo, da so preko operacije Razvojni center Energija (RCE) skladno s potrjenim poslovnim načrtom izpolnili vse svoje obveznosti ter realizirali tri razvojne projekte. Trenutno iščejo možnosti, da bi svoje projekte nadaljevali.
Veliko finančno breme
Odstop od pogodbe in zahteva za vračilo sredstev pomeni za TEŠ odhodke, ki v času dokončanja izgradnje nadomestnega bloka 6 pome-
nijo dodatno finančno breme pri že tako okrnjenih finančnih virih za financiranje investicije in tekoče poslovanje.
TEŠ je sodeloval z dvema razvojnima projektoma, ki sta po njihovem prepričanju potekala v skladu s pogodbo o financiranju.
»Težava zagotovo ni zanemarljiva. TEŠ je svoje naloge opravil tako, kot se je zavezal, in skladno z dokumenti, ki so bili sprejeti in potrjeni. Pri tem je sledil razvojnim načrtom in priložnostim za ustvarjanje novih delovnih mest,« pravi direktor TEŠ dr. Matjaž Eberlinc.
Izgubljen razvojni naboj in energija
Po besedah direktorice mag. Milene Pečovnik je Visoka šola za varstvo okolja svoj projekt Uporaba lesne biomase za namen pridobivanja kemikalij z dodano vrednostjo in pridelavo biogoriva v okviru RCE v celoti zaključila, dosegli so opredeljene cilje (imajo pilotno napravo - pirolizator za hitro pirolizo, pridobili so patent).
»Škoda, da ga ne moremo nadaljevati. Pri našem projektu ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti, tako da delimo skupno usodo. Je pa vse skupaj velika škoda, saj je izgubljen razvojni naboj in energija, ki smo jo vlagali skozi celotno obdobje od leta 2010 naprej vsak v svoj projekt in povezovanje. Žal mi je, da bo v prihodnje veliko težje povezovanje in delovanje na tako zelo pomembnem znanstvenoraziskovalnem delu, brez katerega ni napredka v nobeni družbi,« dodaja Pečovnikova.

Gorenje z novo generacijo pečic
Kuhinjski sejem LivingKitchen v Kolnu je največja predstavitev kuhinj na svetu -Gorenje je predstavilo celotno generacijo vgradnih gospodinjskih aparatov
Velenje, Köln - Gorenje se je predstavilo na specializiranem sejmu za proizvajalce kuhinjskega pohištva, gospodinjskih aparatov in ostalih gospodinjskih pripomočkov LivingKit-chen, ki poteka vsaki dve leti v okviru mednarodnega pohištvenega sejma IMM v Kölnu. V središču Gore-
Za potrebe proizvodnje novih pečic je Gorenje posodobilo proizvodne tehnologije v velenjski tovarni, naložba v novo opremo pa je znašala 5 milijona evrov.
njevega razstavnega prostora je bila nova generacija vgradnih kuhalnih aparatov s poudarkom na novih pečicah, ki so glavna produktna novost Skupine Gorenje letos. Nove pečice odlikujejo napredne rešitve, kot so na primer sistem posebnega kroženja zraka MultiFlow 360°, ki zagota-
Nova generacija vgradnih kuhalnih aparatov s poudarkom na pečicah je najnovejša produktna novost Skupine Gorenje
letos.
vlja enakomerno zapečenost hrane, v kombiniranih parnih pečicah
pa sistem MultiSteam 360° in čista para preprečujeta, da bi se hrana v pečici razmočila, razkuhala ali pa bila premalo pečena. Najnovejše mikrovalovne pečice s posebno tehnologijo Stirrer zagotavljajo enakomerno razporeditev mikrovalov in s tem omogočajo, da se jedi v pečicah enakomerno pogrejejo ali odmrznejo. Večfunkcijske in kombinirane parne pečice ter vgradne mikrovalovne pečice so prevlečene s kakovostnim in visoko odbojnim emajlom SilverMatte, ki je odporen proti najvišjim temperaturam, pari in mikrovalovom. Gorenjeve nove pečice in kuhališča je na sejmu preizkušal tudi nemški ajurvedski kuhar Volker Mehl, ki je z njihovo pomočjo za obiskovalce sejma pripravljal okusne jedi.
Gorenjeve aparate je na sejmu preizkušal nemški kuhar Volker Mehl.
gospodarske novice
Gospodarska rast ne zadošča za doseganje zastavljenih ciljev
Ljubljana - Komisija DZ za nadzor javnih financ se je seznanila z javno-finančnim položajem Slovenije in ga ocenila za skrb vzbujajočega. Gospodarska rast se resda vrača, a, kot je dejal direktor Umaija Boštjan Vasle, ne zadošča za doseganje ciljev. Komisija je obravnavala še problematiko financiranja občin in ocenila, da je tudi na tem področju stanje problematično.
VOC bo urejal ceste v Žalcu
Žalec - Občina Žalec je s celjskim podjetjem Voc podpisala koncesijsko pogodbo o opravljanju javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest. Do sedaj je bilo njihovo vzdrževanje v domeni posameznih krajevnih skupnosti.
V Otiškem Vrhu gozdno-lesni center?
Dravograd - Na Koroškem, ki sodi med najbolj gozdnata območja v Sloveniji in je v preteklosti imelo močno lesnopredelovalno industrijo, si prizadevajo vzpostaviti gozdno-lesni center. Projekt, vreden 6,5 milijona evrov, je uvrščen v predlog novega regionalnega razvojnega programa. Najbolj optimalna lokacija pa ocenjujejo, da je na območju industrijske cone v Otiškem Vrhu. Po predlogu bi projekt zagotavljal 250 novih delovnih mest, količina predelanega lesa bi se z zdajšnjih okoli 85.000 kubičnih metrov letno povečala na 150.000 kubičnih metrov letno.
SKEI ima novo kolektivno pogodbo
Ljubljana - Predstavniki delodajalcev in sindikatov v kovinski industriji so podpisali novo kolektivno pogodbo, ki velja za okoli 52.000 zaposlenih v panogi. Zadovoljni so, da jim je uspelo doseči kompromis, ki naj bi ohranil konkurenčnost ene največjih panog v Sloveniji in hkrati nekoliko izboljšal položaj zaposlenih.
Podpis kolektivne pogodbe za panogo, ki v 2.800 podjetjih zaposluje 52.000 ljudi in letno ustvari sedem milijard evrov prihodka, od česar ga dve tretjini doseže z izvozom, je pomemben za stabilnost celotnega slovenskega gospodarstva, vsa v panogi delujoča podjetja in za zaposlene, je povedal predsednik upravnega odbora združenja kovinske industrije pri GZS dr. Blaž Nardin, direktor Gorenja Orodjarna.
S kolektivno pogodbo ponovno uvajajo institut pripravništva. Dosegli so dogovor o zvišanju najnižje osnovne plače in regresa, spremenili pa so tudi dopuste, in sicer tako, da jih bodo imeli malo več mlajši in nekaj manj starejši.
n mz

Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 11
29. januarja 2015
GOSPODARSTVO
53
Vse večji nabor storitev za enak denar
Zaostrene gospodarske razmere se v Ericu odražajo tako, da že nekaj let ne uspejo povečati prometa - Poslujejo pozitivno - Zaposleni znanje nenehno nadgrajujejo, da je na trgu unovčljivo
Milena Krstič - Planinc
Velenje - ERICo, Inštitut za ekološke raziskave Velenje, je lani četrto leto zapored od bonitetne hiše Bisnode pridobil oceno AA in s tem potrdil, da sodi v višji razred bonitetne odličnosti v Sloveniji, kamor se jih od približno 169.000 podjetij uvršča 3.000.
»Bonitetna ocena potrjuje, da smo stabilen subjekt, ki mu partnerji lahko zaupajo,« pravi direktor mag. Marko Mavec. Potemtakem ste tudi v dobri finančni kondiciji? »Že pred krizo smo se razdolžili, tako da nimamo nobenih kreditov. Vse naložbe pokrivamo iz lastnih sredstev, dobavitelje in naročnike plačujemo na rok. Se pa tudi nam poznajo zaostrene gospodarske razmere, ki se odražajo tako, da nam ne uspe povečevati prometa. Z njim ostajamo že nekaj let na enaki ravni, kljub raznovrstno- . sti projektov in storitev, ki jih izvajamo. Kljub temu smo poslovali pozitivno.
Ker pa prihodki ne
rastejo, ker je vedno manj storitev, ki bi jih izvajali za potrebe sanacije Šaleške doline in tukajšnjih naročnikov, ne moremo rasti niti kadrovsko.« Za izvajanje novih projektov, novih storitev pa je potrebno novo znanje?
»Zaposleni ga morajo nenehno dograjevati. Trg in potrebe na trgu se ves čas spreminjajo, zaposleni se
»Plača pride samo od tega, kar lahko prodaš.«
morajo temu prilagoditi z znanjem, ki bo na trgu unovčljivo. Plača pride samo od tega, kar lahko prodaš. Vsako leto skušamo najti kaj novega, kaj takega, v čemer lahko - in moramo - znanje, ki smo si ga pridobili pri ekološki sanaciji Šaleške doline, nadgraditi.« Večinoma ste delali v energetiki, večina vaših storitev je še vedno vezana na energetiko. Ne pa več tukaj. Zdaj delate drugje. »V kologiji je ERICo naredili ogromno. Morda se tega niti ne zavedamo dovolj. A tisti, ki se spomni, kakšna je bila Šaleška dolina pred ekološko sanacijo in kakšna je danes, to ceni in vidi. Pred dvajsetimi leti, pozimi, v času, ko je inštitut začel delovati, ob toplotnih inverzijah ni bilo videti sonca. Zastiral ga je dim iz TEŠ, v Velenju pa so zara-
di onesnaženega zraka zavijale sirene. Tega danes ni več, ni pa tudi več veliko storitev, ki jih v Ericu opravljajo na področju ekološke sanacije Šaleške doline, posledično pa tudi ni denarja. Še pred desetimi leti je ERICo dve tretjini prometa ustvaril s storitvami za TEŠ in PV, danes ga le še četrtino. To pomeni, da je bilo treba v tem času bistveno prestrukturirati portfelj naših storitev. Če smo prej delali večino za TEŠ in PV, slabo četrtino pa ustvarili z raziskovalnimi dejavnostmi in storitvami za občine danes neposredno na trgu, s storitvami, ki jih v ekologiji potrebujejo druga podjetja,
okolju, na podeželju pa za škodo, ki jo zaradi paše povzročajo par-kljaiji. Ugotavljali smo tudi kopičenje živil v prehranjevalnih verigah različno onesnaženih območij v Sloveniji, za Lovsko zvezo Slovenije smo določali

Mag. Marko Mavec: »Zaostrene gospodarske razmere se nam poznajo, a smo
stabilen subjekt, ki mu partnerji lahko zaupajo.«
ustvarimo dve tretjini prometa.« Tudi v tujini, predvsem državah nekdanje Jugoslavije? »V tujini smo bili lani prisotni pri treh večjih projektih. Za rudnik Kolubara v Srbiji smo pripravljali projekt celovitega preprečevanja in nadzora onesnaževanja za tri toplarne, skupaj z mednarodnim konzorcijem zaključujemo poročilo o vplivih na okolje izgradnje nove TE na Kosovem, v Bosni in Hercegovini pa izvajamo ekoredemiaci-je (uporabo naravnih sistemov in procesov za varovanje in obnovo okolja) za Bosanski kanton. Se kriza tam ne pozna? »Pozna, pozna. Prav tako kot drugje. Žal je v takih časih običajno ekologija prva stvar, ki jo industrija ali država postavi ob rob, razen če ne gre za nekaj tako perečega, da to kot težavo izpostavijo prebivalci sami. » Kaj pa projekti v Sloveniji? »Za Luko Koper smo skupaj s konzorcijem izdelali kompleksno študijo ravnanja z morskimi sedi-menti. V sklopu ciljnega raziskovalnega projekta 'Zagotovimo si hrano za jutri' smo za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za Javno agencijo za raziskovalno dejavnost začeli izvajati dva projekta, s katerima želimo zmanjšati konflikte med prebivalci in divjadjo predvsem v mestih. Gre za problematiko sive vrane v urbanem
potencial razmnoževanja srnjadi, Skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije kot nosilcem ter večjim številom partnerjev iz Hrvaške, Italije in Avstrije pa smo začeli izvajati petletni projekt Life, namenjen boljšemu varstvu rjavega medveda v Sloveniji.«
»V krizi je ekologija prva stvar, ki jo industrija ali država postavi ob rob.«
Koliko pa ste še prisotni v lokalnem okolju?
»Poleg storitev za TEŠ in PV smo v sodelovanju z Mestno občino Velenje in partnerji iz Poljske, Češke, Madžarske in Italije zaključili projekt, s katerim želimo prispevati k zmanjšanju vpliva različnih onesnažil na zdravje ljudi. Izvedli smo primerjavo izbranih območij srednje Evrope v državah partnericah.
Pohvalimo pa se lahko tudi z organizacijo 10. svetovnega kongresa o divjem prašiču, ki je lani septembra potekal v Velenju in se ga je udeležilo 190 sodelujočih iz 22 držav - tudi tako oddaljenimi, kot so Pakistan, Južna Afrika, Argentina. Predstavljenih je bilo kar 72 strokovnih prispevkov na to temo.«
Za in proti privatizaciji
Peticijo Za privatizacijo je podpisalo več kot 10 tisoč ljudi, so v torek sporočili organizatorji. Njihovi nasprotniki, pobudniki peticije Proti privatizaciji so do takrat zbrali sko-
raj 13.000 podpisov. Nasprotniki privatizacije bodo 7. februarja ob 16. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani organizirali javni shod proti razprodaji državnega premoženja.
Na njem bodo izrazili nestrinjanje s politiko razprodaje in pozvali k takšni politiki, ki bi Slovenijo popeljala k uspehu. Podpise proti razprodaji bodo zbirali še naprej.
Paket NLB Poslovni Start za samo 1 EUR/mesec.
Ob prvih korakih po odprtju svojega d.o.o. ali s.p. potrebujete prave rešitve, da vam olajšajo vstop v podjetniški svet. Za vas imamo paket Poslovni Start, ki združuje osnovne bančne storitve za vsakodnevno poslovanje. Obiščite nas v kateri koli NLB Poslovalnici, spoznajte prednosti paketa in plačujte samo 1 evro na mesec*.
Prave rešitve vas spomladi čakajo tudi v NLB Centru inovativnega podjetništva, s katerim stopamo na novo pot sooblikovanja podpornega podjetniškega okolja.
Pospešeno naprej!
nlb®
www.nlb.si/poslovni-start
Kontaktni center: 01 477 20 00
*Ponudba velja za novoustanovljena podjetja, podjetnike in zasebnike iz segmenta malih podjetij (mikro in majhne družbe), ki na trgu poslujejo manj kot eno leto. Paket je omejen na obdobje 18 mesecev od odprtja NLB Poslovnega računa.
■

Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 6
6
UTRIP
Men
29. januarja 2015
OD SREDE-DO TO
Sreda, 21. januarja
Nekateri so se ukvarjali z idejo, da ima SMC notranje težave. V stranki so navedbe zanikali.
Vlada se je sestala na posvetu o prednostnih nalogah. Kot slednji so opredelili zdravstvo in tir Diva-ča-Koper. Medtem je do njih prišel osnutek strategije upravljanja državnih naložb, ki vključuje tudi privatizacijo. SD je napovedal vztrajanje pri posegu v že obstoječi seznam 15 prodajanih podjetij.
žabje*
perspektiv«
Med prednostne naloge vlade sodi tudi tir Divača-Koper.
V švicarskem mondenem gorskem središču Davosu se je pričel letošnji Svetovni gospodarski forum.
Ukrajinski predsednik Porošenko je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu Rusijo obtožil, da se na strani proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine bori 9000 njenih vojakov.
Ameriški predsednik Barack Oba-ma je v govoru o položaju v državi zatrdil, da so »sence krize izginile«, in pozval k višji obdavčenosti bogatih, ki bi pripeljala do »ekonomije srednjega razreda«.
Četrtek, 22. januarja
Vlada je za novega generalnega direktorja policije imenovala doz-dajšnjega vršilca dolžnosti Marjana Fanka.
Dekani desetih fakultet so vlado pozvali k premisleku in sporočili, da je bil program osnovne šole premišljeno sestavljen, strokovno near-gumentirani posegi v sistem pa so nesprejemljivi.
Ukrajinske sile so se po ofenzivi proruskih upornikov umaknile z letališča v Donecku. V enem najbolj krvavih spopadov do zdaj je v 24 urah umrlo 41 vojakov in civilistov.
Petek, 23. januarja
Inšpektorji so odločili, da je most do sečoveljskih solin smrtno nevaren. Po kopnem je bila pot do solin tako zaprta.
Zdelo se je, da se bo domača politika poenotila pri vprašanju izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, ki bo natančno določil uravnoteženje proračuna. Možnost podpore so nakazali NSi, ZaAB in SDS.
Sestali so se predstavniki vlade in združenj občin. Niso še dosegli dogovora o višini finančnih sredstev za občine, so pa zbližali stališča.
Odmevala je vest, da se je v pisarni evropske poslanke SDS Patricije Šulin kot asistent zaposlil Žan Janša, sin Janeza Janše.
Evropski voditelji so zrli proti Grčiji. Nemška kanclerka Angela Merkel je pred tamkajšnjimi volitvami poudarila, da si želi, da bi Grčija kljub vsem težavam ostala v območju skupne evropske valute tudi po volitvah.
»Strokovno neargumentirani posegi v sistem so nesprejemljivi.«
Koalicijski partnerji so dobili v vpogled osnutek strategije za upravljanje državnih naložb.
Avtorji peticije za sistem pomoči žrtvam nasilja so podpise izročili državnemu zboru.
Ameriški državni sekretar Kerry je ofenzivo zahodnih koalicijskih sil v Siriji in Iraku označil za uspešno, saj da je ustavila ali pregnala borce IS ter ubila polovico poveljnikov te skrajne skupine
Državo je vodil 20 let.
V Savdski Arabiji je v 90. letu starosti umrl kralj Abdulah, ki je državo vodil 20 let.
Sobota, 24. januarja
Tudi pri nas smo se spomnili žrtev holokavsta. Govornica je dejala, da nosimo odgovornost, da s tišino in neukrepanjem nikoli ne smemo biti sokrivi za take dogodke.
Iz Liberije so sporočili, da je v njihovi državi ostalo le še pet primerov smrtonosne ebole, s čimer so tik predtem, da premagajo epidemijo.
Islamska država je, sodeč po vide-oposnetku, obglavila prvega japonskega talca.
Izidi grških parlamentarnih volitev so skrbeli predstavnike EU.
V	Grčiji pa se je zgodilo pričakovano: zmaga levičarske stranke Siri-ze. »Grčija pušča za seboj varčevanje,« je po zmagi dejal njen voditelj Aleksis Cipras.
Na zmago omenjene stranke v Grčiji so se prve odzvale sorodne levičarske evropske stranke, ki v njenem zmagoslavju vidijo upanje za političen preobrat tudi drugje v Evropi.
Ponoči se je začel napad Boko Harama na milijonsko mesto Ma-iduguri, prestolnico nigerijske zvezne države Borno, kjer ima skrajno salafistično gibanje največjo moč.
Barack Obama je kot prvi predsednik ZDA začel drugi obisk v Indiji, kjer ga je že na letališču sprejel indijski premier Narendra Modi.
Ponedeljek, 26. januarja
V	državnem zboru je potekala redna seja, na kateri so poslanci zastavljali vprašanja premieiju in ministrom. Največ se jih je vrtelo okrog privatizacije in zdravstvene reforme, pri čemer je Cerar poudaril, da je nadaljevanje privatizacije pomembno za verodostojnost države.
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je medtem prisluhnil argumentom podpisnikov peticije za privatizacijo, ki so opozorili, da je umik države iz gospodarstva nujen za razvoj podjetij.
Ministrica za zdravje Milojka Ko-lar Celarc je dejala, da podpira predlog zdravniške zbornice, da zgolj ukvarjanje s homeopatsko dejavnostjo ne bi bil razlog za odvzem licence zdravniku.
Grki že imajo novega premierja.
Kobane na severu Sirije pregnale skrajneže Islamske države in prevzele popoln nadzor nad mestom ob meji s Turčijo.
Torek, 27. januarja
Koalicijski poslanci so s premier-jem in finančnim ministrom govorili o fiskalnem pravilu in rebalansu proračuna - predvsem pri slednjem je ostalo še nekaj odprtih vprašanj.
Vlada se je uskladila z Združenjem občin, da naj bi v prvih mesecih leta povprečnina znašala 525 evrov, nato pa bo znižana za toliko, kolikor bo občinam uspelo znižati stroške.
Državni zbor je zavrnil predlog SDS, s katerim so želeli zvišati odstotek slovenske glasbe v programih.
V središču je bil Igor Bavčar, ki bi se moral po zavrnitvi pritožbe zgla-siti v zaporu v Dobu, a ga tam ni bilo. Izvedeli smo, da je bil hospita-liziran v izolski bolnišnici Medicor.
Na Kosovu so na protivladnih protestih izbruhnili izgredi, v katerih je bilo po podatkih policije ranjenih 20 policistov in 12 protestni-kov, aretirali pa so 27 protestnikov.
Svetovni voditelji in preživeli so se zbrali na prizorišču nekdanje-
V Ukrajini znova civilne žrtve.
V	Ukrajini je bilo napadu na stanovanjski predel pristaniškega mesta Mariupol na jugovzhodu Ukrajine ubitih 27 ljudi.
Nedelja, 25. januarja
V	gorah sta se zgodili nesreči, v katerih sta se hudo poškodovala 27-letni Celjan in 50-letni Avstrijec.
V Grčiji se je odvijalo hitro. Potem ko je stranka Siriza dan pred tem le za dve mesti zgrešila absolutno večino, je njen predsednik Ale-ksis Cipras sklenil koalicijski dogovor s stranko Neodvisni Grki. Še istega dne je prisegel kot novi grški premier.
Slišali smo, da naj bi kurdske sile po štirih mesecih bojev iz mesta
upanja
Jure Trampuš
Res smešno je bilo te dni poslušati evropske politike, ki so žugali, grozili, mahali grškim volivcem in jih opozarjali, da ne smejo voliti tisto, kar si želijo. Takšen je bil recimo strašni nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Bilo bi v duhu Evrope, če bi evropske institucije opozarjale državo, da se v njej razraščata fašizem in sovraštvo, a nekaj drugega je svariti pred uporom zoper finančne elite. Kajti ravno za to gre pri nedavni zmagi grške Sirize - stranke, kiji tudi tukaj mnogi nadevajo radikalen pridevnik. Radikalno v slovenskem političnem besednjaku pomeni ekstremno, beseda nosi slabšalni pomen. Tukaj imajo privoščljivi označevalci seveda prav, Siriza je resnično radikalna, radikalna je v smislu jasnega zavračanja evropske vseobsežne varčevalne iluzije. Si-riza je korenita v svojem izhodišču, do sedaj je jasno kritizirala način reševanje gospodarske krize, kije utapljajočo se Grčijo potisnili še kakšen meter ali dva globlje v Egejsko morje. A če je kaj zares radikalno, ekstremno, potem to niso Sirizini poskusi reševanje grške države in njenih ljudi, pač pa pristajanja na napačno ekonomsko politiko izgubljene Evropske unije.
Strah pred zmago nove politike, nove demokracije je pričakovan. Finančna sredstva, ki jih je Evropa v zadnjih letih vložila v prezadolženo Grčijo, v veliki meri niso bila namenjena reševanju grških težav, pač pa za poplačilo nemških, francoskih in še kakšnih bank, ki so v zadnjih desetletjih Grkom na veliko posojale denar in si obetale zaslužek. Res je, Grki - grške vlade so se obnašale neodgovorno, trošilie so izposojen denar, dopuščale korupcijo, ni jih zanimala davčna reforma, še manj so hotele škoditi premožnim elitam. A za dolg, ki se je v času neuspešne trojke nagrmadil nad Grke, niso bili krivi tisti, ki ga sedaj plačujejo. Mladi, brezposelni, obubožani, upokojenci, socialna država, egalitarna družba.
Pri vprašanju reševanja Grčije ne gre za ekonomske, proračunske dileme. Vprašanje, kdo je kriv za prezadolženo skupnost, je v svojem bistvu elementarno vprašanje pravičnosti. Nedavno seje France Bučar, starosta slovenskega parlamenta in ustavnega prava, retorično vprašal, če lahko na podlagi ekonomske ali pravne znanosti kdorkoli pove, kaj je pravica? Seveda ne more ...
Paul Krugman in Joseph Stiglitz, oba Nobelova nagrajenca za ekonomijo, Evropo opozarjata, naj prekine varčevalno histerijo. Fetišizacija uravnoteženega proračuna je neodgovorna, škodi gospodarstvu, manjša potrošnjo, ljudi sili v nesrečo.
Se bo sedaj zaradi grške demokracije vse takoj spremenilo? Skoraj gotovo ne. Je to prvi korak? Bodo Grčiji sledili v Španiji, na Portugalskem, v Severni Irski, v Franciji? Morda. Finančne elite, te pravzaprav vladajo Evropski uniji - demokracija je zgolj za okras - bodo svojo napako priznale šele takrat, ko bo ogrožen njihov položaj, moč in premoženje. Eden od komentatorjev Financial Timesa je nekaj dni pred volitvami v Grčiji prostodušno priznal, da so najšibkejši člen evrocone ravno volivci. Volivci naj ne bi znali preceniti težkih ekonomskih dilem, zato naj bi bilo bolje, da o njihovi usodi odločajo drugi. Demokracija je torej ovira, ne pa pogoj za uspešno skupnost različnih držav. Omenjeni ni edini, ki razmišlja tako.
Slavoj Žižek je nekaj dni pred volitvami v Grčiji zapisal, da lahko ravno Grčija reši tisto, kar je v Evropi vredno reševati: demokracijo, zaupanje v ljudi in egalitarno solidarnost. Grčija je nekoč zamajala Evropo, a štiri in še nekaj let kasneje se zdi, da se bo ta ista, stara, zavožena, nedemokratična, nepravična skupnost, zgrajena na pozabljenih idealih enakopravnosti in sožitja, lahko znova zbudila ravno v državi, ki naj bi jo vrgla iz tirov. Siriza torej ni zmagala zaradi populizma, socialističnih idej, radikalnosti, neodgovornosti, zmagala je zaradi uničevalne politike evropskih finančnih institucij.
Njena zmaga poraja neko demokratično upanje. Za Grčijo. Za Slovenijo. Za vso Evropo. Upanje prinaša tudi veliko odgovornost. Na drugi strani političnega loka se namreč rojevajo grozeče prikazni preteklosti.
Spomnili so se dogodkov iz Auschwitza.
ga koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, kjer so se spomnili njegove osvoboditve izpred 70 let.
Voditelji članic EU so v skupni izjavi zagrozili Rusiji z novimi sankcijami zaradi stopnjevanja nasilja na vzhodu Ukrajine.
Šibek potresni sunek
Mozirje, 27. 1. - Ob 22.56 so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili šibek potresni sunek.
Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 45 km severovzhodno od Ljubljane, v bližini Mozirja. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,6. Intenziteta (učinek) potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici.
r i: i\ _KJ
III JUILFJ5 J J5 J J_r»j
^J	S, i». .


Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 7
29. januarja 2015	***?js	med vami	7
■
»Na dogajanja v parlamentu se še vedno navajam«
Poslanka DeSUSa v državnem zboru Marija Antonija Kovačič pravi, da vsakokrat, ko pritisne na gumb, pomisli na svoje volivce
Tatjana Podgoršek
Ob odhodu v pokoj so defekto-loginjo in dolgoletno ravnateljico Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje Marijo Antonijo Kovačič sodelavci vprašali, kaj bo počela. Za šalo jim je odgovorila: »V politiko bom šla«. Na lanskih državnozborskih volitvah ji je kot kandidatki stranke DeSUS v drugem krogu to res uspelo. Povabili smo jo na pogovor: Državni zbor označujete kot hišo modrosti. Ga tako tudi doživljate? »Prostori me res prevzamejo. Poseben občutek je, ko stopiš v okroglo dvorano, kjer naj bi se prelivala modrost z leve in desne in ki naj bi bila sposobna voditi državo. Ko pa si znotraj dialoga, besednih ..., me včasih kar spreleti. V takih primerih ne morem reči, da gre za modrost, ampak za kaj drugega, za borbo med enim in drugim polom. Sama to poimenujem: visoko inteligentna raven zelo nizke žoge.«
Doslej se v politiki niste pojavljali. Vloga poslanke je za vas povsem nova izkušnja. Je vseeno tako, kot ste si predstavljali?
»Nikoli se nisem videla na političnem parketu. Zgodilo se je in sedaj sem tu. Prostor, v katerem delujem, je velik. Nanj sem se že dokaj navadila, a se še vedno privajam. Prav tako na dogajanja v parlamentu, čeprav so mi nekatera še dokaj tuja. Me pa veseli, da so me kolegi v poslanski skupini zelo dobro sprejeli. Zato se dobro počutim in menim, da ob takih začetkih lahko stopam naprej.« Kakšne so vaše dosedanje izkušnje? »Stare so dobre tri mesece. Ugotavljam, da so se me določene stvari zelo dotaknile. Ena takih je nega-tivizem v komunikaciji. Počasi se učim, da mora mimo mene, da je to način političnega dialoga, v katerem se krešejo mnenja. Morda bom nekoč celo rekla, da je tako prav, ker iz tega potem kaj resnega nastane.«
Delujete v koalicijski stranki. Je zato vaša odgovornost za sprejete odločitve še toliko večja?
»Zagotovo. Te odgovornosti se dobro zavedam. Če sem že stopila v politiko, sem odgovorno sedla na delovno mesto. Sploh pa v koaliciji, v kateri podpiramo cilje in namere vlade. Včasih razmišljam, kaj se dogaja z njo takrat, ko je potrebno pritisniti na gumb za ali proti. Kadar so stvari dovolj dogovorjene, transparentne, dobro predstavljene, potem je odločitev lažja. Če ni tako, če so na drugi strani pretežno negativne teze, je potrebno pritisniti na gumb po svoji vesti. To sem že storila in menim, da sem se odločila prav, saj je šlo za stvari, ki so mi blizu: invalidi, otroci s posebnimi potrebami, sociala nasploh.« V katerih delovnih telesih delujete? »V parlament sem prišla v drugem krogu in velike izbire nisem imela. Ostalo je nekaj, kar mi ne leži najbolje, a sem se tudi tega lotila zavzeto: sem članica komisije za nadzor javnih financ, odbora za finance in monetarno politiko, odbora za zdravstvo ter podpredsednica odbora za kulturo.« Ugled politike pada in pada. Gotovo obstajajo možnosti, da bi bilo drugače?
»Na osnovi dosedanjega dela in izkušenj verjamem, da se bodo stvari počasi začele razvijati v pozitivno smer.«
Kaj vas najbolj moti?
»To, da se stvari odvijajo prepočasi, da se še vedno v nekih dokaj tajnih vodah dogajajo pozitivne stvari. Želela bi, da bi jih dobili na klo-
pi, o njih glasno razpravljali in širili pozitivno razmišljanje. Tako pa imam občutek, da je naša država v depresiji. Ljudem je treba povedati, jim vlivati pozitivno energijo.
Verjamem, da je tistim, ki morajo razmišljati, ali bo za kruh in mleko, to težko. Verjamem, da bo bolje.« Pravite, da se morate pri svojih le-
tih še vedno učiti.
»Sem dokaz za trditev, da se učimo do smrti. Poslanka v državnem zboru je zame izredno velik izziv. Ker sem ga sprejela odgovorno, se moram učiti.«
■
Niste več upokojenka?
»Žal ne. Pet let sem bila in sedaj mi gre včasih kar na smeh, ko mi povedo, da če želim imeti prosti dan, moram prositi za dopust.« Pokojnina je...
». zamrznjena. Se šalim, da je v skrinji. Sedaj dobivam plačo.« V parlamentu ste tri poslanke iz regije Saša. Sodelujete, se srečujete?
»Zanimivo. Kar dve sva iz Velenja, kar je posebnost. Srečujemo se na hodnikih, tu in tam tudi kaj zasebnega poklepetamo na kratko, seveda pa delujemo vsaka v svoji poslanski skupini in se zavzemamo za tisto, za kar se v njih dogovorimo. Pri tem se ne moremo ravno srečati.«
Po čem menite, si vas bodo lahko zapomnili tukajšnji volivci?
»Tega povsem še ne vem. Vem pa, da bom po svoji vesti in odgovorno opravljala svoje poslanstvo. Vedno ko pritisnem na gumb, pomislim na svoje volivce.«
■
Marija Antonija Kovačič:»Počasi se učim, da mora negativizem mimo mene.«
lokalne novice
Recikliranje Lučke
Devetdeset odstotkov prostorov nekdanje Lučke bodo prenovili z udarniškim delom, recikliranimi predmeti in materiali
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - V nekdanji Lučki, enoti Vrtca Šoštanj, ki so po selitvi v nov vrtec ostali prazni, prenavljajo prostore bodoči stanovalci, taborniki, planinci, alpinisti in mladinci. Sami. Dela opravljajo udarniško, kar 90 odstotkov potrebnih del bodo opravili tako. Za končno podobo pa bodo uporabili reciklirane predmete in materiale, ki so ostali v objektu, in tiste, ki so jih shranili ob rušenju stare šole Bibe Roec-ka. Tako bo celovita prenova
ve. Zelo primerno se mi je zdelo prostovoljno oziroma udarniško delo, ki je tudi del naše polpretekle zgodovine. Veliko je bilo v tem okolju narejenega tako. Poznam strukturo društev, ki bodo dobila prostore v objektu, in vem, da so to pridni ljudje, ki bi z veseljem pomagali. Odločili smo se, da ne
notranjost, se ■ JE^V" bodo poleti lotili f • ■ *
Gregor Gojevič: »Številčnost, delavnost in znanje
prostovoljcev je taka, da roke že na začetku prehitevamo za enkrat.
Prireditveni prostor v pritličju..
objekta, ki bo dobil novo namembnost, Občino Šoštanj stala le 60.000 evrov.
Kot pravi arhitekt Gregor Gojevič, so rokave zavihali na začetku prejšnjega tedna. »Presenetili in šokirali so me. Pozitivno. Po časovnem planu naj bi bila notranjost končana do 1. maja. Številčnost, delavnost in strokovnost ljudi, ki sodelujejo pri prenovi, pa je takšna, da že zdaj roke prehitevamo za enkrat.«
Gojevic, ki je zasnoval projekt in jih usmerja, je pogosto tam. »Občina Šoštanj mi je v prvi fazi zaupala izdelavo projektne dokumentacije. Predlagali so, da sam povem, kako bi se lotili preno-
do dela, ki ne potrebujejo gradbenih ali kakšnih drugih dovoljenj in jih lahko društva po predpisih opravijo sama, sama
tudi opravila.«	I_
Kako bodo v objektu odmerjeni prostori in kaj bo v njih, so se z društvi dogovorili sporazumno. »Že na začetku so bili povabljeni k aktivnemu sodelovanju. Sam sem jih usmerjal le toliko, da sem povedal, kateri prostori so primerni za skupne zadeve. V njih bo večja predavalnica oziroma skupna sejna soba, večji prireditveni prostor, bar, sku-
pni bodo galerija ter atelje za zunanje sodelujoče in manjši hostel. Potem smo se dogovorili, koliko prostora in kje ga bo kdo dobil glede na potrebe posameznega društva. Prav nobenih konfliktov ni bilo. Tisti, ki imajo številčnejše članstvo, imajo večje prostore, skupni pa so tako ali tako skupni. Krasen konsenz, skozi ka-
terega je nastala prav prijetna skupnost.«
Površina, ki jo zdaj obdelujejo, pa dovolj velika, da omogoča dejavnosti, ki bodo v njej. Obenem pa ne tako velika, da ne bi bila obvladljiva. »To je moj prvi tak projekt, ki ga je kot projekt tudi uradno sprejel investitor. Tudi sicer jih ne srečujem veliko. Posamični se pojavljajo pri urejanju vrtov, zunanjih površin, ampak v teh primerih gre za lažja opravila. Ni pa mi znano, da bi kje tukaj blizu tako sestavljali tako zahteven in velik projekt. V celoti bo nekdanjo Lučko prenovila javnost sama in srčno si želim, da bi bilo tega v prihodnosti več.«
Obeti niso najboljši
Luče - Do konca tega meseca je v javni obravnavi strategija razvoja prometa Slovenije. Za občino Luče je zelo pomembna, pravi tamkajšnji župan Ciril Rosc, ker bo od nje neposredno odvisna tudi usoda lučke obvoznice.
»Gre za projekt z najdaljšo brado v regiji Saša. Po 50 letih bolj ali manj aktivnih izdelav študij jo je država prepoznala kot potreben in nujen projekt in jo leta 2010 tudi umestila v prostor. Zanjo je bila že predlani izdelana PGD dokumentacija, občina je odkupila zanjo že precej zemljišč, občani pa so jo na referendumu podprli z več kot 92 odstotki in posredno s tem izrazili tudi zahtevo za čimprejšnjo izvedbo projekta. Celoten projekt obvoznice je stvar dveh ministrstev, in sicer infrastrukturnega ter okoljskega. Glede na dosedanja dogajanja težko rečem kaj konkretnega za cestni del. Obeti v tem trenutku niso najboljši predvsem zaradi tega, ker v proračunu ni denarja.«
Je pa Rosc znova poudaril, da je obvoznica sestavni del projekta protipoplavne zaščite Luč, saj se ta v zgornjem delu kraja navezuje na cesto. Dokler se projekt ne bo izvedel v celoti, tako dolgo Luče ne bodo varne pred poplavami ne glede na že izvedena dela protipoplavne zaščite. Ta sicer potekajo nemoteno s pretežno evropskim denarjem in po pričakovanju naj bi bila ob nadaljevanju takega vremena končana v kratkem.
_■ Tp
Otvoritev prihodnji mesec
Rečica ob Savinji - Novo medgeneracijsko središče Center za druženje mladih Rečica ob Savinji dobiva pravo obliko. Otvoritev delno prenovljenega objekta načrtujejo prihodnji mesec, ko naj bi nekatere dejavnosti v centru že zaživele. Za zdaj so uredili spodnjo etažo in vhod v prvo nadstropje.
Rečiški župan Vinko Jeraj je povedal, da je center v središču lokalne skupnosti zamišljen kot vez med generacijami, njegov končni cilj pa je boljša kakovost bivanja za vse občanke in občane. Vrednost projekta je 260 tisoč evrov, od tega je lokalna skupnost zanj pridobila 85 odstotkov evropskega denarja, 10 odstotkov je prispevala država, ostalo občina. »Odziv občanov je kar dober, saj so delavnice, ki že potekajo, dobro obiskane. Smo pa občane prav tako vnovič pozvali k oblikovanju predlogov v zvezi z aktivnostmi, ki si jih želijo v centru. V njem bodo našla svoje prostore društva, ki delujejo v tukajšnjem okolju,« je še dejal Vinko Jeraj.
■ Tp

Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 8
8
SOCIALA
Men
29. januarja 2015
Topel obrok za 65 občanov
Hrana v javni kuhinji poslej v Domu za varstvo odraslih Velenje
Tatjana Podgoršek
V Mestni občini Velenje že od leta 2006 deluje javna kuhinja. Do lanskega decembra je bila na lokaciji Cesta Simona Blatnika 3 v Velenju, kjer je storitev socialnega programa lokalne skupnosti izvajal Zaposlitveni center Gea. Od januarja letos pa storitev javne kuhinje izvaja velenjski dom za varstvo odraslih (izbran je bil na javnem razpisu decembra lani), hrana za upravičene občane je tako na voljo v njihovih prostorih. Ti jo lahko pojedo v jedilnici doma ali pa odnesejo domov.
Kot je pojasnila Ines Gričar Loč-nikar, višja svetovalka za zdravstvo in socialo na Uradu za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje, so bili prostori na Cesti Simona Blatnika 3 Vegradovi (lokalna skupnost jih je imela v najemu) in prodani v okviru stečaja. Zato so morali pre-
Lani je storitev zavetišča uporabljalo približno 15 brezdomcev, javno kuhinjo pa je obiskovalo še blizu 50 drugih občanov. Skupaj je tako javno kuhinjo obiskovalo blizu 65 socialno ogroženih občanov. V tem trenutku je upravičenih do brezplačnega toplega obroka 43 občanov in 13 brezdomnih oseb.
seliti tudi brezdomne osebe, vključene v program zavetišča za brezdomne osebe Center Hiša. Ti imajo prav tako od letošnjega leta dalje prostore na Cesti Simona Blatnika 21. »Namen programa javne kuhinje je zagotavljanje brezplačnega toplega obroka občanom in druži-
Ines Gričar Ločnikar
nam s stalnim prebivališčem v mestni občini Velenje, če ti ne dosegajo minimalnih sredstev za preživetje ter tri obroke na dan za uporabnike zavetišča za brezdomne osebe.«
Lani je storitev zavetišča (bivanje in hrano) uporabljalo približno 15 brezdomcev, javno kuhinjo pa je obiskovalo še blizu 50 drugih ob-
čanov, ki so prejeli potrdilo občine o upravičenosti do toplega obroka. Skupaj je tako javno kuhinjo obiskovalo blizu 65 socialno ogroženih občanov. Za ta program je lani občina namenila nekaj manj kot 46 tisoč evrov, poleg tega je štiri mesece sofinancirala dve delavki v okviru
Za program javne ' kuhinje je lani lokalna skupnost namenila nekaj manj kot 46 tisoč evrov, v letošnjem občinskem proračunu je predvidenih približno 130 tisoč evrov
javnih del. V tem trenutku je upravičenih do brezplačnega toplega obroka 43 občanov in 13 brezdomnih oseb, za program pa je v letošnjem občinskem proračunu na voljo približno 130 tisoč evrov.
Po besedah sogovornice so med upravičenci osebe z nizkimi dohodki (prejemniki denarne socialne pomoči, upokojenci z nizkimi pokojninami ...), s spremljajočimi ovirami (zdravstvene težave, invalidnost ... ali imajo druge omejitve) in socialno ogrožene družine z nizkimi dohodki. Potrdilo pa izdajo na osnovi mnenja Centra za socialno delo Velenje. Prevladujejo samske osebe, tu in tam je v stiski tudi kakšna družina.
■
Logistika je prihodnost
Spodbudne napovedi zaposlovanja v logistiki v letošnjem letu so še dodatna motivacija za nas, da kot edina specializirana fakulteta za logistiko v Sloveniji raziskujemo in ustvarjamo novo logistično znanje v korist sedanjih in prihodnjih generacij. Zakaj se dijaki odločijo za študij na naši fakulteti? Ugotovili smo, da se študenti v prvi vrsti odločajo za študij pri nas, ker jih logistika zanima. Zaradi interdisciplinarne narave vede pridobijo široko znanje različnih ved, ki ga znajo odlično povezovati med seboj za boljše rešitve izzivov, s katerimi se bodo soočali v poslovnem okolju. Hkrati pa je študij na fakulteti kakovosten, kar dokazujemo z mednarodnimi akreditacijami naših študijskih programov. Programi so resnično sodobno zastavljeni, v tesnem sodelovanju z gospodarstvom in prepoznanimi potrebami okolja prilagajamo učne vsebine. Smo pa izjemno aktivni tudi na raziskovalnem področju, na katerem ustvarjamo novo logistično znanje, ki ga vključujemo v kurikulum, ter na mednarodnem področju, ki nam omogoča primerljivost s sorodnimi tujimi institucijami. Kako pa je z zaposljivostjo diplomantov?
Gospodarska kriza, v kateri smo že nekaj let, je obremenila tudi trg delovne sile. A so napovedi novega zaposlovanja glede na raziskavo, ki so jo opravili pri agenciji Manpower, najspodbudnejše ravno v sektorju logistike. Pa tudi sami lahko povemo, da se podjetja vedno bolj obračajo na nas, saj so prepoznali potrebo po uspešnem vodenju logistike in želijo v svojih vrstah naše študente.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru ima sedež v Celju. Je to prednost ali pomanjkljivost?
Celje je postalo močno izobraževalno središče, ki zaradi dobre geografske lege in prometnih povezav omogoča študij posameznikom iz vse Slovenije. Zato nismo celjska fakulteta, temveč fakulteta, na kateri študenti študirajo logistiko, ker jih to veseli in se zavedajo njenega pomena v sodobnem času. Mesto
ima vse potenciale za kakovostno študentsko življenje: raznolike študijske programe in dobre možnosti za »obštudijske« dejavnosti. In kar je najpomembneje: mesto se še vedno razvija in gradi potencial tako na zaposlitvenem, turističnem, kulturnem področju kot pri načinih preživljanja prostega časa.
Promocijsko besedilo ■
ALI VES,
da s pomočjo logistike vsako leto dostavimo toliko piva, da bi z lahkoto napolnili stadion Wembley v Veliki Britaniji?
Pridi na informativne dneve v Celje ali Krško in se prepričaj!
Petek, 13. februar, ob 10. in 15. uri Sobota, 14. februar, ob 10. uri
A

fl.um.si
0 /fakulteta.za.logistiko
Univerza v Mariboru
Fakulteta za logistiko
Več uporabnikov, manj ur
Lani je pomoč družini na domu v Šaleški dolini uveljaljalo 167 uporabnikov - Najnižji prispevek 0,78 evra, najvišji 7,78 evra na uro
Tatjana Podgoršek
Po naših informacijah je Center za socialno delo Velenje zaposlil dve delavki za izvajanje pomoči družini na domu. »So se potrebe na tem področju povečale?« nas je zanimalo, zato smo stopili na Center za socialno delo Velenje.
Lani 167 uporabnikov
»Lani so naše socialne oskrbovan-ke izvajale omenjeno storitev v Šaleški dolini pri 167 osebah, kar je 5 uporabnikov več v primerjavi z letom 2013. Od tega jih je bilo 109 v mestni občini Velenje, v občini
V občinah Velenje in Šmartno ob Paki je največ uporabnikov plačalo najnižjo ceno storitve (0,78 evra), v občini Šoštanj pa jih je največ plačalo za uro opravljene storitve 5,45 evra.
Šoštanj 42 in v občini Šmartno ob Paki 16. Omenjeni dve zaposlitvi pa pravzaprav nista novi, saj gre za delavki, ki sta imeli dve leti odločbo o zaposlitvi za določen čas in jima tega statusa po zakonu nismo mogli več podaljšati. Pridobili smo tudi potrebno soglasje pristojnega ministrstva in jih tako zaposlili za nedoločen čas, » je odgovorila direktorica Centra za socialno delo Velenje Lidija Hartman Koletnik. Kot je še dodala, je v nacionalnem
programu socialnega varstva do leta 2020 pomoč družini na domu dobila pomembno mesto, saj ostaja kot prednostna usmeritev omogočiti čim večjemu številu starejših ostati v domačem okolju in jim nuditi čim bolj kakovostne storitve.
Lani 1730 ur manj
Socialnovarstveno storitev sedaj izvaja 21 socialnih oskrbovank, od tega sta dve zaposleni za polovičen delovni čas.
!
i
Lidija Hartman


i!
Koletnik: »Nekaterim uporabnikom nudimo storitev petkrat na dan in jim s tem omogočimo bivanje v domačem okolju.«

za kombinacijo pomoči pri gospodinjskih opravilih in za pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, h katerim sodi ohranjanje osebne higiene, pomoč pri vstajanju iz postelje ...
Prispevek porabnikov
Cena storitve je bila lani v vseh omenjenih občinah nižja v primerjavi z letom 2013. V vseh so uporabniki plačali storitev na osnovi lestvice. Najnižji prispevek uporabnikov je znašal od 0,78 evra, najvišji do 7,78 evra za opravljeno uro med delovnikom. Največ uporabnikov v občinah Velenje in Šmartno ob Paki je plača-1
L
>
Lani so opravile nekaj manj kot 28 tisoč 310 ur neposredne socialne oskrbe, kar je 1730 manj kot v letu 2013. »Zdi se mi pomembno, da nekatere uporabnike obiščejo oskr-bovalke tudi petkrat na dan in jim tako omogočimo, da ostanejo v svojem domačem okolju.«
Večina uporabnikov se odloča
Povprečna starost uporabnika storitve je bila lani v mestni občini Velenje 78,1 leta, v občini Šoštanj 78,3, v občini Šmartno ob Paki pa 81,5 leta. Najstarejša uporabnica je štela 101 leto. Tudi v letu 2015 je med njimi občanka, ki bo letos dopolnila 100 let.
najnižjo ceno storitve, kar pomeni, da so prejemali 448,65 evra pokojnine na mesec. V občini Šoštanj pa je največ uporabnikov plačalo za uro opravljene storitve 5,45 evra (njihovi dohodki so bili od 697,91 do 797,61 evra na mesec). »Pri tem moram poudariti posluh, ki ga imajo do starejših občanov lokalne skupnosti v Šaleški dolini. Dokazujejo ga s subvencijo za storitev. Zakon o socialnem varstvu predvideva 50-odstotno, naše občine pa jo subvencionirajo v višini tudi do 90 odstotkov.« Dviga cen za letos za zdaj ne načrtujejo.
Tečaj za družinske oskrbovalce svojcev
Veliko zanimanje - Oblikovali bodo skupino družinskih oskrbovalcev
Tatjana Podgoršek
Mestna občina Velenje se že nekaj let ponaša z nazivom Velenje, starosti prijazno mesto. Dosedanja prizadevanja na tem področju nenehno dograjuje. Dokaz za to je med drugim financiranje tečaja za družinske oskrbovalce svojcev. Zanj se je prijavilo 48 občanov in občank, izvajali pa ga bodo zaposleni Doma za varstvo odraslih Velenje.
Na tečaju teorija in praksa
Po besedah strokovne delavke na Uradu za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje Katje Remic Novak je tečaj namenjen vsem, ki imajo v svojem okolju starostnika, ki ni sposoben opravljati vsakdanjih opravil, svojci pa se pri nude-
nju pomoči, komuniciranju z njimi ne znajdejo. »20-urni tečaj zajema deset sklopov predavanj po dve uri, razdeljen pa je na teoretični in praktični del. Pri teoriji bodo tečajniki spoznavali vse, kar spremlja starost, praktični del pa predvideva seznanitev z zdravstveno oskrbo, fiziote-rapijo in delovno terapijo. Vsi slušatelji si bodo ogledali tudi oddelek starostnikov z demenco, prejeli gradivo in ob koncu potrdilo o opravljenem tečaju.« Po zaključku tečaja bodo oblikovali skupino družinskih oskrbovalcev, katere člani se bodo srečevali na teden ali 14 dni zato, da bodo lahko izmenjali izkušnje, primere dobre prakse. V skupini bo tudi strokovnjak.
Zaradi velikega števila prijav bodo udeležence razdelili v dve skupini. Predavanja za prvo se bodo
Katja Remic Novak: »Mestna občina Velenje sofinancira kar nekaj aktivnosti, namenjenih starejšim občanom. Za projekt 'Velenje, starosti prijazno mesto' je letos na voljo 17 tisoč evrov.
začela 2. februarja, datum za drugo bodo določili kasneje. Za občane lokalne skupnosti je tečaj brezplačen, udeležencem iz drugih okolij pa je izvajalec določil ceno 100 evrov. Razmišljajo tudi, da bi jeseni tečaj ponovili.
■
■
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 11
29. januarja 2015
IZOBRAŽEVANJE
29
Predinformativni dan zadetek v polno
Sedmo leto zapored ga družno pripravljata Šolski center in Svetovalno središče Ljudske univerze Velenje - Vsako leto sodeluje več fakultet, akademij, visokih šol
Milena Krstič - Planine
Velenje, 26. januarja - Dijaki zaključnih letnikov Šolskega centra Velenje, ki bodo nadaljevali študij, so imeli letos že sedmič zapored priložnost doma slišati, kar jih zanima o študiju. Predinformativni dan sta zanje organizirala Šolski center in Ljudska univerza.
Organizacija takega dogodka je velik logistični zalogaj. Na izvedbo se začno pripravljati že na začetku decembra. »Na ta dan dijaki zaključnega letnika celega Šolskega centra nimajo pouka. Zato pa imajo v enem dnevu na sedmih različnih lokacijah v mestu možnost in priložnost slišati vse, kar jih v zvezi z vpisom in nadaljnjim študijem zanima. Predstavnikov fakultet, akademij, visokih in višjih šol, ki se jim želijo predstaviti, je vsako leto več,« pravi Gabrijela Fidler s Šolskega centra Velenje. Lani se jih je predstavilo 45, letos jih je prišlo že 55.
»Vsakič se bodočim študentom najprej predstavi Vpisna služba univerze, ki predstavi vpisne postopke in to, kako izpolniti prijavo. Gre za izjemno pomemben del. Pri tem sodeluje tudi Upravna enota Velenje. Od dijakov sprejema vloge za izda-
Polna velika predavalnica. Kako izpolnim prijavo?
Biserka Plahuta: »Dijaki spoznajo ljudi, ki delajo z navdušenjem.«
jo certifikata, ki ga potrebujejo pri vpisu na univerzo.« Potem pa se dijaki napotijo tja, kjer bi si želeli na-
daljevati študij in kjer lahko iz prve roke zvedo vse, kar jih v zvezi s tem zanima.
Ko so začenjali, si niso niti predstavljali, da bo čez sedem let tukaj tako živahno, da bo v Velenje prišlo toliko predstavnikov fakultet, pravi tudi Biserka Plahuta iz Svetovalnega središča Ljudske univerze. »Prvo leto jih je bilo pol manj, potem pa smo z leti rasli,« pravi. »Zdaj nas predstavniki tudi sami že sprašujejo, ali lahko pridejo.«
Množica podatkov, ki jih ponuja internet, ogromno informacij, ki so na voljo tudi drugje, ne more nadomesti živega stika, zato je tudi obisk dijakov izjemen in pričakovanja velika. »To, da lahko neposredno zveš vse, kar te muči, in to v majhnih skupinah, je največja dodana vrednost teh predinformativ-nih dnevov. Ko sem pred leti prvič spremljala eno od fakultet, prišel je dekan, nas je vse tako navdušil, da sem prepričana, da so imeli sa-
mo zaradi tega tudi večji vpis, kot so pričakovali. Dijaki slišijo zgodbe iz povsem drugega zornega kota, spoznajo ljudi, ki delajo z navdušenjem, in tudi to ima poseben čar.«
Omenila je odlično sodelovanje s Šolskim centrom. »Pri tem smo lahko primer dobrega sodelovanja za celo Slovenijo. Če bi stopili skupaj tako, kot smo mi, še kje drugje, bi lahko imeli veliko več zgodb o uspehu.«
REKLI
Eneja Golob, Gimnazija: »Moja prva želja je Akademija za likovno umetnost, razmisliti pa je treba tudi o tem, če se kaj zalomi. O tem se še odločam, zato bom izkoristila dan še za obisk predstavitve Fakultete za humanistične študije in filozofske fakultete. Všeč mi je, ker so lahko tukaj stiki bolj neposredni.«
Ilija Tomič, Računalniška šola: »Razmišljam o vpisu na Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor, zanima pa me tudi, kako je s tem študijem v Ljubljani. Danes bom preveril oboje, potem grem pa tja tudi na informativni dan.
Lara Fajfer. Turistična šola: »Že postopek prijave je treba dobro poznati in se že prej pozanimati o vsem. Današnja predstavitev je bila zelo dobra in nazorna. Upam, da bo šlo tudi z vpisom v želeno smer tako, kot sem si zamislila. Vidim se v tu-

Mest za novince toliko kot lani
pomeni 100 mest manj v primerja- rudarsko šolo in šolo za storitvene vi z lanskim šolskim letom. Čeprav dejavnosti. Popoldne tega dne bodo smo se na odločitev pritožili, je sle- začeli informativni dan ob 15. uri. V
Na šolah Šolskega centra Velenje predvideli 662 mest za novince -možnost izobraževanja v maturitetnem tečaju - Informativni dnevi
Ministrstvo ukinilo 13. in 14. februarja
Tatjana Podgoršek
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je konec minulega tedna na svojih spletnih straneh objavilo razpis za vpis v srednje šole in dijaške domove za šolsko leto 2015/2016.
Manj mest v programu gimnazije, več na rudarski
Zanj na šolah Šolskega centra Velenje razpisujejo v 21 programih 802 mesti, od tega 662 mest za novince, kar je toliko kot lani, ter 140 mest (lani 112) v sedmih programih poklicno-tehničnega izobraževanja (nadaljevanje izobraževanja po sistemu 3 + 2). Po posameznih šolah bo na voljo naslednje število vpisnih mest: elektro in računalniška 166, strojna 232, šola za storitvene dejav-
nosti 152 (vse enako kot lani), gimnazija 142 (lani 172) ter rudarska šola 110 mest (lani 82).
Znova program
geotehnik,
ukinitev
maturitetnega
tečaja
Po besedah Gabrijele Fidler,
šolske svetovalne delavke na velenjski gimnaziji jim je ministrstvo znova odobrilo program geotehnik - program poklicno-tehnične-ga izobraževanja po sistemu 3 + 2, jim je pa ukinilo maturitetni tečaj, ki so ga na centru izvajali od leta
Gabrijela Fidler: »Pritožili smo se na odločitev o ukinitvi maturitetnega tečaja, a je ministrstvo vztrajalo pri odločitvi.«
Tri pogodbe o sofinanciranju štipendij
Šmartno ob Paki - V okviru Regijske štipendijske sheme Savinjske regije je prejšnji teden občina Šmartno ob Paki podpisala za tekoče šolsko in študijsko leto tri pogodbe o sofinanciranju kadrovskih štipendij delodajalcem, na osnovi katerih
bo sofinancirala štipendije 4 dijakom oziroma študentom. Gre za štipendije, za katere namenja lokalna skupnost 25 odstotkov zneska, prav toliko Razvojna agencija Savinjske regije, 50 odstotni delež pa sofinancira Evropski socialni sklad.
Na šolah Šolskega centra Velenje bosta v prihodnjem šolskem letu v 21 programih na voljo 802 mesti, od tega za novince 662.
2000. Vsako leto so na razpisanih 30 mest vpisali več kot 30 dijakov. »Ministrstvo je zmanjšalo možnost vpisa v programe maturitetnega in poklicnega tečaja na šolah po Sloveniji za od 25 do 30 odstotkov, kar
dnje vztrajalo pri enem oddelku, in sicer v Celju. Ukinitev je posledica varčevalnih ukrepov ministrstva.« Sogovornica je še povedala, da tokrat niso niti zaprosili za možnost vpisa dijakov v program predšolske vzgoje, za katerega so si prizadevali že več let. Ministrstvo jim je namreč že vnaprej povedalo, da ne namerava širiti mreže programov.
Informativni dnevi
Dijaki in njihovi starši bodo o možnostih in vpisih pogojih, o samih izobraževalnih programih, pouku, obšolskih dejavnostih izvedeli iz prve roke na informativnih dnevih. Ti bodo v petek, 13., in v soboto, 14. februarja, in sicer ob 9. uri za programe gimnazije, elektro računalniške in strojne šole, ob 11. uri za
soboto pa bodo informacije za vse programe šol centra na voljo ob 9.
V maturitetni tečaj, ki ' so ga na centru izvajali od leta 2000, so vsako leto na razpisanih 30 mest vpisali več kot 30 dijakov.
uri. »Starši in bodoči dijaki naj z zanimanjem prisluhnejo, opazujejo, veliko sprašujejo, saj bodo le tako lahko dobili informacije, ki jim bodo pomagale pri njihovi odločitvi o nadaljnjem šolanju.«
Istega dne kot za srednješolce bo potekal informativni dan tudi za programe Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje.	■
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v študijska programa: Visokošolski strokovni študijski program Energetika Univerzitetni študijski program Energetika (A		
	Informativna dneva: v petek, 13. februarja, ob 10.00 in 15.00 ter v soboto, 14. februarja, ob 10.00, v prostorih fakultete v Krškem in Velenju.	"i • S
Sofinanciranje kadrovskih štipendij je pred tem obravnavala tudi tamkajšnja komisija za malo gospodarstvo, ki je štipendiranje tudi odobrila
Občina je v preteklem šolskem letu že sofinancirala eno kadrovsko štipendijo, torej jih sedaj skupaj pet.
■ tp
Priključi se tudi ti!
mm
Univerza v Mariboru
Fakulteta za energetiko
FAKUUE1AZA BNERGETKO
krško - velenje
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
Men
29. januarja 2015
S študentskimi filmi v teden kulture
Študentje in profesorji bodo dijakom predstavili možnosti študija na akademiji
Velenje, 2. februarja - V ponedeljek se bo s posebnim filmskim večerom v velenjskem kinu pričel sklop projekcij »Novi novi filmi študentov AGRFT«, ki ga bosta v tednu kulture izvedla Art kino mreža Slovenije in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Na podlagi nekajle-
tne dobre prakse sodelovanja med Kinom Velenje in osrednjo nacionalno izobraževalno ustanovo na področju filma bo v tem letu študentsko ustvarjalnost predstavilo občinstvu po vsej Sloveniji 12 kinematografov slovenskega združenja prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma. Prikazan bo izbor
kratkih igranih in dokumentarnih filmov, ki so jih študentje ustvarili v zadnjih treh letih. Ponekod se bodo občinstvu osebno predstavili tudi mladi avtorji.
V Kinu Velenje bodo na ogled štirje filmi, ki so v preteklem letu vzbudili posebno pozornost strokovne in najširše javnosti. Na ogled do-
bo: film Katarine Morano »Kam«, igrani film Vida Hajnška »Tujca«, dokumentarni filmu »Rejnica«, katerega avtor je Miha Možina, in kratki igrani film »Prespana pomlad« študenta AGRFT Dominika Menceja. Na projekciji v velenjskem kinematografu bodo prisotni tudi predstavniki študentov in pro-fesoijev, ki bodo občinstvu predstavili akademijo in izbrani filmski spored, vsem zainteresiranim dijakinjam in dijakom pa bodo po filmski predstavi postregli tudi z informacijami o vpisu in študiju posameznih programov.
■
Ukradeni otroci in Pirečnik v Velenju
KNJIŽNICA VELENJE
mmft.
Ob otvoritvi razstave v velenjski knjižnici sta se pogovarjala ukradeni otrok Zdravko Stakne in soavtorica razstave Špela Poles.
Novembra lani sta velenjska Knjižnica in Vila Mayer v Šoštanju pripravili vrsto dogodkov ob šestdesetletnici nastanka angleškega igranega filma Razdvojeno srce o ukradenem otroku, Šošta-njčanu Ivanu Pirečniku. Postavljena je bila obsežna razstava, posnet kratek dokumentarni film o Ivanu,
na okrogli mizi so govorili o Ivanu Pirečniku, dvorana kulturnega doma pa je bila kar dvakrat polna na predvajanju filma Razdvojeno srce.
Film je napolnil tudi dvorano velenjskega kina, ogledali so si ga otroci šoštanjske osnovne šole, sredi januarja pa je bila projekcija še v
polni dvorani Mladinskega centra v Šmartnem ob Paki. Razstava o Ivanu Pirečniku je zdaj postavljena tudi v preddverju Mestne knjižnice Velenje, kjer bo na ogled še do sredine februarja. Na otvoritvi razstave pred dnevi se je soavtorica razstave Špela Poles pogovarjala še z enim od ukradenih otrok -
Zdravkom Staknetom iz Paške vasi. Tudi njegova usoda je bila kruta - očeta so Nemci ustrelili, v nemška taborišča pa so odpeljali njega, njegova brata, sestro, mamo in staro mamo. Sestra in mama se nista vrnili ...
■
Obsežna nova Hotenja
Velenje, 4. februarja - Šaleško litararno društvo Hotenja bo teden, ki bo še posebej kulturno obarvan, zaznamovalo s predstavitvijo nove številke zbornika »Hotenja 24«. V sredo ob 19. uri ga bodo javnosti predstavili v mali dvorani velenjskega doma kulture.
Tokrat svoje litararno ustvarjanje v zborniku, ki ima kar 180 strani, predstavlja 31 avtorjev. Ve-
čina jih je Šalečanov, prihajajo pa tudi iz širše celjske regije. V zborniku je tudi letos največ poezije, vendar so zastopane tudi druge zvrsti, od proze do dramatike. Posebnost letošnje številke je del, v katerem objavljajo v poljščino prevedena dela njihovih članov. Poimenovali so ga »Poljska po Poljski«.
■ bš
Solunska fronta v objektivu srbskega slikarja
Velenje, 27. januarja - V Muzeju Velenje na Velenjskem gradu so v torek odprli razstavo Solunska fronta v objektivu vojaškega slikarja in fotografa Dragoljuba Pavlovica. Gostujočo razstavo Narodnega muzeja Valjevo so pripravili v sodelovanju s Srbskim društvom dr. Mladen Stojanovic Velenje in pod častnim pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Srbije v Sloveniji. Predstavljene so fotografije dopisnika, slikarja in vojnega fotografa Dragoljuba Pavlovica, posnete v letih 1916-1918, ki prikazujejo vse večje vojaške operacije in mesta solunske fronte, pomembne osebnosti in dogodke, zdravniško oskrbo ... Razstavo je odprl velenjski župan Bojan Kontič.
■
Leta 1. svetovne vojne poročnika Henrika Rika Mravljaka
Šoštanj - V Muzeju usnjarstva na Slovenskem sta Damijan Kljajič in Janja Jedlovčnik postavila razstavo Leta 1. svetovne vojne poročnika Henrika Rika Mravljaka iz Šoštanja. Zajema gradivo iz zasebne zbirke Andreja Jerine iz Velenja.
Na razstavi je predstavljenih več kot 80 razglednic, ki jih je Riko Mravljak pošiljal svojcem med prvo svetovno vojno. Gradivo pove veliko zanimivega ne le zaradi zapisanega na razglednicah, ampak tudi zaradi motivov in poštnih žigov.
Razglednice so pomembno pričevanje o življenju vojakov med prvo svetovno vojno, saj Riko Mravljak pripoveduje o svoji poti po različnih vojaških postojankah, svojem zdravljenju v vojaških bolnišnicah ter o vremenskih in drugih razmerah na frontah prve svetovne vojne, bitkah in vojaškem življenju, krajih in ljudeh ter njihovem življenju v tistem času.
Razstavo je odprl šoštanjski župan Darko Menih, ki se je zahvalil pripravljalcem razstave in poudaril, da občina močno podpira obujanje in
predstavitve zgodovinskih dejstev, kar dokazuje tudi lani izdana knjiga Špele Poles s sodelavci ob 100. obletnici prve svetovne vojne.
■
Živahno dogajanje v mestni galeriji
Šoštanj - Zavod za kulturo bo danes in jutri v mestni galeriji poskrbel za dva dogodka. Nocoj (29. januarja ob 19h) odpirajo razstavo s projekcijo nastanka likovnih podob Bogdana Sobana, inženirja strojništva. Njegov pristop k likovnim delom temelji na izvirnem kombiniranju programskih alogoritmov, ki se ob zakonu programa izrazijo v nenavadnih podobah. Kot je zapisano v katalogu ob razstavi, stroko in kritike s svojimi deli postavlja v neprijeten položaj. Težko ocenjujejo likovno vrednost teh del, še posebej, ker obstaja resno vprašanje avtorstva tako nastalih del. Metoda, ki jo uporablja, je zanimiva in bržkone bo že zato pritegnila v galerijo. Jutri (petek, 30. januarja ob 18h) pa bo v okviru galerijskega večera predavanje Skrivnosti vode dr. Marte Weder. Predavateljica bo v sodelovanju z Društvom za harmonijo življenja CarpeDiem prisotne popeljala do nekaterih novih in osupljivih spoznanj o vodi.
■ mkp
Ljubezenske in šaljive slike
Velenje, 1. februarja - V okviru abonmaja ljubiteljskih gledališč bo to nedeljo ob 17. uri na odru male dvorane velenjskega Doma kulture gostoval Studio A s predstavo Al Fresco, ljubezenske in šaljive slike. Zgodba igre je kot niz potez s čopičem na omet vsakdanje resničnosti, z barvami naših čustev in risbo igre naših občutij. Moški in ženske, ki govorijo o ženskah in moških, za ženske in moške, z ženskami in moškimi, proti ženskam in moškim ... In obratno. Igralec Gregor Podričnik je lani na Linhartovem srečanju prejel nagrado Matiček. Predstava je tudi za izven.
■
ÄLTIERHATOR
Čas, ljudje in spomini
Nataša Tajnik Stupar
Pred kratkim se je v Vili Bianci v Velenju zgodila slikarska razstava ljubiteljske likovne ustvarjalke Irene Guček, na razstavi pa je predstavila svoje likovno ustvarjanje zadnjih let. Irena Guček je poklicno zajadrala v druge vode, stran od umetnosti, saj je bil čas njenega odločanja za življenjsko pot v tistem času, ko ni bilo poguma ali možnosti za natančno sledenje svojim željam in notranjim vzgibom. Vendar je svoji mladostni želji ostala zvesta vsa ta leta, ko je iskala čas za svoje ustvarjanje med službo, družino in gospodinjstvom. Nič kaj posebna zgodba za veliko ljubiteljskih ustvarjalk, ki niso imele možnosti ali priložnosti, da se izšolajo in stopijo na pot k profesionalni likovni/vizualni umetnosti.
Ireno sem spoznala kot deklica v Društvu šaleških likovnikov na grafični delavnici Arpada Šalamona pred kakšnimi petindvajsetimi leti. Moja roka je bila okorna in moji linorezni nožki so pogosto zarezali mimo roba ©. Irena pa je imela virtuozno risbo, prirojeno natančnost in ostro misel, ki se je odražala v njenih skrbno izbranih motivih, ki so preko realnega sveta govorili o ljudeh, življenju in modrosti. Vsi smo želeli imeti roko 'kot Irena'. Spomnim se jedkanice z realistično 'zjedkanim' petelinom in natančno izdelanimi urnimi koleščki, ki je kar zasijala ob prvih poskusnih odtisih izpod grafične preše. Irena vedno ustvarja, verjetno je to njena notranja nuja. Risalo v njeni roki je odgovorno in tudi, ko se dotakne karikature, je to z neizmernih občutkom za človeka. Ostro ustvarjalkino oko opazi podrobnosti, ki jih le spretna roka lahko zariše in hkrati zapiše tudi zgodbo in ulovi čas.
Danes, ob poplavi sodobnih umetniških praks pre-sodobne umetniške 'artikulacije' je malo likovnih ustvarjalcev/umetnikov, ki so veščino opazovanja po naravi razvili do mojstrske veščine. Saj so potrebo po le-tej zamenjali sodobni fotografski mediji, ki neobčutljivega opazovalca/gledalca popolnoma zadovoljijo. V svoji pedagoški praksi v mladinski likovni pedagogiki sem opazila, da je med mladimi malo takšnih, ki bi jih zanimala risba po opazovanju in bi celo uživali ob piljenju te veščine, ki po mojem mnenju danes pogosto ostaja v zavetju ljubiteljske likovne ustvarjalnosti. Sicer je hkrati treba priznati, da je malo tistih, ki so sposobni 'starega' realizma in naturalizma v kontekstu likovne umetnosti. Umetniške šole se odpirajo sodobnim umetniškim vizualnim praksam in stara, klasična, likovna risba po opazovanju izginja iz pedagoških kurikulov učiteljev umetnosti. Starosta slovenske likovne teorije Milan Butina je zapisal: »V risbi dobi likovna misel prvo vidno obliko, v njej misel iz abstraktne in subjektivne dimenzije postane čutno dostopen predmet in na ta način risarju omogoči, da jo kritično oceni. Risba tako omogoči dialog umetnika s svojo mislijo.« Hkrati mu pomaga kritično spoznavati svet, v katerem živi. Ali pa ustvarjalec svojo 'risarsko misel' tako izpili, da ujame čas, prostor, duha in mesenost.
Ko sem si ogledovala dela Irene Guček, so mi spomini 'šibali' po času najinega skupnega druženja ali bolje po nekem časovnem obdobju, v katerem so bili upodobljeni motivi glavni protagonisti. Iz Ireninih portretov so sijale oči upodobljenih ljudi in vprašujoče zrle v gledalca, govorile zgodbo nekega ujetega časa. Sprašujem se, kako smo lahko dopustili, da risba polagoma izginja iz naših življenj. Risbo si nariše mizar, kadar hoče narediti drugačno mizo, nariše jo znanstvenik, kadar si hoče nazorno pojasniti odnose med posameznimi sestavinami ali količinami, riše jo nogometni trener, ko igralcem pojasnjujejo taktiko, meteorolog, ko pojasnjujejo vremenske razmere. Česar nismo sposobni narisati, po vsej verjetnosti ne razumemo.
Irena Guček tako skozi svoje portrete razumno govori preprosto zgodbo o ljudeh, ki so ji blizu. Kdo in kaj so, kakšni so ali so bili. Upodobljenci pa so sestavni del naše družbe, mišljenje nekega časa.
Želim si, da bi klasična portretna risba oz. slika ostala na mestu, tam, kamor sodi. In da likovna/vizualna umetnost ne bi ubirala praznih in hipokritskih bližnjic, neumnih in žaljivih ilustracij nekih domislic nekega časa. In ali bo potem ljubiteljska umetnost ohranjala partisočletno znanje? Ali bo vsaj »Veš slikar svoj dolg??«
Če boste hodili mimo Vile Biance, si le pojdite ogledat portrete Irene Guček. Res so dobri, kapo dol in čestitke ustvarjalki.
■
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 11
29. januarja 2015
107,8 MHz
11
^DDJQKO t DÛ Č/Š\S@rosdom M
Člani tretje univerze naši redni gostje
Torkove popoldanske oddaje oziroma radijsko rubriko Naši kraji in ljudje že nekaj časa popestrijo prispevki o delu članov in članic univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje. Pripravlja jih članica novinarskega krožka univerze Marija Skrt.
»Sem nekakšna vez med univerzo in sredstvi obveščanja. V okviru univerze deluje vrsta krožkov, v katerih pridobivamo udeleženci nova znanja, in škoda bi bilo, če ne bi o njih kaj več izvedela tudi širša javnost. S tem spodbujamo starejše k aktivni jeseni življenja, hkrati pa prenašamo svoje iz-
kušnje na mlajše. Že zgodaj smo ugotovili, da bomo brez medijev težko dosegli večjo prepoznavnost v okolju, zato smo resnično zelo hvaležni časopisni hiši Naš čas in Radiu Velenje, v katerih smo našli razumevanje in podporo,« je povedala Skrtova.
Kot je še dejala sogovornica, si prizadevajo, da bi poleg informacij iz dela krožkov poslušalci Radia Velenje in bralci Našega časa po-bliže spoznali zanimive ljudi iz tukajšnjega okolja, ki so bodisi mentorji njihovih krožkov ali si pozornost zaslužijo zaradi dejavnosti, ki so jo ali jo opravljajo. »Odziv
članov in tudi drugih je precejšen, kar vidim po tem, ker jih zanima, kdo bo gost v oddaji, in tudi po njej so pogovori živahni.«
Čeprav je delo, ki ga opravlja Marija Skrt (sama pravi da nikoli ni mislila, da bo »novinarka«) naporno, ga opravlja z največjim veseljem, saj jo vsak dobro pripravljen prispevek vedno znova razveseli. Zato si bo skupaj s člani tretje univerze, kije med naj-prepoznavnejšimi v Sloveniji, tudi v prihodnje prizadevala, da se bo glas o njihovem delu dobro slišal.
Marija Skrt: »Naše sodelovanje v torkovih oddajah Radia Velenje je
stalnica.«
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Umrl je glasbenik Kemal Monteno
V Zagrebu je v sredo, 21. januarja, v 67. letu starosti umrl bosanski glasbenik Kemal Monteno. Umrl je v tamkajšnjem kliničnem centru, kjer je bil hospitaliziran zaradi težav, ki so bile posledica sladkorne bolezni. Prestal je operacijo srca, decembra lani pa so mu v Zagrebu presadili ledvico. Monteno se je rodil leta 1948 v Sarajevu, kjer je leta 1967 začel svojo bogato in uspešno kariero z nastopom na festivalu Vaš šlager sezone. Po prvi uspešnici Lidija so se zvrstile še Sarajevo, ljubavi moja, Zemljo moja in mnoge druge. Posnel je 15 albumov, pri čemer je bil pogosto ne le izvajalec, temveč tudi avtor glasbe in besedil. Sodeloval je s številnimi znanimi glasbeniki z območja nekdanje Jugoslavije, kot so Arsen Dedič, Tereza Kesovija, Oliver Dra-gojevič, Zdravko Čolič, Boris Nov-kovič, Neda Ukraden, Crvena jabu-ka in drugi.
Alma s singlom Pegasti milijonar napoveduje debitantski album
Alma Merklin na slovensko pop sceno prinaša osvežitev z navihano in nalezljivo skladbo in video-spotom Pegasti milijonar, s katero napoveduje skorajšnji izid njenega debitantskega albuma Almanah. Skladba se spogleduje s charlesto-nom, popularnim slogom 20-ih let prejšnjega stoletja, ki ga popelje v stik s sodobnostjo. Pegasti milijonar govori o ljubezni do denarja, natan-čenje o ženski, ki se je zaljubila v angleškega milijonarja. Avtor skladbe kot tudi producent in aranžer je Denis Horvat, za besedilo pa sta skupaj poskrbela Matevž Šalehar - Hamo in Denis Horvat, tandem, ki je sodeloval na celotnem priha-
jajočem albumu. Videospot je nastal v gledališču Park v Murski Soboti, snemanje pa je popestrila tudi Almina soigralka kača (ameriški gož), ki pa je na začetku ni sprejela najbolje. Prišlo je tudi do manjšega ugriza, a k sreči ni bilo potrebe po zdravniški pomoči.
Lovely Quinces in Stojan Kneževic v eMCe placu
V soboto, 7. februarja, bo v velenjskem eMCe placu nastopila hrvaška kantavtorica Dunja Ercegovic, ki sicer nastopa pod umetniškim imenom Lovely Quinces. Njen prvenec No Room For Us je bil leta 2013 po mnenju mnogih kritikov izbran za album leta na Hrvaškem, oder pa si je delila tudi z imeni, kot so Kurt Vile, Tame Impala, Mor-cheeba in drugi. Lovely Quinces je v Velenju nastopila že lani poleti. Pred koncertom mlade hrvaške glasbenice bo nastopil domačin Stojan Kneževic s svojo skupino. Sto-
nastopil na Klubskem maratonu, s skladbo Kalamiti Jane pa se je pojavil tudi na kompilaciji velenjskih glasbenikov Lignit 3. Koncert se bo pričel ob 21. uri.
Romina Power in Al Bano naj bi odprla festival v San Remu
Italijanska pevca in nekdanja življenjska sopotnika Romina Power in Al Bano, ki sta pred nekaj desetletji sestavljala duo, nato pa sta se razšla tako glasbeno kot zasebno, nameravata spet nastopiti v domovini. Po trditvah italijanskih medi-
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	MI 2 - Strel v koleno
2.	ALMA - Pegasti milijonar
3.	ALEX VOLASKO - V hiši večnih sanj
Mi2 so v zadnjih mesecih lanskega leta izdali svoj sedmi studijski album z naslovom Čista jeba, ki je v dveh mesecih postal najbolje prodajan album v Sloveniji. Tudi sicer se bodo Mi2 leta 2014 spominjali kot najuspešnejšega v karieri, saj so v njem napolnili praktično vsako koncertno prizorišče, na katerem so se pojavili. Januarja predstavljajo že peti singel s plošče Čista jeba, katerega naslov je Strel v koleno.
in Sempre sempre. S prvima dvema sta tudi nastopila na festivalu italijanske popevke ter dosegla drugo oziroma prvo mesto. Nazadnje sta na festivalu nastopila leta 1991. Dvakrat sta Italijo zastopala tudi na tekmovanju za pesem Evrovizije, in sicer leta 1976 in 1985, obakrat pa osvojila sedmo mesto. Leta 1994 se je par soočil z izgubo hčere, ki je izginila. Tragičen dogodek je botroval njuni ločitvi in šele konec lanskega leta sta javno priznala, da sta se pobotala. Leta 2013 sta sicer skupaj nastopila na koncertu v Moskvi.
Elvis Jackson
Elvis Jackson bodo izdali težko pričakovani peti album, ki nosi za-
LESTVICA DO
GLASBI

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Veseli svatje - Preden grem
2.	Poljanšek - Za stare čase
3.	Okrogli muzikantje in Sandra Križan - Ta noč bo le za naju dva
4.	Pogum - Novoletne želje
5.	Golte - Snežna pravljica
6.	Ans. Roka Žlindre - Le tvoj parfum
7.	Mladi Dolenjci - Najini poljubi
8.	Prva liga - Povej naprej
9.	Zaka pa ne - Srčki v omaki
10.	Jurčki - Snežna polka
... več na www.radiovelenje.com
\ N N N N N N N N N N N N N N N N N
J«
jan je izdal že šest samostojnih albumov, poznamo pa ga predvsem po delovanju v skupinah Soap in Milo. Leta 2010 je s svojo zasedbo
jev naj bi 10. februarja odprla priljubljeni glasbeni festival v San Remu. Par je mednarodno slavo dosegel s pesmimi, kot so Felicita, Ci sara
nimiv naslov Radio Unfriendly. Kot uvod v novi album primorsko-štajer-ska atrakcija predstavlja single in videospot Any Place To Go, ki nakazuje, da bo tokrat glasba trša kot na prejšnjem albumu Against The Gravity. Videospot je delo režiserja in scenarista Marka Duplišaka, fantje pa so ga v sončnem decembrskem vikendu posneli na enem od parkirišč nakupovalnega centra v Celju. Skupino bo že v marcu moč videti na več atraktivnih promocijskih nastopih, kar pomeni, da bo pomlad resnično adrenalinsko barvita, udarna in punkrokerska. Obljubljajo, da bodo še glasnejši, kot ste jih bili vajeni v zadnjem času.
NINA PUSLAR
Pravi, da je čas za peti single z
njenega aktualnega albuma Nekje vmes. Katero skladbo bo Nina izbrala za nov single, še ni znano, je pa na svoji facebook strani za mnenje o tem povprašala tudi svoje privržence.
ALEX VOLASKO
Glasbenik, ki že štiri leta aktivno soustvarja slovensko glasbeno sceno, predstavlja novo pesem V hiši večnih sanj. Nova skladba tako kot predhodna singla Song ter Prižigam luči utrjuje pot njegovemu novemu albumu. Alex je svoj debitantski album Tvoji nasmehi izdal pred dobrim letom.
ALEKSANDER NOVAK
Skladba z naslovom Več kot tisoč besed je po skladbah Da bi in Kako
... na krotko...
se počutiš se tretja po vrsti v letu dni, ki jo Aleksander Novak pošilja v poslušanje. Je tudi šesta na poti do novega albuma, ki ga pospešeno pripravlja s producen-tom Gabrom Radojevičem.
KATRINAS
Skupina, ki jo sestavljajo tri odlične pevke, Katarina Habe, Petra Grkman in Velenjčanka Sanja Mlinar, bo 13. februarja nastopila na Valentinovem koncertu v velenjskem klubu Max. Ob tej priložnosti se jim bosta na odru pridružila še domača glasbenika David Slatinek (bobni) in Andrej Hočevar (bas).
EVROVIZIJA 2015
Na Dunaju so slabe štiri mesece pred začetkom letošnje Evrovizije sodelujoče države z žrebom razdelili v polfinala. Slovenija bo nastopila v drugi polovici drugega polfinala, ki bo na sporedu 21. maja.

107,8 MLgtgm
Radio Velenje
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 12
12
matu
29. januarja 2015
a a Priznani kardiolog in bivši ^^dolgoletni direktor Bolnišnice Topolšica primarij Janez Poles se očitno v družbi šoštanjskega župana Darka Meniha in zakoncev Žerdin dobro počuti. »To je res,« poskuša prepričati Čvek. »Na smeh pa mi gre še iz drugih razlogov. Nimam namreč težav s politiko in ne s krediti v švicarskih frankih. Kadar je potrebno, sem lahko celo bolnišnični fotograf, kar mi je še v posebno veselje.«
^^»Če smo se Goličnikovi odločili, da bomo opoziciji, bomo gledali oblasti pod prste. To je naša naloga, pa če je oblasti to všeč ali ne,« razmišlja svetnica Mateja Kumer, arhitektka in samostojna podjetnica, ki enkrat tedensko z dilemami s področja arhitekture svojim someščanom nudi tudi brezplačne arhitekturne nasvete. Tisti, ki jo poznajo, kot denimo Pavel Župevc, svetnik iste liste, pa ve, da bi bila kritična tudi, če bi bila pozicija.
Kaznovana, ker je pomagala
Na severu Kitajske živi danes 65-letna Kong Zhenian, ki je pred 40 leti ob cesti prvič našla zapušče-
Že sedem let na luksuzni ladji
Lee Watchstetter je gospa, ki se je v svojih 50 letih zakona udeležila 89 križarjenj. Po smrti moža pa se
je 86-letna vdova odločila, da proda svoje posestvo na Floridi in se preseli na luksuzno križarko. Mama Lee, kot jo imenuje osebje na ladji, zdaj s križarko Crystal Serenity potuje že sedem let. Stroški bivanja jo letno stanejo 140 tisoč evrov, v to ceno pa so všteti soba, obroki, prosti vstopi in udeležba pri drugih prostočasnih aktivnostih na krovu. Gospa se je za omenjeno ladjo odločila zaradi plesnih programov, saj po večerji vsak dan nekaj ur pleše.
Račun, ker petletnik ni prišel na rojstni dan
Starši angleškega petletnika so družini njegovega vrtčevskega prijatelja izstavili račun za 20,80 evra, ker povabljenca ni bilo na rojstno-
dnevno zabavo. Starši malega Alexa so namreč sprva njegovo udeležbo na praznovanju v smučarskem centru v Plymouthu potrdili, kasneje pa ugotovili, da so se s starimi starši že prej dogovorili, da bo deček tisti dan preživel pri njih - pri tem mami slavljenca spremembe niso sporočili. Nekaj tednov kasneje sta starša v
hrani, tega javno ni razglašal, vse dokler niso po spletu začele krožiti fotografije, na katerih je bila jasno vidna zalepljena črta okrog faraonove brade. Zdaj so pojasnili, da se je brada odlomila, ko so muzejski delavci menjali žarnice lučem v maskini vitrini. Christian Eckmann, nemški restavrator, ki so ga pokli-
nega otroka. Srce ji ni dalo, da bi ga pustila tako zavrženega, zato ga je vzela k sebi in skrbela zanj. A njena zgodba se je takrat šele začela. V prihodnjih letih je ob cesti našla še več otrok, skupno 39, nekateri so imeli telesne okvare, drugi so bili umsko prizadeti - vsi pa zapuščeni. Kljub omejenim sredstvom jim je Kong uspela pomagati. A kitajska vlada je zdaj pogledala v svojo birokracijo in ugotovila, da lahko družina posvoji le tri otroke. 65-letnici so tako za kazen zasegli njeno osem tisoč kvadratnih metrov veliko posest in ji odpovedali finančno pomoč.
Alexovi torbi našla rjavo ovojnico z omenjenim računom, torej globo zaradi neprihoda na praznovanje. Slavljenčeva mama je pojasnila, da je imela zaradi tega stroške, Alexova mama pa pravi, da ni imela njenega kontakta, saj se zasebno ne poznata. Alexov oče je po prejetju računa obiskal slavljenčevo mamo in ji povedal, da zneska ne bodo plačali, ta pa mu je zagrozila, da se bodo v tem primeru naprej pogovarjali - na sodišču.
Polomljena maska Tutankamona
Vodstvo staroegipčanskega muzeja v Kairu je priznalo, da je njihov najdragocenejši artefakt, zlato posmrtno masko faraona Tutanka-mona, nekdo zlomil in nato površno zlepil nazaj. Markantna, v kito spletena Tutankamonova brada je s faraonove posmrtne maske »odpadla« že avgusta, a muzej, ki jo
cali za oceno škode, je dejal, da je splošna panika glede nepopravljive škode pretirana. »Da so za lepljenje uporabili epoksidno smolo, ni bila najboljša, je pa bila nekakšna rešitev - na žalost postopek ni bil pravilno izpeljan, zato se zdaj na bradi vidijo ostanki lepila,« je povedal Eckmann. Kot je poudaril, je treba vedeti, da lepljenje brade mladega vladarja ni precedenčen dogodek. Ko je bil njegov sarkofag prvič izkopan in odprt, brada sploh ni bila pritrjena, in tak je artefakt leta 1924 tudi prišel v muzej. Brado so na obraz pritrdili šele leta 1941, seveda pa se je takrat uporabljeno lepilo v naslednjih 70 letih zrahljalo. »Zaradi tega tudi avgustovska nesreča ni bila tako zelo nezaslišana,« pravi Eckmann.
Brez težav
Pri Pustu šoštanjskem pravijo, da (tudi) letos ne bodo imeli težav s temami, ki jih bodo predstavili na karnevalu. Tudi drugod po državi na žalost ne.
Klima
Nekateri se jezijo, ker zdaj pozimi ni nič kaj prava mrzla klima. A za mnoge je najpomembnejše, da je zdaj pri nas vsaj vse bolj ugodna gospodarska klima. Tako bomo tudi vse ostale težave lažje premagovali.
Spodaj in zgoraj
Knapi, ki kopljejo nizko, so pristali na nižje plače. Še bolj bi si jih lahko pristrigli tudi tisti, ki v njihovi krovni družbi letajo visoko.
Visoke in nizke
Včasih smo se bali inflacije in visokih cen, zdaj se nizkih in deflacije. Navadni ljudje te stvari težko razumemo, strokovnjaki ponujajo rešitve, ki jih tudi razumemo težko. Zato tudi ne vemo, če bo bolje.
Zgoraj je belo
Vsaj na večini naših smučišč je zapadlo še nekaj snega. Spodaj pa še vedno lahko pojemo: kako zelena je moja dolina ...
Javna dela
Mnoge občane ni nič sram. Nič ne bi skrivali. Radi bi delali. Tudi javno. Da bi se le lahko vključili v javna dela.
Težave
Kaj pa smo lahko pričakovali drugega, kot da bodo z energetskimi izkaznicami težave. Saj so skoraj okoli vsega, kar zadeva energetike.
Država - občine
Že nekaj časa se bije oster boj med državo in občinami. Slednje so seveda množičnejše, a država je vseeno močnejša. Tudi če bodo prišli skupaj, se ve, kdo bo potegnil 'ta kratko'.
Delitev
Mnogi si pri nas na svoj način predstavljajo delitev premoženja. Vse več je vlomov in ropov. In to ne le pri tistih, ki res imajo veliko.
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 11
29. januarja 2015	13
ZANIMIVO
13
»Za zadovoljstvo ne potrebuje
Matevž Lenarčič v knjigi Preko modrega planeta o avanturi in osebnem pogledu na svet - Če so težave, je potrebno spremeniti sebe
Tatjana Podgoršek
Biolog, alpinist, fotograf, pustolovec in pilot Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji je izdal fotomonografijo Preko modrega planeta. Najprej je izšla v angleščini in nemščini, sedaj pa še v slovenščini.
Letalska avantura, rezultati znanstvenega projekta ...
Novo Lenarčičevo delo je nastalo na osnovi avtorjevega poleta okoli sveta leta 2012 in preko severnega pola leto dni kasneje. Na 400 straneh velikega formata je objavljenih približno 200 čudovitih
fotografij Zemlje iz zraka, dopolnjujejo jih zanimiva besedila o doživetju preleta zemeljske oble. Na teh poteh je Lenarčič doživljal veliko lepih trenutkov, pa tudi neprijetnih zapletov, ki pa so se vsi s pomočjo spremljajoče ekipe srečno končali. »Besedila prinašajo informacije o samem poletu, ki je bil letalska avantura, o rezultatih merjenja črnega ogljika ter moj pogled - pogled nekoga z določenimi izkušnjami v življenju na svet,« pojasnjuje. Z naslovom Nad modrim planetom poudarja 71-odstotno pokritost Zemlje z vodo, vendar ji značaj modrine ne daje le morje, ampak tudi voda v najrazličnejših oblikah na kopnem. Reke, slapovi, jezera, močvirja, led ... so pravi izziv za
takšnega fotografa, kot je Lenarčič, ki v objektiv ujame vse bogastvo barv, silhuet in panoram, ki jih lahko doživiš le s ptičje perspektive.
Knjiga je naprodaj le na Petrolovih bencinskih črpalkah. Kot je dejal, sta s prijateljem Vojkom Strahovnikom, s katerim sta skupaj v tem projektu, zaradi razmer na knjižnem trgu v državi prodala vse pravice nemškemu založniku. Nato pa sta se dogovorila še s Petrolom za nakup eksklu-zive za eno leto. Tako je knjiga sedaj na bencinskih servisih za člane kluba Petrol. Po enem letu bo v prosti prodaji, »čeprav si od nje ne obetava veliko. Distribucija knjige namreč ne pokrije v Sloveniji niti teh stroškov, ker je prodaja tako nizka.
Angleška in nemška verzija pa se dobro prodajata.«
Mislim, da sem postal malo drugačen, boljši
Knjigo je Lenarčič izdal dve leti po zadnjem letalskem podvigu, s katerim je postavil nov mejnik v letalstvu. Ti so - po njegovih besedah relativni. Ostajajo pa dejstva in ta so, da je dvakrat letel okoli sveta, poskus pred tem pa se je ustavil na treh četrtinah v Kanadi. »To je način mojega življenja. Omogoča mi ga ultra lahko letalo - posrečena kombinacija proizvajalca in idej, ki jih imam. Moj odnos s Pipistrelom je bolj prijateljski, delno tudi poslovni, osnova vsega pa je zaupanje,« pravi po izboru Flight Global Achievement Awards v Parizu razglašen za najboljšega letalca leta 2013 na svetu, ki se od lepih in manj lepih doživetij na teh poteh spominja predvsem najlepših trenutkov. Po njegovem mnenju se človek ves čas spreminja. Več ima težav, bolj se. Zase meni, da je zaradi tega, ker ima bolj objektiven pogled na svet, danes malo drugačen, boljši. »Predvsem pa je moj pogled na svet drugačen, kot nas poskušate poučiti mediji. V nasprotju s splošno priznanimi dejstvi sem prepričan, da nas na planetu ni preveč, da je še dovolj prostora, da je veliko pitne vode in tudi denarja. Je pa težava ta, da se denar običajno koncentri-
ra v nepravih rokah, piramida bogatašev se zožuje, posledice pa so vidne vsak dan. Ekonomija je en sam kriminal.«
Lastnina nas obremenjuje
Matevž pravi, da je človek, ki bi lahko živel kjerkoli na svetu. Včasih je mislil, da potrebuje človek za zadovoljstvo primerno okolje. Želel si je, da bi se nekoč preselil na Aljasko ali vsaj na severni del Kanade. Z leti pa je spoznal, da če znaš biti zadovoljen, ni bistvene razlike, ali živiš na Rečici ob Savinji ali v Kanadi. Sam je nasploh zadovoljen, saj se mu je v življenju zgodilo že toliko dobrih stvari, da drugače ne more biti. »Za zadovoljstvo ne potrebujemo prav veliko. Treba je spoznati, da smo za vse, kar se nam zgodi, bolj ali manj krivi sami. Če so težave, je treba spremeniti sebe. Lastnina nas obremenjuje, da postanemo ujetniki vsega. Človek je lahko zadovoljen brez potovanj, brez lastnine, brez česarkoli.«
In kaj počne sedaj? To, kar je prej, izvemo. Je neklasičen podjetnik, solastnik podjetja, ki se preživlja z letalsko fotografijo, z nepretiranim stremljenjem po velikem podjetju in podjetniških uspehih. Drugi del aktivnosti pa predstavlja to, kar počne: hoja v hribe, plezanje, tek ... Se morda pripravlja na nove letalske podvige? » Težko bi temu rekel letalski podvig. To je moj način življenja. Seveda mi idej, kaj bi se dalo v sodelovanju s Pipistrelom še narediti, ne manjka. Zadeve so v počasnem teku. Se pa kaj dogaja. Bomo videli, če bo, če ne, bo pa tudi prav,« je sklenil pogovor Matevž Lenarčič.	■
Operna diva Dunja Tinauer
Če še ni, pa zagotovo še bo - Za to si trdo prizadeva - Že kot študentka je opozorila nase, najbolj z naslovno vlogo v operi La Cecchina ali Nikogaršnja hči
Milena Krstič - Planine
»Upam, da sem na poti k temu,« se zasmeje, ko jo imenujem »operna diva«. Dunja Tinauer je Šošta-njčanka, ki končuje magisterij na Akademiji za glasbo. Sredi prihodnjega meseca bo prejela študentsko Prešernovo nagrado, najvišje priznanje, ki ga Univerza Ljubljana in njene članice podeljujejo za dela in dosežke študentov.
»Vesela in srečna sem,« preprosto pravi.
Kot mlada deklica je bila razpeta med športom in glasbo. Oboje jo je privlačilo. Ker pa na obeh področjih ne moreš biti stoodstoten, se je odločila za glasbo. »Ko pade odločitev, padeš noter in začneš uživati v tem, kar počneš. Od takrat se vidim v operi. Operna pevka bom. Druge ni.« Seveda se je kdaj pa kdaj tudi vprašala 'kaj pa, če ne?'. A verjela je, da bo, in še zdaj verjame. Mi pa tudi.
Ko je bil stara štiri, pet let, je sedla za klavir in začela igrati po posluhu, sta jo starša zgodaj vpisala v glasbeno šolo. Začela je s klavirjem, plesom, petjem v zborčku. »Zelo rada sem pela. Ko sta šoštanjski šoli, takrat sta bili še dve, prirejali pevsko tekmovanje, me je mentorica zbora spodbudila, da sem se prijavila in nastopila. Mami me je takrat prvič slišala. Sploh ni verjela, da sem to jaz.« Potem sta šli skupaj k prof. Dušanki Simonovič in tako se je začelo.
Med študijem je imela (in še ima) kar nekaj odmevnih nastopov. Zagotovo je bil doslej vrhunec naslovna vloga v operi La Cecchina ali Nikogaršnja hči skladatelja Niccola Piccinnija. »Sopranistka nespornih vokalnih potencialov z občutkom za liriko,« so o njej pisali kritiki. Potem se je začelo hitro odvijati. Prihajati so začela vabila. Predsedniku je zapela himno, njen glas je izpostavil Anin ples, s tolkalisti Akademije za glasbo so premierno v Sloveniji uprizorili zelo težko skladbo ameriškega skladatelja ...
Ampak to ji ni stopilo v glavo. »Pri petju konstantno napreduješ do konca življenja, če si se pripravljen učiti,« pravi simpatična vitka črnolaska.
Zanimale so me tudi njene vzornice. »Na začetku so bile druge, kot so danes. Čez leta se glas spreminja, poslušati začneš različne pevce in pevke. Od bolj znanih imen so mi blizu Angela Gheorghiu, Natali Disej, Montseraat Caballe ... Okusi pa se, kot že rečeno, z leti menjajo. Danes je veliko pevk, ki morda niso tako znane, so pa perfektne.«
Dunja Tinauer, sopranistka 'nespornih vokalnih potencialov z občutkom za liriko'.
Operne pev-	----ke brez glasu ni. Je zato treba neprestano misliti na glasilke, vzdrževati kondicijo? »Glede na to, da sem bila športnica, glasbo velikokrat primerjam s športom. Tako kot tekmovalni šport tudi petje zahteva veliko odrekanja, predvsem pa ogromno trdega dela in discipline. Brez tega ne gre. Kar pa se skrbi za zdravje tiče, sem pa na začetku res imela idejo, da se moram paziti, kako se obleči, kaj jesti ... Sčasoma sem ugotovila, da je to pravzaprav pristop, ki ni dober in ki si ga ustvaril sam. Potem sem si rekla - živi normalno. Ni ti treba hoditi naokoli oblečena kot eskim, če pa te ne zebe ... Na glas pa pazim tako, da ne vpijem, kričim, ne govorim več, kot je treba ...«.
Načrti? Kje se vidi enkrat v prihodnje? »Zagotovo v eni od opernih hiš. Opera je nekaj, kjer se počutim doma. Je oder, publika, scena ... Uživam v tem, da se poistovetim z likom. To ni vedno enostavno. Sploh ne, če ti lik karakterno ni blizu. Da, vidim se v operi. Pa tudi na koncertnih odrih.«
Prostega časa nima veliko. Ima pa ga. »Zelo rada se družim. Sem pa bolj mirne narave in nimam rada predivjih stvari. Na prvem mestu je še vedno šport. Obiskujem fitnes, plavam, poleti tečem.« Iz Ljubljane pride v Šoštanj ob koncih tedna, ko ji obveznosti dopuščajo. Takrat uživa z družino, s tukajšnjimi prijatelji,
sorodniki. »Po večini pa doma dam možgane na off.«
■
Za Emcevo protezo skoraj štirje tisočaki
Šoštanj, 25. januarja - Desetina B gasilskega društva Šoštanj - mesto se je ravno pripravljala za fotografiranje za novoletni koledar, ko se je v Skornem zgodila nesreča pri delu v gozdu. Namesto na fotografiranje so šli na intervencijo.
Ponesrečil se je njihov znanec in prijatelj Klemen Mikek iz Skor-
nega. Tako hitro, kot so šli tisti-krat na pomoč, so se hitro odločili tudi, da bodo izkupiček od prodaje koledarjev, ki so ga sprva hoteli porabiti za nakup enotnih oblačil, namenili Emču, kot ga kličejo.
V nedeljo so ga obiskali in mu izročili izkupiček, natanko
3.702,50 evrov. Lmč, ki je trdo
in z veseljem delal na domačiji, je v nesreči izgubil nogo, tisočaki pa bodo še kako prišli prav pri nabavi proteze.
Gasilci pa so s to dobrodelno gesto še enkrat potrdili, kako veliko je njihovo srce.
■ mkp
Hlebček kruha
Z Rejčevim Romanom, oba sva bila postajska otroka, on je stanoval v železničarski personalni hiši, jaz na postaji, sva imela razmigan vozek na štiri kolesa. Nekega dne se nama je nasmehnila priložnost, na katero sva prežala vsak dan. Z vlakom je zjutraj pripotoval ugledni in premožni gospod Špenk. Njegov veliki kovček sva naložila in odpeljala na trg. Gospoda Špenka so vsi občudovali, ker je imel več zlatih zob, ki so se vselej prikazali, ko je možakar spregovoril, in še bolj, ko se je prešerno zasmejal, kar je rad počenjal. Nagradil naju je s celim dinarjem. Popoldne je pripotovala gospa Tišlerjeva. Tudi njej sva odpeljala manjši pisan kovček in v žepu sva že stiskala dva dinarja, celo bogastvo. Kam z njim? Čeprav smo lahko v najinih družinah vsak dan jedli kruh, kar se pri mnogih v času pred vojno ni
dogajalo, sva se odločila, da si kupiva hlebček kruha in klobaso, kakršni še danes pravimo pasja radost. Hlebček pri peku Čedeju, klobaso pri mesarju Piberniku. Odhitela sva v Rakov hrastov gozd, kije še donedavnega zelenel ob vrtcu Tinkara in se izmikal človekovi sekiri, sedla na mehek mah in oboje družno slastno pospravila. Prevzel naju je občutek, da sva doživela nekaj velikega. Bila sva srečna. Ko danes zaidem v svetle, razkošne trgovine, kjer se police in vitrine šibijo pod težo hrane v najrazličnejših oblikah, se vselej spomnim na čase, ko so se družine težko prebijale iz dneva v dan in sta na mizi prevladovala krompir in koruza. Še bolj me zaboli, ko slišim, da veliko hrane, ko ji poteče rok ali že prej, zavržejo, sodobna lakota pa odpira duri.
■ Bojan Glavač
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 14
14
MED VAMI
29. januarja 2015
Srečanje starejših Desnega brega
Velenje, 20. januarja - Krajevna organizacija Rdečega križa mestne četrti Desni breg je v torek na večer v restavracijo Kolodvorska povabila svoje najstarejše krajane. Kar 560 vabil so jim poslali, je povedala predsednica organizacije Danica Markus. Vabilu se je odzvala četrtina. Zaigrali so jim harmonikarji harmonikarskega orkestra Barbara, zapele Marjanke, pozdravil pa jih je novi predsednik sveta mestne četrti Danijel Samec: »Zelo sem vesel, da je to srečanje tradicionalno in kot novi predsednik bom to tradicijo nadaljeval,« je obljubil.
Srečanje je priložnost za sproščen klepet med krajani, ki so se včasih, tako so pripovedovali, srečevali pogosteje.
Srečanje je priložnost za sproščen klepet.
Mestna četrt Desni breg je med krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi po številu prebivalcev bržkone največja. V njej živi okoli 6.500 krajanov in krajank. Po nastanku in starostni strukturi je ena najstarejših. Prav tu je začelo rasti novo Velenje, pri čemer so z udarniškim in prostovoljnim delom sodelovali tukajšnji prebivalci. Tega obdobja se starejši še dobro spomnijo, zato je bila marsikatera misel na srečanju posvečena tudi tistemu obdobju.
■ mkp
Starejši si želimo, da bi tudi v prihodnje ostajala naša skupnost učeča, da bi podpirali
izobraževanje in kulturno udejstvovanje starejših.
Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje se dobimo vsako leto na ponovoletnem srečanju, na katerem se imamo lepo. Poskrbimo za veselo razpoloženje in poklepetamo o tem, kaj smo že in kaj še bomo
naredili. Tokratno srečanje je bilo še posebej veselo, spremljale pa so ga misli, ki nam jih je poslal Ansambel Modrijani: »Ponosni smo na to, da smo »mladi in manj mladi« združeni s tako lepo energijo, ki ji rečemo z
eno besedo GLASBA. Naj vam današnji večer mine v znamenju vesele pesmi.« In res nam je. Z glasbo, ki jo izvajajo vsako leto učenci univerze, ki pojejo pri pevskem zboru, igrajo na harmoniko, citre, kitaro, električ-
ne klaviature, se skozi vse leto učijo in razveseljujejo sošolce, otroke po vrtcih, starejše v domovih za ostarele, na prireditvah univerze za tretje življenjsko obdobje ... , smo tudi letos obeležili začetek leta.
Predsednica univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje Marija Vrtačnik je še posebej pozdravila prisotne dobitnike občinskih priznanj.
Leto 2015 je Evropsko leto, posvečeno razvoju. Mi pa si želimo, da bi vsi starejši imeli možnost dostojnega življenja, učečih skupnosti, ki bi podpirale izobraževanje in kulturno delovanje starejših, financiranje dejavnosti starejših, vseživljenjskega učenja. Na koncu pa smo se z optimizmom in dobro voljo poveselili v družbi svojih sošolcev in lepo mislijo voditeljice Irene Zalar:« Ena sama vrtnica je lahko moj vrt. En sam iskren prijatelj je lahko moj svet!«
■ Marija Skrt
V slovo
Mariji Tekavec
France Prešeren je eno od svojih pesmi začel mislijo:» Dolgost življenja našega je kratka.« Te kratkosti našega življenja se niti ne zavedamo, dokler nas na to ne opomni smrt nekoga, ki nam je blizu, ki ga imamo radi.
Od Marije, članice Društva za boj proti raku Velenje, smo se poslovili v soboto, 24. januarja. Komaj se je leto začelo, že nam je vzelo našo Marijo, aktivno članico društva, ki je s svojim delom dala našemu društvu poseben pečat. Številne naše aktivnosti je ne le z veseljem obiskovala, ampak s svojimi idejami tudi pripomogla k izboljšanju in razvoju le teh. Sama je izredno rada svojo toplino razdajala drugim. Žal je prekmalu prišel čas, ko je tudi sama potrebovala toplo besedo in pomoč.
Poslovila se je na našo 25. obletnico, za katero je imela toliko idej za proslavo. Z ljubeznijo in veseljem je vodila projekt Spomin, v katerem smo vsi izredno uživali. Z veseljem se bomo spominjali vseh trenutkov, ki smo jih preživeli z njo na različnih delavnicah, predavanjih, šolah zdravja in telovadbah. Naučila nas je natančnosti, hvaležnosti in spoštljivosti. Bila je članica izvršnega odbora, aktivno je sodelovala pri organizaciji vseh dogodkov društva ter v pripravi programa, z izredno natančnostjo pa je pisala tudi zapisnike naših sej. Bila je članica, kot si jo vsako društvo lahko le želi.
Z istim veseljem se je vrsto let udeleževala ur angleščine pri Univerzi za tretje življenjskoobdobje. Vedela je, da upokojitev ni le posedanje doma, aktiven način življenja ji ni bil tuj. Rada je prihajala, zapisala veliko dobrih misli, bila natančna, pozorna do vseh, pripovedovala je o svojih poteh in izkušnjah.
Veseli in ponosni smo, da smo lahko bili del njenega življenja. Ostali nam bodo spomini, ki so zasidrani globoko v srcu. Tolažimo se z mislijo S. Makarovič, ki pravi: »Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.« Nihče nam ne more vzeti vseh teh prelepih spominov, v katerih boš, draga Marija, večno z nami. Pogrešali te bomo pri Društvu za boj proti raku, angleščini, na ulici, kjer smo te lahko srečevali. Imeli smo te radi!
Toda pride čas, ki iztrga, vzame, kar imaš rad. Čim starejši smo, tem bolj neprizanesljivo posega usoda v svet, ki nam je bil blizu, s katerim so nas povezovali skupni cilji, dejanja, doživetja, prijateljstvo - karkoli.
Danes žalujemo, a v spomin Mariji ne pozabimo na življenjski optimizem, radost, prijateljstvo, pomoč v zdravju in bolezni - na vse vrednote, zaradi katerih je vredno živeti!
■ Društvo za boj proti raku Velenje
?x\6s 90 -z!f\3!f\\e in u resni Či svo^e sanj
31. januar - svetovni dan boja prot kajenju
<jffi52?
v «'Sini
IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI:
ssi gozdarski tehnik spi gozdar spi mizar
ssi zdravstvena nega, spi bolničar-negovalec
Tobak je v Evropo prinesel Krištof Kolumb leta 1492. Do začetka 1950 je poraba cigaret v razvitih zahodnih deželah hitro naraščala, spoznanje o škodljivosti kajenja pa je porabo počasi zajezilo. Do danes je poraba cigaret padla približno za tretjino, kar je tudi posledica pred leti sprejetega kadilskega zakona. Med 15 do 64 let starimi prebivalci Slovenije še vedno kadi 24 % vseh (27 % moških in 21 % žensk). Prvi poskusi kajenja se pojavljajo že v starosti med 7. in 14. letom.
Kajenje se pomembno vpleta v razvoj številnih bolezni. Je najpogostejši povzročitelj kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Tveganje za razvoj KOPB je pri kadilcih 10-krat večje kot pri nekadilcih. Zaradi oslabljenega imunskega odgovora kadilci pogosteje zbolevajo zaradi akutnih vnetij dihal. Gripa ima pri kadilcih težji potek in je pogosteje smrtna v primerjavi z nekadilci.
Tveganje za raka na pljučih je pri kadilcih povečano 22-krat in pri kadilkah 12-krat. Pri obeh spolih je neposredno povezano s številom pokajenih cigaret in trajenjem kajenja. Prenehanje kajenja zmanjša tve-
Pridi po znanje in uresniči svoje sanje
je moto Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, kjer že vrsto let izobražujejo dijake v programih s področja gozdarstva, in sicer IP gozdar in IP gozdarski tehnik. Postojnska šola je najbolje opremljena gozdarska šola v Sloveniji z raznoliko in najsodobnejšo opremo. V njej poučujejo učitelji, ki vsako leto pripravijo dijake za dose-
ganje vrhunskih rezultatov na strokovnih tekmovanjih v Evropi. Če želite kakovostno znanje s širino praktičnih veščin, če želite spoznavati gozdarstvo tudi v drugih državah Evrope, če želite, da bo vašega vrhunskega znanja vesel vsak delodajalec, je postojnska gozdarska šola najboljša izbira.	Promocijsko besedilo
ganje za raka pljuč, še vedno pa je višje kot pri nekadilcih. Kajenje je glavni vzrok za raka žrela in ustne votline. Tudi pri nastanku raka požiralnika ima kajenje pomembno vlogo, povezujejo pa ga tudi s pojavom raka mehurja, trebušne slinavke, ledvic, želodca in nekaterih oblik levkemije.
Poleg zvečanega krvnega tlaka in
je možganska kap pri kadilcih v primerjavi z nekadilci pogostejša 1,5- do 3-krat. Tveganje napreduje s številom dnevno pokajenih cigaret. Kajenje cigaret je najpomembnejši dejavnik tveganja za bolezen velikih perifernih žil pri obeh spolih. Vzroki so hiter potek ateroskleroze, pomembno skrčenje žil ter potenciranje vpliva dru-
zvišanih maščob je kajenje eden glavnih vzrokov za srčno-žilne bolezni. Eno od šestih smrti zaradi srčno-žilne bolezni povzroči kajenje. Zaradi vpliva na zlepljanje trombocitov ter manjšega učinka aspirina kadilci pogosteje zbolevajo za trombozo. Pri kadilcih ugotavljamo pomembno zvečan celotni serumski holesterol in VLDL (slab) ter zmanjšan HDL (dober) holesterol. Z vplivom na mišični sloj arterij nikotin zoži žile za 20 do 30 %. Za ustrezen pretok preko spremenjenega žilja je zato potreben višji krvni tlak. Kajenje tako povzroči povečano potrebo po kisiku, hkrati pa zmanjša njegovo dostavo srčni mišici. Kadilci imajo 70 % večje tveganje za srčni dogodek. Pretok skozi možgansko žilje je pri kadilcih zmanjšan, zato
gih dejavnikov tveganja. Krvni tlak ob kajenju poraste za 5-10 mm Hg. Ponavljajoče se kajenje ima za posledico višje povprečje krvnega tlaka, kar pripelje do arterijske hipertenzije z njenimi posledicami. Vztrajno kajenje zmanjšuje učinkovitost zdravljenja hipertenzije z vsemi zdravili.
Moten krvni pretok skozi maternico in posteljico se odraža na razvoju zarodka. Plod ima bistveno slabše možnosti za normalen razvoj. Novorojenčki mater kadilk so povprečno 100 do 200 g lažji kot novorojenčki nekadilk. Pogostost prezgodnjih porodov je pri kadilkah prisotna v 14 % in narašča s številom pokajenih cigaret. Vzrok je v slabši kvaliteti hemoglobina, slabšem transportu kisika in skrčenju materničnega žilja.
zdravnik svetuje
Kadilci imajo za 50 odstotkov večje tveganje, da se bodo že v obdobju med 30. in 40. letom starosti zaradi motenj erekcije soočali s težavami v spolnem življenju. Kajenje vpliva na pretok krvi in izpodriva nitratov oksid, ki je odgovoren za erekcijo, pospešen razvoj ateroskleroze pa zmanjšuje pretok krvi. Nikotin povzroči stisnjenje žil, kar onemogoči normalen dotok krvi v penis. Erekcija je zato motena - manj intenzivna in krajša.
Pasivni kadilci so izpostavljeni mnogim sestavinam tobačnega dima, predvsem ogljikovemu monoksidu in nikotinu. Vsebnost ogljikovega monoksida v krvi pasivnih kadilcev ter nikotina v slini in seču je skoraj povsem enaka vsebnosti obeh snovi kot pri kadilcih, ki dnevno pokadijo do 10 cigaret. Pri pasivnih kadilcih je tveganje za razvoj pljučnega raka povečano za 20-30 odstotkov. Pasivno kajenje je tudi vzrok za ishemično srčno bolezen, bolezni dihal, astmatične napade in sindrom nenadne smrti novorojenčka.
Naj nas tudi letošnji svetovni dan boja proti kajenju opomni na škodljivost razvade in prispeva k zdravemu življenju.
Za boljši jutri - nas in naših otrok!
■ Janez Poles
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 15
29. januarja 2015
MED VAMI
Biseri maturantskega plesa 2015
Modni namigi za maturante
15
Prejšnjič smo v naših nasvetih za letošnje maturante in maturantke nanizali nekaj modnih zapovedi letošnje sezone za dekleta. Danes so na vrsti fantje. Tudi moška moda je lahko zabavna, vendar le, če si upate in želite biti drugačni in opaženi.
Modno leto 2015 je inspirirano z angleško tradicijo (šolske uniforme) in ikonsko subkulturo, ki že desetletja označuje otok, ter vojaškim, mačističnim stilom. Barve: črna, modra, indigo, rdeča in vojaško zelena.
Za razliko od angleških modnih oblikovalcev nam italijanski ponujajo
moški seksapil in večno romantiko. Obleke so klasično krojene, z eno-rednim zapiranjem in obveznimi manšetnimi gumbi na srajcah. Hlače so lahko malo, „chaplinovske" ali izredno ozke, prilegajoče se nogam. Tkanine so fina volna, brokat in žamet ter žametne obrobe. Potiski cvetja, živali in starih družinskih fotografij so na tkaninah, majicah, puloverjih ... (le zamisli si osupel mamin in babičin pogled, ko bi na tvoji majici zagledale staro družinsko fotografijo). Kravate so še vedno ozke in malo predolge. Ne vežete jih v vozel, temveč si jo le ovijete okoli vratu in »voila«, v trenutku ste modni.
Za drznejše in samozavestne so na voljo visoki škornji, ki se vežejo. Vanje zatlacite ozke hlače. Čez potiskano majico (po možnosti z vašo družino) si oblecite teliran žameten sako, okoli vratu pa si ovijte šal s pikami ali črtami.
Le zakaj bi se morali prilagajati plesalki in njenemu okusu, če ne najdeta skupnega modnega jezika?! Še mama bo zadovoljna, če ji ne bo treba po trgovinah iskati srajce in kravate v odtenku soplesalkine večerne obleke. Razmislite. In bodite drzni, drugačni, svojim mladim letom primerni.
■ Jelena Stevančevič in Petra Meh
frizerski
aj bodo vaši lasje na očeh drugih * ■ J Maturantke in maturanti, zablestite na maturantskem plesu z novo pričesko po zadnjih modnih smernicah. * Na profesionalni make-up vam podarimo 50 % popusta.
Marko Hriberšek Kidričeva cesta 2b I Velenje
031 594451
pon, sre, pet 11.00-19.00 | tor, čet 8.00-15.00 | sob 8.00-13.00 | ned, prazniki zaprto
Krepijo strpnost in raznolikost
Novi strategiji nasproti
Mladi začeli pripravljati nov Lokalni program razvoja delovanja mladih - Zbiranje idej in predlogov se je že začelo
Medkulturni dialog v Velenju - Kulturne ustvarjalne delavnice
Vesna Glinšek
Harmonija potrebuje raznolikost: Medkulturni dialog v Velenju. Tako se imenuje projekt, ki ga skupaj pripravljajo kulturno--umetniško in izobraževalno društvo Hibrid iz Ljubljane v sodelovanju s srbskim društvom dr. Mladen Stojanovič, Zvezo kulturnih društev Šaleške doline in Društvom šaleških likovnikov. Gre za program spodbujanja medkulturnega dialoga, ki so ga pred tednom dni predstavili v Mladinskem centru Velenje. »Osnovni namen projekta je preko različnih kulturno ustvarjalnih delavnic vzpostaviti in okrepiti medkulturni dialog v Velenju, ki že obstaja. Za udeležen-
V Šaleškem študentskem klubu smo v preteklih dneh podprli kakovostno javno izobraževanje in odličnost v raziskovanju in kulturi ter začeli zbirati podpise peticije, ki jo je pripravil SVIZ kot poziv vladi RS, da naj takoj preneha s ponovnimi večmili-jonskimi rezi, predvsem z varčevanjem v že tako finančno podhranjenem visokošolskem prostoru.
Pri pripravi novega zakona o visokem šolstvu je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport iz samega procesa tako rekoč izključilo vse pomembnejše deležnike, tudi študente, čeprav veljamo za enakopravni del visokošolskega življenja ter imamo pravico in dolžnost soupravljati ter soodločati.
Študenti se moramo prioritetno boriti za kakovost v slovenskem visokošolskem
»Na druženja so vabljeni vsi, tako migranti kot lokalno prebivalstvo, ki tukaj živi dlje časa,« je na predstavitvi poudarila Anja Šter, koordinatorica projektov v društvu Hibrid.
sistemu ter preprečiti ponovno zmanjševanje financiranja, ki bi dodatno oklestilo obseg znanstvenoraziskovalnega dela in onemogočalo avtonomijo javnih univerz ter jih prisililo delovati v interesu finančnih trgov in ustanov. Vse to lahko privede do ogrožanja javnega interesa po izoblikovanju družbenokritičnih in intelektualnih kadrih, ki so sposobni udejanjiti družbeni in ekonomski razvoj države.
Študenti se zavedamo nezavidljivega položaja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, vendar brezglavo varčevanje vsekakor ni pravi način. Previdno in s temeljitim premislekom je potrebno sistematično urediti vsa področja ter začeti graditi kakovost in posledično okrepiti visokošolski prostor v Sloveniji, saj si ta zasluži odgovornejše
ce smo pripravili delavnice stripa, videa, igre vlog, delavnice s keramiko, pripove-dovalne delavnice, športne delavnice in zaključni medkulturni festival,« je o projektu povedala koordinatorica projektov v društvu Hibrid Anja Šter. Na druženja, ki se bodo začela v naslednjem mesecu, so vabljeni vsi, tako migranti kot lokalno prebivalstvo, ki tukaj živi dlje časa. Rdeča nit vseh delavnic ustvarjanja bo kava. Zakaj? »Ker smo ob kavi sproščeni, ob njej se družimo, razvajamo, debatiramo, vzpostavljamo medsebojne odnose ... preprosto, kava je nekaj prijetnega in organizatorji želimo, da bodo tudi naša druženja takšna,« še dodaja Šterova, ki je ob koncu poudarila še, da medkulturni dialog sicer v Velenju že živi, vendar se razlikuje znotraj skupin, zato ga je treba spraviti na plan in ga okrepiti ter v mestu spodbujati strpnost, tolerantnost, sprejemanje in razumevanje drug drugega.
■
upravljanje in delovanje. Ne nazadnje je Ustavno sodišče RS (odločitev: U-I-156/08) že leta 2011 vlado RS opozorilo na neustavnost določil visokošolskega zakona (ZViS), predvsem v delu ureditve financiranja, ki žal še danes ni urejeno.
V primeru soglašanja z našimi prizadevanji po ohranitvi kakovostnega javnega izobraževanja in odličnosti raziskovalnega dela ter nasprotovanju nižanja finančnih sredstev v izobraževanju in raziskovanju, ki mu ni in ni videti konca, lahko v prostorih Šaleškega študentskega kluba v času uradnih ur (od četrtka od nedelje med 17. in 19. uro - do 1. februarja) oddate podpisano peticijo.
■ Ajda Praznik, ŠŠK
Tina Felicijan
Letos se izteka štiriletno obdobje, ko se je v mestni občini Velenje izvajal prvi lokalni program razvoja delovanja mladih v Sloveniji. Vsako leto so lahko mladi preko razpisov dobili denar za financiranje ali sofinanciranje aktivnosti s področij izobraževanja, sociale, varstva okolja, kulture, športa in aktivnega državljanstva, stanovanjska politika mladih pa se še ni povsem izoblikovala. Na voljo so imeli 35 tisoč evrov, ki so se med drugim porabili za štipendije, razvoj infrastrukture, pridobivanje neformalnih znanj, izkušenj in kompe-tenc, večjo ponudbo kulturnih, zabavnih in športnih vsebin. Ker želijo imeti natančen pregled nad učinki strategije, bodo izvedli raziskavo delovanja mladih v MOV v obdobju izvajanja Lokalnega programa razvoja delovanja mladih.
Mladi so bolj aktivni
Odkar lahko mladi posamezniki in mladinske organizacije v MOV pridobivajo denar za izvajanje raznih aktivnosti, se je povečalo tudi število projektov za mlade, ocenjuje Dimitrij Amon, eden od pripra-vljalcev prve strategije. »Dosegli smo, da lahko mladi z organiziranjem aktivnosti sami vplivamo na izboljšanje kakovosti bivanja in ustvarjanja v MOV.« Tudi načel-nica Društva tabornikov RJZ Manca Dre-mel meni, da je Lokalni program razvoja delovanja mladih aktiviral mladino, »kar dokazuje pestrost projektov, razvoj infrastrukture in novoustanovljena društva. Manjka pa strokovno ovrednotenje učinkov programa, ki se bo letos iztekel, na podlagi tega pa lahko pripravimo novega. Poleg tega potrebujemo strateško ozave-
ščanje mladih o vsem, kar jim okolje nudi.«
Ena najštevilnejših mladinskih organizacij v občini Šaleški študentski klub se bo pri pripravi mladinske strategije za obdobje 2016-2020 zavzemala za več denarja za izvedbo in dvig kakovosti projektov, premagovanje pasivnosti mladih na lokalni ravni in boljšo informiranost, predlaga pa tudi pripravo novega razpisnega področja za financiranje delovanja mladinskih organizacij, natančneje za njihovo operativno delovanje in izvajanje programa.
Za kakovosten program potrebno celoletno delo vseh mladih
Pretekli vikend se je 14 predstavnikov devetih velenjskih mladinskih organizacij in Komisije za mladinska vprašanja posvetovalo o področjih, ki jih bo nova strategija zajemala, in načinih zbiranja predlogov mladih. Predsednica Mladinskega sveta Velenje Barbara Kelher obljublja, da se bodo vse organizacije zavzemale za vključevanje organizirane in neorganizirane mladine v pripravo strategije. »Zato bomo izvajali srečanja in posvetovanja z mladimi na šolah. Prav vse pa vabimo, da z idejami in predlogi kadarkoli pridejo v Mladinski center na Efenkovi 61 a, v eMCe plac v Rdeči dvorani ali v RMC Kunigunda v Gaudeamusu.«
Nov program razvoja delovanja mladih je potrebno pripraviti do jeseni, zato se bo zbiranje predlogov in oblikovanje strategije začelo takoj.
■
Visoko šolstvo je svoj delež že dalo
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 16
16
SPORT
Men
29. januarja 2015
Pred rokometaši Gorenja natrpan urnik tekem
Verjamejo, da lahko osvojijo državno prvenstvo in pokalni naslov, uvrstitev v četrtfinale v pokalu evropske rokometne zveze
Čez dobrih štirinajst dni bodo spet oživele domače rokometne dvorane, saj bodo najboljša slovenska moštva nadaljevala boje za čim več prvenstvenih točk. Za rokome-taše Gorenja, aktualne podprvake, ki nastopajo kar v treh tekmovanjih, bo tudi nadaljevanje zelo naporno. Pred novo tekmovalno sezono so ambiciozno napovedali, da želijo osvojiti državni in pokalni naslov, v pokalu evropske rokometne zveze pa se uvrstiti v skupinski del.
Po petnajstih krogih so v državnem prvenstvu na drugem mestu. Igralci Celja Pivovarne Laško pa v vodstvu in še edini brez poraza. Velenjčani so edini poraz doživeli v 11. krogu (31 : 32) prav s pivovaiji, a si z njim glave ne belijo preveč. Verjamejo, da se jim bodo v 24. krogu v svoji dvorani oddolžili z najmanj dvema goloma razlike. In če bodo preostalih enajst krogov končali brez izgubljene točke, bi končnico začeli s prvega mesta. Nato pa bo seveda odločilno, kako bodo igrali v sklepnem delu, ki bo
letos drugačen od prejšnjih. Naj spomnimo. Po 26. krogu rednega dela bodo najboljša štiri moštva igrala končnico za prvaka, za preostalih deset pa bo konec prvenstva. Iz lige bosta izpadla zadnja dva. Nov način tekmovanja v končnici bo vsekakor - kot zatrjujejo njegovi snovalci - veliko bolj zanimiv od prejšnjih, saj bodo v polfinalu igrali na dve zmagi, v finalu pa na tri.
V	pokalnem tekmovanju se je Gorenje skupaj s Celjani, branilci tega naslova, in članoma 1. B lige Koprom ter Dolom iz Hrastnika uvrstilo v sklepni del, ki bo konec marca. In kot smo že omenili, želijo biti tudi v njem najboljši. Če se bo to zgodilo, kar pa verjamejo, bi bil zanje to (šele) drugi pokalni naslov. Prvič so bili v pokalu najboljši v sezoni 2002/3, in tudi takrat je bil trener Ivan Vajdl.
V	pokalu Evropske rokometne zveze so z uvrstitvijo v skupinski del tega tekmovanja prvi cilj že dosegli. Zato bodo v nadaljevanju lahko igrali nekoliko bolj sproščeno. Pred
njimi je še šest tekem, tri doma in tri v gosteh. Po napredovanju v ta del so se sicer apetiti povečali, želijo še korak naprej, v četrtfinale.
Prva evropska tekma v tem letu bo na sporedu že v sredo, 11. februarja, v Nemčiji s Hamburgom, enim glavnih kandidatov za končno z zmago v tem za ligo prvakov najmočnejšem evropskem
klubskem tekmovanju. V skupini A (skupine so štiri) sta poleg Hamburga in Velenjčanov še švicarski Pfadi Winterthur in norveški Haslum Handbalklubb. Iz Nemčije se bodo vrnili naslednji dan, v četrtek, že v petek (v soboto bo Rdeča dvorana zasedena z drugo prireditvijo) pa bodo na prvenstveni tekmi 16. kroga gostili moštvo
S tekme z Zagrebom
Jeruzalema-Ormoža. Kljub utrujenosti po evropski tekmi jim gostje iz Prlekije ne bi smeli povzročati prevelikih težav, da si priigrajo prve prvenstvene točke v tem letu. Ne da bi podcenjevali Ormožane, lahko ugibamo, da bo to nasprotnik 'po meri' oziroma v pravem trenutku. Gorenjev trener seveda ve, da je pred njimi vroča pomlad oziroma
drugi del: »Priprave tečejo nemoteno. Resda manjkajo Benjamin in Senjamin Buric, reprezentanta Bosne in Hercegovine, ter Michal Szyba, ki igra za Poljsko. Vesel sem, da so na tem svetovnem prvenstvu. Upam le, da se bodo vrnili zdravi. No, nekaj težav je bilo s poškodbami oziroma boleznijo. Teden dni je bil zaradi obolelosti odsoten Luka Dobelšek, tudi rama Kristiana Bečirija še ni povsem brez bolečin, vse bolje pa okreva Niko Medved, ki se je poškodoval na četrtfinalni tekmi s Trimom v Trebnjem sredi decembra. Vemo, da bo drugi del zelo naporen, naš urnik tekem zelo natrpan, zato fantje zavzeto vadijo. Pravi so bili na gostovanju v hrvaškem glavnem mestu na tekmi z Zagrebom (36 : 36), udeležencem lige prvakov. Sicer pa vedo, da jih čakajo v tem delu tekmovanja odločilne tekme, a tudi vedo, da smo si zadali visoke cilje. Upam in želim si, da bi imeli veliko podporo gledalcev, veliko večjo, kot je bila v prvem delu. Mi pa se bomo trudili, da se jim bomo oddolžili z dobro igro oziroma izpolnitvijo naših in njihovih želja.«
■ S. Vovk
Enostavno sem si želel novih izzivov
Nogometaš Nik Omladič: v Sloveniji bi najraje nosil dres domačega Šmartnega
Tatjana Podgoršek
25-letni Šmarčan Nik Omladič je novo ime na seznamu slovenskih nogometnih legionarjev, ki so zaradi svojega znanja našli novega delodajalca v tujini. Po petih letih se je na začetku letošnjega januarja razšel z ljubljansko Olimpijo, v kateri je bil eden njenih najpomembnejših igralcev, in zvestobo obljubil nemškemu drugoligašu Eintracht Braunschweigu, v katerem sta si - mimogrede - pred več leti služila kruh tudi Danilo Popivoda in Rudi Istenič. Pogodbo s klubom, ki ima zelo dolgo tradicijo in drzno zastavljene
Nik Omladič je na nogometno zelenico stopil pri šestih letih v domačem Šmartnem ob Paki, 10 let pridno treniral in se učil nogometne igre. Pri tem so zelo pomembno vlogo odigrali njegov oče Alojz, nogometni trener ter družina, ki mu tesno stoji ob strani. Pri 16 letih je odšel v k velenjskemu Rudarju, katerem je v nadaljnjih 4 letih uspešno igral za kadetsko, mladinsko in člansko ekipo. Od tam ga je nogometna pot vodila v Ljubljano k Olimpiji, kjer pa se je po 5 letih zelo dobre igre v začetku leta 2015 odločil za odhod v tujino.
25-letni ofenzivni vezist Nik Omladič kariero pričakovano nadaljuje v tujini, in sicer pri nemškem drugoligašu Eintrachtu.
cilje, je podpisal za dve leti in pol.
Na vprašanje, ali se s prejšnjim klubom ni mogel dogovoriti zaradi denarja ali so razlogi za odhod v tujino drugi, je Nik Omladič odgovoril: »Po 19 letih igranja na slovenskih nogometnih zelenicah sem si enostavno želel novih izzivov v
svoji nogometni karieri. Videl sem jih v tujini predvsem zaradi boljših delovnih pogojev in s tem večjih možnosti napredovanja. Nekaj malega pa tudi zaradi boljšega zaslužka. Ta bo večji, predvsem pa dolgoročno zagotovljen.« Že od nekdaj si je želel pokazati nogometno znanje in sposobnosti v katerem od nemških nogometnih klubov, »saj dobro vemo, kaj pomeni nogomet v državi svetovnih prvakov.« Nik je potrdil, da mu je pri tem pomagal stric Gvido Omladič (tudi sicer nekdaj odličen šmarški nogometaš) skupaj s strokovnjaki. Minuli teden se je njegov novi klub vrnil s priprav v Španiji, kjer so trdo trenirali in odigrali nekaj tekem. Njegovi občutki so zelo dobri. Organiziranost kluba je na najvišji možni ravni, pogoji za treninge in tekmovanja so veliko boljši kot v Sloveniji, ambicije in cilji pa določeni zelo realno. Zelo pomembno je, dodaja Nik, tudi dejstvo, da v drugi nemški ligi nastopa kar polovica nekdanjih prvoligašev. In kakšna so njegova pričakovanja? »Povezana so predvsem z mojim napredkom in pa seveda z ambicijo zaigrati tudi v prvi nemški nogometni ligi.« Morda sedaj pričakuje povabilo v slovensko nogometno reprezentanco? Trenutno ga ne pričakuje, v prihodnosti pa morda.
Tako so igrali
Prijateljska tema v Rdeči dvorani
Gorenje - GRK Varaždin 1930 35:31 (16:14)
Gorenje: Zaponšek 20 obramb, Božovic 3 (1), Cehte 2, Medved, Skube 10 (1), Golčar 2, Šoštarič 4, Papež 5, Kleč 5, Gams 1, Nosan 1, Dujmovič 2. Trener Ivan Vajdl.
I.	A DRL - ženske,
II.	krog
Branik Maribor - Velenje 21 : 26 (10:11)
Velenje: Edita Amon (15 obramb), Simic, Gyorke, Tomic -, Ferenc 2, Nakic Milka 6 (5), Naglič 2, Nakic Branka, Amon Ines 3 (2), Mičic 3, Halilovic 10, Alekic. Trenerka: Snežana Rodic Sedemmetrovke: Maribor 6 (6), Vele-
nje 7 (8). Izključitve: Maribor 18 minut, Velenje 12 minut. Drugi izidi: Naklo Peko Tržič - Krka 24:28 (15:14), Ljubljana - Mlinotest Ajdovščina 19:29 (11:12), Zelene doline Žalec - Piran 32:25 (14:15), Ž.U.R.D. Koper - Celje Celjske mesnine 25:33 (14:14); Krim Mercator - GEN-I Zagorje (včeraj).
Vrstni red: 1. Krim Mercator 10 tekem
-	20 točk, 2. Zagorje GEN-I 10 - 18, 3. Piran 11 - 17, 4. Zelene doline Žalec 11
-	15, 5. Celje Celjske mesnine 11 - 13,
6. Krka 11 - 13, 7. Mlinotest Ajdovščina 11 - 12, 8. Ž.U.R.D. Koper 10 - 6, 9. Veplas Velenje 10 - 4, 10. Branik 11 -4, 11. Ljubljana 11 - 4, 12. Naklo Peko Tržič 11 - 2.
2 liga - vzhod 12. krog
Konstruktor ll : Šoštanj 6 : 2 (3263 : 3132 )
Šoštanj: Jug - 527 (0), Hasičič - 523 (0), Kramer - 528 (1), Sečki - 546 (1), Pintarič - 520 (0), Arnuš - 488 (0).
Prijateljska mednarodna tekma
Osijek - NK Rudar Velenje 2 : 1 (0: 0)
Konec prejšnjega tedna so nogometaši Rudarja v Novigradu odigrali prijateljska tekmo z Osi-jekom, ki je po jesenskem delu na predzadnjem mestu v prvi hrvaški ligi. To je bila njihova druga pripravljalna tekma. Tokrat nasprotnik ni bil tako močan kot pred dnevi graški Sturm, ki jih je, potem ko je bilo za njimi šele devet dni priprav, premagal s 6 : 0. Trener Jernej Javornik tokrat ni imel na izbiro vseh igralcev. Zaradi obolelosti oziroma poškodb so doma ostali Ivan Knezovic, Leon Črnčič, Dragan Jelic in Denis Klinar. Tekmo si
bodo bolj zapomnili po domačem sodniku, ki je kar trikrat piskal najstrožjo kazen. Dvakrat za Osiječane in enkrat za Velenjčane, uspešen izvajalec udarca z bele točke je bil Ivan Firer.
Začetna Rudarjeva enajsterica: Rozman, Krefl, Džinič, Kašnik, Dedič, Tolimir, Radujko, Kocič, Babic, Firer, Trifkovič. Drugi polčas: Rozman (od 56. Lovrec), Krefl (od 73. Gavranovič), Bolha, Jahič, Plesec, Radujko, Kocič (od 56. Sara-mati), Babic (od 82. Omerovič), Firer, Trifkovič.
V soboto bodo 'rudarji' gostovali pri Zagrebu, kjer naj bi se najprej pomerili najboljši enajsterici, nato pa drugi ekip obeh klubov.
■ vos
Pomembna zmaga Velenjčank
Otresle so se predzadnjega mesta
S tekmami 11. kroga so začele drugi del tekmovanja rokometašice v prvi ligi. Rokometašice velenjskega Veplasa so gostovale v Mariboru in po dobri igri zmagale s 26 : 21 ter se vsaj začasno otresle predzadnjega mesta. Po dobri igri v obrambi so kmalu povedle s 5 : 2. Žal jim prednosti ni uspelo zadržati oziroma še povečati, ampak so dovolile domačinkam, da so ob koncu prvega dela igre zaostajale le za gol. V drugem polčasu je bil scenarij skoraj enak.
Spet so ritem igre narekovale gostje, toda zelo bojevite Mariborčanke se niso predale in so na krilih odlične Tjaše Stankove (dosegla je kar 13 zadetkov) držale priključek. V zadnjih minutah pa so Velenjčanke končno le zlomile odpor domačih in z nekaj hitrimi protinapadi povišale razliko, ki je na koncu znaša pet golov. V sobotnem 12. krogu bodo gostovale v Naklem, kjer pričakujejo tretjo zmago glede na to, da so bile od Gorenjk boljše tudi na nedavni tekmi osmine finala pokala Slovenije. Zmagale so kar z 32 : 20, po prvem polčasu pa so vodile z 18 : 8.
■
■
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 17
29. januarja 2015
SPORT IN REKREACIJA
17
Državni rekord Nastje Govejšek
Plavalcem plavalnega kluba Velenje kar 19 medalj
Ljubljana - V nedeljo, 25. januarja, se je v Ljubljani končalo prvo od treh zimskih državnih prvenstev v plavanju. 410 plavalcev iz 27 klu-
Govejšek osvojila štiri zlate (50 m in 100 m prosto ter 50 m in 100 m delfin) in tri srebrne medalje (50 m hrbtno, 200 m delfin in 200 m prosto). V disciplini 50 m delfin je z rezultatom 26,42 odplavala nov absolutni državni rekord. Lastni rekord, dosežen novembra 2014, je izboljšala za 30 stotink sekunde. Kristjan Meža je prvič v svoji karieri osvojil naslov absolutnega
m prosto v postavi Kaja Breznik, Ana Unterlehner, Nastja Govejšek in Nuša Erjavec je osvojila bronasto medaljo. V kadetski konkurenci je Luka Geršak osvojil srebrno medaljo na 100 m hrbtno in bronasto medaljo na 200 m hrbtno. V finale so se uvrstili še Nuša Erjavec (100 m mešano, 50 m in 100 m prsno) in Žiga Suzič (50 m delfin) v absolutni konkurenci, Aida Jusic (50 m
REKLI 5Q ...
Nastja Govejšek je na letošnjem državnem prvenstvu dosegla že 99. državni rekord, kar je pri njenih 17 letih ogromen uspeh. Sploh, ker je več državnih rekordov v zgodovini slovenskega plavanja dosegla le Alenka Kejžar.
Nastja Govejšek nam je v ponedeljek po vrnitvi iz Ljubljane povedala: »Zelo sem bila
vesela, da sem izboljšala državni rekord na 50 metrov delfin. Tega uspeha tokrat nisem pričakovala, nekako sem ga bolj pričakovala pred mesecem dni na svetovnem prvenstvu v Dohi. Takrat ni šlo, čeprav sem bila odlično pripravljena. Verjetno je trema zahtevala svoj davek, saj je pritisk na svetovnem prvenstvu vseeno veliko večji kot na državnem. Nove tekme še bodo, zato že gledam
naprej. Sedaj grem na višinski trening v Sierra Nevado, kjer se bom v 50-metrskem bazenu pripravljala na svetovno prvenstvo, ki bo poleti v Kazanu.« Nastja ob tem že razmišlja, kako naprej po končani velenjski gimnaziji. Ni se še odločila, ali bo sprejela ponudbo za študij v ZDA, a o tem veliko razmišlja.
bov je štiri dni merilo svoje moči na absolutnem, mladinskem in kadetskem državnem prvenstvu. Med njimi je bilo 18 plavalcev Plavalnega kluba Velenje, ki so ponovno dosegli izjemen uspeh. Kljub odsotnosti Nine Drolc in Žige Cerkovnika, ki sta na študiju v ZDA, so plavalci osvojili skupaj 19 medalj, in sicer 6 zlatih, 8 srebrnih in 5 bronastih.
V	absolutni kategoriji so prejeli 6 zlatih, 7 srebrnih in 4 bronaste medalje, v kadetski kategoriji pa 1 srebrno in 1 bronasto medaljo.
V	absolutni konkurenci je Nastja
Atletika
Dobri rezultati
V soboto, 24. januarja, je bilo v Ljubljani prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U16, v nedeljo, 25. februarja, pa v Slovenski Bistrici prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U12. Atleti AK Velenje so dosegli dobre rezultate. Vice prvaka in dobitnika srebrne medalje pa sta postala Manca Cesar v skoku v daljino za pionirke U12 s preskočenimi 421 cm in Sebastjan Turinek, prav tako za pionirje U12, v teku na 60 m z odličnim časom 8,85 sekund.
državnega prvaka. To mu je uspelo kar dvakrat, na 50 m hrbtno in 50 m delfin. Poleg tega je osvojil še tri srebrne (50 m prosto, 100 m mešano in 200 m mešano) in dve bronasti medalji (100 m prosto in 100 m hrbtno). Kaja Breznik je osvojila eno srebrno medaljo na 100 m mešano in dve bronasti medalji na 100 m prosto in 100 m hrbtno. Srebrno medaljo je priplavala še moška štafeta 4 x 100 m prosto v postavi Kristjan Meža, Žiga Suzič, Aljoša Gradišek in Blaž Kugonič. Ženska štafeta 4 x 100
in 100 m hrbtno), Tamara Logar (50 m prsno), Tine Praprotnik
(100 m prsno), Miha Sušec (200 m hrbtno), moška štafeta 4 x 100 m mešano in ženska štafeta 4 x 200 m prosto v kadetski konkurenci. Poudariti moramo, da so se plavalci na letošnjem državnem prvenstvu izkazali tudi po doseženih rezultatih, saj so poleg državnega rekorda odplavali še sedem absolutnih klubskih rekordov.
■ Marko Primožič
Kegljanje
Šoštanjčani prepustili vodstvo Litiji
Šoštanjčani po 12. krogu prepuščajo vodilno mesto na razpredelnici. Doživeli so namreč nepričakovan poraz proti drugi ekipi državnih prvakov - ekipi Konstruktorja. Domači fantje, večinoma sicer vsi člani mladinske reprezentance ali pa prve ekipe, so tokrat Šoštanjčanom odčitali pravo lekcijo. Mariborčani so bili boljši tako v igri na polno, še posebej pa na čiščenje. Domačini so povedli z 2 : 1 in prednostjo 68 kegljev. V nadaljevanju so se gostje nekoliko prebudili in ko je že kazalo, da se bo srečanje končalo s 5 : 3, je poškodba Šoštanjčana pripomogla še do višjega poraza. Po bolečem porazu proti zadnjeuvrščeni ekipi Šoštanjčani prepuščajo vodilno pozicijo ekipi Litije 2001. Ta poraz je treba hitro pozabiti, saj nas že v soboto čaka težko srečanje z neprevedljivo ekipo Pergole. Naša zmaga in morebiten poraz Litije bi nas ponovno vrnila na prvo mesto, je po srečanju dejal trener Šoštanjčanov. Srečanje 13. kroga se bo začelo ob 14. uri na kegljišču trgovskega centra Pilon v Šoštanju.
Mlade vabijo na »brcarijo
«
Nogometni klub Šoštanj že 95 let omogoča organizirano treniranje in igranje nogometa in se trudi vzgajati otroke v dobre športnike in osebe. Klub je imel svoje vzpone in padce; po krizi, ki je v klubu trajala nekaj zadnjih let, pa se postavlja na noge in pred njimi, pravijo, je lepša prihodnost. Kljub omenjenim težavam je klubu uspelo ohraniti zdrave temelje in na igriščih se še vedno za žogo podi veliko otrok. Ob rednih treningih vsako leto organizirajo
zelo dobro obiskan nogometni kamp, letos pa bodo med zimskimi počitnicami prvič organizirali »brca-rijo«. To bo druženje ob igranju nogometa od 16. do 20. februarja. Vsak dan bodo udeleženci igrali in se družili v telovadnici OŠ KDK Šoštanj.
Vabljeni so vsi, ki nogomet že trenirajo, vsi, ki si želijo nogomet spoznati malo pobližje, in vsi, ki bi radi del počitnic preživeli aktivno in v dobri družbi. Prijave zbirajo do 12. februarja na tel. št. 041 399 723 (Jani) ali na email nk.sostanj@gmail.com.
■ NK Šoštanj
Francozija Maelie Froissart in slovenec Rok Smejič
Telemark sprint na Golteh
Odlično tekmovanje za svetovni pokal -Organizatorji opravili izpit
Po tekmah za svetovni pokal v telemark sprintu v Hintertuxu ter v Bad Hindelangu Oberjochu se je šestdeseterica najboljših tekmovalk in tekmovalcev preselila v Slovenijo, prvič na Golte nad Mozirjem, kjer so v dveh dneh odpeljali kar štiri vožnje za dve tekmi v konkurenci svetovnega pokala. Medtem ko so vodilni v tem športu potrdili svoje dosežke, so naši trije, brata Aleš in Rok Smejič in Jure Aleš, opravili solidno delo. Slednji je dosegel celo najvišjo letošnjo uvrstitev, 13. mesto. Dveh tekem v telemark sprintu za svetovni pokal
na Golteh se je 21. in 22. januarja udeležilo 15 smučark in 45 smučarjev, ki v letošnji sezoni nabirajo točke FIS za svetovni pokal. Organizatorji Smučarska zveza Slovenije, ZLTC Golte ter Ski Team Tovornik Slovenj Gradec so ob prizadevnem delu smučarskih delavcev na Golteh opravili skoraj nemogoče delo. Pripravili so smučarski poligon Medvedjak, tako da je zdržal štiri teke veleslaloma, terenski skok, vožnjo v snežno krožišče ter sprint v ravninskem delu do cilja. V torek so bile vremenske razmere izjemno dobre, v sredo pa je tekmo
krojila megla, ki je občasno zelo motila tekmovalce. Tekmovanje se je v zadovoljstvo vseh končalo brez poškodb, čeprav so nekateri tuji in domači smučarji menili, da so strmine nad hotelom ponekod pretrde in z ledenimi ploščami. Najboljših tudi to ni zadržalo, dosegli so primerljive uvrstitve kot drugje. Na torkovi tekmi z dvema vožnjama je v damski konkurenci dosegla najboljšo uvrstitev Švicarka Amelija Reymond, v moški konkurenci pa je prepričljivo zmagal Nemec Tobias Mueller. Na novi, sredini tekmi, je uspeh v ženski konkurenci ponovila Reymondova, med moškimi pa je Muellerja izrinil s prvega mesta Švicar Bastien Dayer. Tekmovalci slovenske ekipe so bili nekako v ran-gu uvrstitve s prejšnjih tekmovanj.
■ J. Miklavc
Berlot izenačil svoj najboljši dosežek
Karavana svetovnega pokala v nordijski kombinaciji se je po letu 2007 spet vrnila na Japonsko. Takrat je namreč v Sapporu potekalo svetovno prvenstvo, tekmovalci pa so minuli vikend tu ponovno merili moči. Edini slovenski predstavnik na tekmi je bil Gašper Berlot, član SSK Velenje. Na skakalnici Okurayama je s skokom 116 m zasedal 15. mesto, na 10-kilometrski tekaški preizkušnji pa je izgubil le malo in se veselil končnega 17. mesta. Za 25-letnika je bila to druga najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu. Le mesto boljši je bil na posamični tekmi januarja 2014 v
ruskem Čajkovskem.
Nordijski kombinatorci so v soboto, 24. 1., v Sapporu pod streho spravili še drugo posamično preizkušnjo (skok HS-134 in tek 10 kilometrov) zapored. Gašper Berlot se je tokrat uvrstil še mesto višje, s čimer je izenačil svoj najboljši dosežek na preizkušnjah te ravni iz lanskega Čajkovskega. Na skakalnici je zabeležil dvajseti rezultat, po menjavi smuči s tekaškimi je bil na progi 22., skupno pa za zmagovalcem zaostal minuto in osem sekund. Marjan Jelenko na Japonsko ni odpotoval, saj želi v domovini dokončno pozdraviti posledice nesrečne sankaške poškodbe.
V družbi ameriške legende
Šoštanjske odbojkarice so začetek leta preživele v družbi ene izmed najbolj obetavnih slovenskih odboj-karic Valentine Založnik. Pri svojih dvaindvajsetih letih je postala legenda ameriške univerzitetne odbojke. Mlada Savinjčanka, ki v višino meri kar 191 cm, se je med svojimi počitnicami v Sloveniji z veseljem odzvala povabilu Ženskega odbojkarskega kluba Šoštanj. Svojo vzornico so dekleta v dvorani OŠ Šoštanj nestrpno pričakovale in pozorno poslušale, ko je začela pripovedovati o življenju na Univerzi
v San Franciscu. »Treningi doma in v tujini se precej razlikujejo«, je bila njena prva izrečena misel o primerjavi, saj je pri nas večji poudarek na taktični igri in ne toliko na pridobivanju fizične moči, kot je praksa v Ameriki. Kljub vsemu odhoda v Združene države Amerike nikoli ni obžalovala, saj so ji omogočile popolno združitev njene največje ljubezni, odbojke s študijem marketinga. Iz vprašanj mladih vedoželjnih šoštanjskih odbojka-ric je bilo sklepati, da zna onstran oceana videti še kakšno Valentino.
Kamorkoli že jih bodo zanesle njihove športne in študijske poti, upamo, da se bodo vrnile in svoje znanje ter talente plemenitile v slovenskih klubih oz. reprezentanci.
Valentina legenda, kot jo kličejo v Ameriki, je obisk zaključila s podpisovanjem majic, ki bodo šoštanj-skim odbojkaricam še dolgo v lep spomin in ponos, da so dan lahko preživele s trikratno najboljšo izbrano igralko na konferenci, kar se ni še nikoli zgodilo v zgodovini njene univerze.
Andreja Moškon
■
■
■
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 18
MODROBELA KRONIKA
18-
Poledenelo vozišče Žganje in cigarete
29. januarja 2015
Velenje, 20. januarja - V torek dopoldne je voznica osebnega vozila zaradi poledenelega vozišča zapeljala s ceste Velenje-Polzela. K sreči se pri tem ni poškodovala. O stanju vozišča je seznanila policiste, ti so razmere na cesti preverili, in ker je bilo vozišče dejansko zelo poledenelo, so s tem seznanili cestno podjetje.
Prekratka razdalja
Velenje, 20. januarja - V torek popoldan sta pri odcepu za NOP trčili vozili. Do trka je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje. Sopotnica v enem od udeleženih vozil je v nesreči utrpela lažjo telesno poškodbo, povzročitelj nesreče pa si je prislužil plačilni nalog.
Tatici se ni izšlo
Velenje, 20. januarja - V torek je v trgovini C&A ženska hotela ukrasti budno, a ji je to preprečila trgovka. Ta ji je ob sproženem alarmu pri vratih iztrgala iz roke torbico. Osumljeni je sicer uspelo pobegniti, a brez ukradene bunde.
Šoštanj, 22. januarja - V noči na četrtek je bilo vlomljeno v Bar Brade v Gaberkah. Vlomilec je odnesel 50 evrov menjalnega denarja, tri litre žgane pijače in 20 zavojčkov različnih cigaret.
Trčil v robnik, potreboval potrdilo
Velenje, 23. januarja - V petek je pri nakupovalnem središču Velenj-ka hrvaški državljan izgubil oblast nad vozilom in trčil v robnik. Pri tem je poškodoval vozilo. Policisti so mu izdali potrdilo o poškodovanem avtomobilu, ki ga je potreboval na mejnem prehodu.
Sum je bil pravilen
Velenje, 23. januarja - V petek dopoldan so policiste klicali v Inter-spar v Šalek. Sumili so, da je njihov delavec izvedel tatvino izdelkov v trgovini. Policisti so pregledali nadzorne kamere ter vozilo osumljenega in izdelke tudi našli. Čaka ga kazenska ovadba.
Eden ustavil, drugi ne
Velenje, 24. januarja - V soboto okoli 21. ure se je na prehodu za pešce na Cesti talcev zgodila prometna nesreča, v kateri se je poškodovala peška. Ta je pravilno prečkala vozišče na prehodu za pešce. Pred prehodom ji je voznik osebnega avtomobila ustavil in ji dal prednost. V tistem pa je pripeljal drugi voznik, ki pa ni ustavil. S prednjim delom vozila je trčil v peško. Ta je najprej udarila z glavo v vetrobransko steklo, nato pa padla po vozišču.
Nepravilno vključevanje
Velenje, 25. januarja - V nedeljo okoli 19. ure se je pri piceriji Skalca zgodila prometna nesreča. Botrovalo ji je nepravilno vključevanje v promet. V trčenju, do katerega je prišlo, je eno od vozil odbilo na parkirni prostor. Ena oseba se je v nesreči poškodovala.
Rešili
ranjeno
psičko
Šoštanj, 25. januarja - Šoštanjski gasilci so v nedeljo, ko so šli na eno od številnih poti, mimogrede rešili še kužka, ki ni mogel hoditi in je nemočen ležal za cesto.
Naložili so ga v kombi in peljali k veterinarju. Ta ga je pregledal, po čipu pa ugotovil tudi, da gre za psičko Lino in kdo je lastnik.
Gasilci so pripovedovali, da je bila Lina, ko je zagledala lastnika, tako vesela, da je kljub bolečinam vstala in začela hoditi.
■ mkp
Lina je rešena.
Iz policijske
Preganjalcev ni bilo
Velenje, 21. januarja - V sredo v prebu-jajočem jutru, malo po 4. uri, so šli policisti pred lokal Caffe Inn. Tam naj bi neznanci preganjali občana. Teh niso srečali, so pa občana, s katerim so se pogovorili. Izkazalo se je, da je preganjavico povzročil alkohol. Policisti so občana opozorili in ga napotili k počitku.
Glasno na obisku
Velenje, 23. januarja - Petkov obisk v enem od stanovanj na Goriški cesti je z gla-
snim govorjenjem in glasno glasbo okoli 23. ure zmotilo enega od stanovalcev v bloku. Policisti so se zato napotili do stanovanja, kjer so imeli obisk in bili med pogovorom občasno tudi bolj glasni. Njihovo opozorilo je zaleglo, po odhodu policistov je bila debata tišja.
Zasegli tri avtomobile
Šmartno ob Paki, Velenje, 24. januarja
- V petek so policisti v Šmartnem ob Paki vozniku zasegli avto. Vozil ga je v času, ko je zanj veljal ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Poleg tega je vozil
SLUJAR
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskiidoljiia.si
GOZDARSKA PRIKOLICA UNIFORST ECONOMY samo 15.050,00_€
Prodaja, servis, rezervni deli!
AKCIJA! OLJE TESTEROL, 4 L, za . mazanje verig 8,90 €
VISOKO TLAČNI ČISTILCI MICHELIN MPX 130R 1S7,9C€ MPX 140L 299,90$ 150 HL 1.552T60€
VESNA IN TOPLA! že od 61,00 € (Od 45 Ah do 150 Ah)
Z VAMI IN ZA VAS!!!
vinjen. Alkotest mu je pokazal 0,47 grama na kilogram alkohola v izdihanem zraku. Naslednji dan pa so avto, ki ga je voznik vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, zasegli v Velenju. V zgodnjih jutranjih urah pa še enega. Tega je vozil večkratni kršitelj cestnoprometnih predpisov. S kraja je sicer pobegnil, a so ga policisti prepoznali.
Motil tankanje
Velenje, 25. januarja - V soboto okoli 14. ure je na bencinskem servisu OMV na Selu kršil javni red in mir vinjeni gost. Nadlegoval je druge in motil delovni proces. Policisti so mu napisali plačilni nalog.
Moteče trobljenje
Velenje, 25. januaija - V soboto malo po 22. uri so si na parkirišču pri TUŠ-u gostje dali duška s trobljenjem, s tem pa motili bližnje stanovalce. Eden od njih, s Tomšičeve, je za posredovanje zaprosil policiste. Ti so kršitelju napisali plačilni nalog.
Pri prijatelju ga je zmerjal
Velenje, 25. januarja - V soboto malo po 16. uri je Velenjčan poklical policiste. Pri prijatelju, kjer je bil na obisku, ga je zmerjal in mu grozil neznanec. Policisti so opravili pogovor z obema, kršitelju pa za nedostojno vedenje napisali plačilni nalog.
On bi še, a mu niso dali
Velenje, 26. januarja - V ponedeljek popoldan je v lokalu Sviti bar na Kardeljevem trgu gost zahteval alkoholne pijače. Ker jih ni dobil, je razgrajal. Policisti pravijo, da gre za njihovega stalnega znanca. Za nespodobno vedenje so ga oglobili.
Nov šok po kraji sefa
Vlomilec je odpeljal in potem pripeljal nazaj tudi oškodovančev avto
Velenje - Zgodba z ukradenim sefom na Tomšičevi 10 v Velenju, ki se je zgodila 19. januarja proti večeru, ko je vlomilec po vlomu skozi balkonska vrata iz stanovanja skozi glavna vrata odnesel težak sef, v njem pa za blizu 40.000 evrov gotovine in drugih stvari, se s tem še ni končala.
Vlomilec (ali vlomilci) je bil tako predrzen, da je za nekaj časa odpeljal tudi oškodovančevo vozilo. Ključ je našel v sefu. Z njim je prevozil 16 kilometrov, voziti je moral tudi po blatu, kar je bilo vidno na pnevmatikah. Potem je vozilo pripeljal nazaj pred blok. Parkiral ga je tri parkirna mesta stran od tam, kjer je bilo vozilo parkirano prej. Na njem je pustil odprt prtljažnik in šipe.
»Avto je temeljito pregledal, vzel pa sončna očala, profesionalne puščice za pikado, zlato zaponko za kravato ter dva potna lista in prometno dovoljenje,« je ves zgrožen in v šoku pripovedoval oškodovanec Edin Huremovic.
Kot smo že poročali, se je oškodovanec s svojo »izkušnjo« javno izpostavil. Preko spleta je tistemu, ki bi z informacijami (in dokazom) privedel do storilca, ponudil tudi denarno nagrado, sprva v višini 1.000 evrov, zdaj znaša že 2.000 evrov.
■ mkp
Vlomilec je z avtom prevozil 16 kilometrov in iz njega pobral,
kar je našel. (foto: E.H.)
l/t
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 19
29. januarja 2015
UTRIP
19
Gasilci-smučarji so se pomerili na Golteh
Škalčani pometli z vso gasilsko Savinjsko-šaleško regijo
Na 9. pregledni smučarski tekmi gasilcev Savinjsko-šaleške regije v veleslalomu so se minulo soboto »udarili« na Golteh predstavniki gasilskih zvez oz. 12 gasilskih društev s tega območja. S svojo udeležbo so povsem zatajili Zgornjesavinjčani, med gasilci iz Šaleške in Savinjske doline pa so suvereno slavili gasilci iz Škal, ki so osvojili 475 točk pred PGD Prebold, Drešinja vas, Marija Reka s 314 točkami ter tretjeuvrščenim PGD Latkova vas 216. Gasilska ekipa Šoštanj - mesto je s 199 točkami osvojila četrto mesto, gasilci iz Šaleka pa so s prismu-čanimi 185 točkami »zaslužili« še vedno zelo dobro peto mesto. V posamezni konkurenci so prva mesta v starostnih kategorijah pobrali Škalčani Bernarda Veternik, Stane Tepej, Aleš Rednjak, drugo mesto pa si je prismučal Robert
Krk. Tekma je potekala na progi Blatnik v težkih zimskih pogojih, ob močnem severnem vetru s sneženjem ter po zasneženi progi z ledeno podlago. Tako je bila vsaka vožnja »z modro lučjo« dosežek zase in preizkušnja telesne usposobljenosti 59 gasilk in gasilcev. Organizatorji tekme iz štirih gasilskih zvez, ki jim predseduje Janko Žuntar, so bili razočarani, saj je svoj čas nastopilo več sto gasilcev na smučeh, tokrat pa bistveno manj. Vsakoletno področno tekmovanje gasilcev je pomembno tudi zaradi krepitve telesne pripravljenosti, medsebojne povezanosti in druženja.
Ob tekmovanju so povedali:
Stane Tepej, PGD Skale:
Tekmovanje je morda res najprej druženje, a je hkrati utrjevanje telesne moči in psihične zbranosti, ki sta pomemben pogoj za izvajanje gasilske službe, sodelova-
nje na intervencijah ter hitro presojanje. Zadovoljen sem s svojim uspehom in ekipno zmago PGD Škale, saj smo si utrdili samozavest ter s prvimi in ostalimi dobrimi uvrstitvami potrdili ugled našega društva.
Klavdija Stropnik, PGD Pesje:
Doslej sem se udeležila že več smučarsko-gasilskih srečanj s tekmovanjem za naše društvo. Vesela sem, da se to odvija kot resno tekmovanje in druženje hkrati, da se gasilke in gasilci spoznavamo med seboj. Tekma na Golteh je bila tudi prijetno zabavna kljub težjim tekmovalnim razmeram zaradi vremena. A je na koncu prijeten občutek, če lahko svojim gasilskim prijateljem prismučaš kakšno ugledno uvrstitev. To koristi tudi gasilski taktiki, zato bi bilo še več športno-rekreacijskih srečanj nuja.
Matic Vodončnik, PGD Salek:
Proga Blatnik ni bila blatna, ampak zelo zasnežena, vožnja pa zaradi tega dokaj zahtevna. To je dosežek, ki sem ga vesel, saj sem tako kot gasilec še bolj kompleten, saj gre za utrjevanje gibalne forme, krepitev mišic in obvladovanje hitrosti; vse to operativni gasilec potrebuje tudi ob gasilskih intervencijah. No, dobro je tudi za omembo našega PGD Šalek, saj se vsi trudimo, vsak po svojih močeh in znanju. Takšnih srečanj in športnih aktivnosti bi si želel še več.
■ J. M.
Gasilci PGD Škale so bili najuspešnejši na smučeh na Golteh tako posamezno kot
tudi ekipno.
Zgodilo se je ...
od 30. januarja do 5. februarja
■	Leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj; prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja leta 1893; to sta bili največji in najbolj tragični nesreči v dosedanji zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 7, v drugi pa 20 rudarjev;
30. januarja 1963 je ObLO
Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi sedeža občine iz Šoštanja v Velenje;
■	konec januarja leta 1983 je v Velenje na šolanje oziroma usposabljanje prispelo 170 Libijcev;
delavci temeljnih organizacij
združenega dela Rudnika lignita Velenje, Elektrostrojne opreme in Plastike ter delavci enovitih delovnih organizacij Avto-park, Elektrofiltrski elementi in Tisk so se 31. januarja 1978 na referendumu odločili za združitev v Sestavljeno organizacijo združenega dela Rudarsko elektroenergetski kombinat - SOZD REK Velenje, delavci temeljnih organizacij združenega dela Termoelektrarne Šoštanj pa so se o tem odločili na referendumu 5. februarja istega leta;
■ 31. januarja 1992 se je iztekel natečaj za nov velenjski grb, na katerem je prvo mesto osvojil predlog grba Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča, ki je danes
Fotografija: velenjski premogovnik okoli leta 1900 (Foto
Arhiv Muzeja Velenje)
tudi uradni grb Mestne občine Velenje;
- po zasedbi in razkosanju Slovenije je v velenjski občini okupator za župana postavil velenjskega trgovca in posestnika Richarda Tischlerja, a nacisti z njim niso bili zadovoljni in glavno besedo na občini je imel Sepp Fellner, ki je prišel v Velenje z nacisti in je postal drugi okupatorjev župan v Velenju; od 1. februarja 1942 do konca okupacije je bil velenjski župan zagrizen nacist Hans Kriutz, gostilničar s slovenskimi koreninami iz Koilacha v Avstriji;
-	članica Smučarskega kluba Velenje Saša Silovšek je februarja leta 1987 postala jugoslovanska državna prvakinja v smuku;
-	2. februarja 1990 je bil v Šoštanju ustanovni občni zbor Šaleške kmečke zveze;
-	leta 1931 se je 2. februarja rodil velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju;
-	3. februarja 1976 so po 101 metru vrtanja predrli cestni tunel pod Šaleškim gradom na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem.
■ Damijan Kljajič
KAMNOSEŠTVO PODPECAN SEBASTJAN,
Salek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300
GSM: 070 849 569, del. čas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure
Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov.
www.kamnnsestvD-pDdpecan.si
DO KONCA FEBRUARJA
POPUST
NA VSE STORITVE
hU
oroskon
Oven 21. 3. - 20. 4.
Z današnjim dnem se boste morali vrniti v resničnost. To ne bo čisto lahko, saj bo pristanek v realnosti precej trd. Odtujenost med vami in partnerjem bo zaradi zadnjih dogodkov še večja kot je bila. Nevarno bo, ker vam postaja vseeno. In to mu boste dali tudi jasno vedeti. S tem boste prilili kapljo čez rab, saj se bo takoj začel obnašati drugače do vas. Brez skrbi, preveč dobro ve, kaj bi izgubil, če izgubi vas. Tisti, ki imate otroke, boste imeli v teh dneh polne roke dela z njimi. In to ne glede na njihovo starost. Od vas bodo želeli nemogoče, kar vas bo močno ujezilo. Brez oklevanja jim to povejte in dokažite, da tokrat mislite resno. Nemirni boste tudi ponoči, saj vam skrbi ne bodo pustile spati.
Bik 21. 4. - 20. 5.
Priznajte, dolgočasite se. A za to ste krivi sami. Prijatelji vas vabijo v svojo družbo, vi pa ste postali pravi zimski zapečkar. Še pri načrtovanju prihodnosti, ki je v teh dneh že nujnost, saj se boste spet soočili z negotovim položajem, ne bo šlo tako kot si želite. Načrte boste ravno v teh dneh vsaj še dvakrat menjali. Ker sprememb nimate najbolj radi, vas bo to spravilo v slabo voljo. Ne stresajte je na vse okoli sebe, saj boste potem še bolj nesrečni. Začnite razmišljati tudi o menjavi kraja bivanja, saj bo to za mnoge bike najboljša možna rešitev. In čim manj se smilite sami sebi. Nihče vam ne bo pomagal, če si ne boste tudi sami. Tega se vedno premalo zavedate. Nekdo od sorodnikov vam bo ponudil rako. Ne bodite ponosni, sprejmite jo. Časi niso takšni, da bi lahko izbirali.
Dvojčka 21. 5. - 21. 6.
Zadovoljni boste, ker boste finančno odlično prišli skozi čeri, ki vam zadnje čase niso pustile spati. Izkoristili boste priložnost, ki je bila malo tvegana. Izkazalo se bo, da se je tveganje tokrat res izplačalo, saj boste privarčevali, pa še veliko si boste lahko privoščili. Srečni boste tudi, ker boste imeli več časa za branje in druge konjičke, ki vam vedno polepšajo življenje. Pozimi si zanje po navadi vzamete največ časa intudi letos bo tako. Takrat znate biti tudi sami, kar sicer ni ravno vaša odlika. V naslednjih dneh vam ne bo preveč uspevalo, da bi se družili le sami s sabo, saj boste nenehno v družbi. Ker bo dobra, ne bo težav. Nekaj pa jih bo z zdravjem. Krivi ste sami, saj dobro veste, kje ste grešili. Kot dobro veste tudi, da ste zadnje teden premalo naredili zase.
Rak 22. 6. - 22. 7.
Z malo potrpežljivosti in sodelovanja boste težko poslovno situacijo razrešili mirno, brez večjih pretresov za okolico. Na koncu bodo vsi okoli vas zadovoljni, vi pa ne. Vi si boste le oddahnili, saj dobro veste, da se zna vse skupaj že kmalu ponoviti. Upate lahko le, da ne tako kmalu, da se ne bi prej spet postavili na svoje noge. Partnerju ne bo vseeno, ko vas bo opazoval in oblam vedel, da vam ne zna pomagati. Ne bo ravno ravnodušen do vas, se bo pa umikal v svoj svet. Zato, ker ne ve več, kako se naj vam približa. Tokrat morate ta korak storiti vi. Naslednji dnevi bodo krepka preizkušnja za vajino zvezo. Če se boste spremenili, se bo vse dobro izteklo. Partner namreč ne potrebuje veliko, da mu bo jasno, da je med vama še vedno vse dobro.
Lev 23. 7. - 23. 8.
Zaradi osebne sreče boste v naslednjih dneh kar prekipevali od dobre volje in energije. Slabo obdobje bo čisto zares preteklost. Ker boste ves čas nasmejani in polni iskrivih besed, boste veliko med ljudmi, s katerimi boste govorili isti jezik. Ker boste večino obveznosti v teh zimskih dneh začasno postavili na stranski tir, je sedaj res pravi čas za to, da nadomestite, kar se vam zdi zamujeno. V službi pa vseeno poskrbite, da bo vse teklo tako kot je treba. Nekdo vam ves čas gleda pod prste, zato previdnost ne bo odveč. A tokrat vam tudi to ne bo težko. Vse vam bo šlo od rak, tudi pomirjanje nevoščljivcev. Sveže zaljubljeni boste v sedmih nebesih, tudi tisti, ki ste v dolgotrajnih zvezah, se ne boste mogli pritoževati. V dvoje vam bo v teh dneh resnično najlepše.
Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti slabovoljni in zadirčni. Raje se poskusite sprostiti in pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Sreča bo v naslednjih dneh na vaši strani. Uživajte v prostih trenutkih, ko pa delate, delajte predano in zelo pazljivo. Postali ste namreč raztreseni, kar ni ravno ena od odlik, ki bi vas zaznamovala v preteklosti. Vzemite si več časa za druženje z družino, pa tudi prijatelji. Ti vam zadnje čase res manjkajo, a ste se nekoliko odtujili. Če boste pripravili dobro zabavo, bodo to hitro pozabili. Pa ne odlašajte iz dneva v dan, storite to že ta konec tedna. Zdravje bo solidno, spanje pa iz dneva v dan bolj mirno.
Tehtnica 24. 9. - 23. 10.
Za vami je veliko delo, zato si boste lahko oddahnili. Zvezde pa vam v teh dneh priporočajo, da se ukvarjajte le s svojim življenjem, druge pa pustite na miru. Sploh tiste, ki čisto drugače mislijo in čutijo. Ne boste jih spreobrnili, zato bi lahko vaše besede povsem narobe razumeli. Tokrat bo res bolje, če se, tudi če boste zelo jezni, ugriznete v jezikin molčita. To si na glas povejtetudi, ko boste zelo jezni. In uživajte v dneh, ki bodo pravzaprav za vas osebno lepi. Bližnji sorodniki bodo od vas pričakovali več kot jim lahko nudite. Ne pustite jih v negotovosti. Povejte jim, kaj si mislite in koliko jim boste pripravljeni pomagati. Nedelja bo vesela, vi pa tudi! Ponedeljek bo prinesel službene skrbi, ki pa ne bodo tako velike, da bi vas prestrašile.
Škorpijon 24. 10. - 22. 11.
Partnerju ima zadnje čase do vas velika pričakovanja, ki jih ne razumete povsem. Čeprav ga iskreno ljubite, si boste hoteli vzeti nekaj časa le zase. To nikoli ni bil problem, sedaj pa očitno bo. Morda ste kaj spregledali, zato bodite pozorni, kaj se dogaja doma in okoli vas. Partner ni brez razloga drugačen, kot ste ga vajeni. Žal bo vaš imunski sistem še nekaj dni precej oslabljen, zato pazite nase. Prav bi vam prišel vsaj nekajdnevni zimski odklop. Če si trenutno ne morete privoščiti počitnic, poskrbite, da bodo proste urice kvalitetno preživete. In da boste v njih našli dovolj prostora zase in za svoje najbližje. Tisti, ki imate otroke, se jim poskušajte bolj posvečati. Četudi tega ne pokažejo, vas zelo potrebujejo.
Strelec 23. 11. - 21. 12.
Kot vse kaž.e so na obzorju velike življenjske spremembe. Zato vam nekaj denarja v nogavicah ne bi škodilo. Če ne boste eksistenčno ogroženi, se boste tudi lažje odločili za spremembo, ki bo žal nujna. V vašem okolju ni več dovolj poslovnih izzivov za vas, zato jih morate nujno poiskati drugje. To lahko za sabo potegne niz dogodkov, tudi selitev. Ljubezen? Vse po starem, tako da ste lahko vsaj tu zadovoljni. Vez med vami in partnerjem bo namreč vsak dan močnejša. In če gre v ljubezni vse le navzgor, se to pozna tudi na drugih življenjskih področjih. Vsaj pri vas se bo. Polni boste idej, vedeli pa boste tudi, da za vse še ni prišel pravi čas. Ne govorite o njih, da vam jih kdo ne spelje. Pazite tudi, ko boste izbirali sodelavce. Niso vsi zaupanja vredni.
Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Vaše življenje se bo v teh dneh začelo umirjati. Končno boste vse bolj mirni tudi vi. To ste res nujno potrebovali, zato si boste oddahnili. Ko bodo velike težave preteklost, pa boste sami poskrbeli, da pridejo male. Ker brez vsaj malo stresa sploh ne znate več živeti. Tokrat bo zanj poskrbel tudi partner. Želel si bo nekaj, česar vi ne boste podpirali. Napetost med vama bo precejšnja, najhuje pa bo ob koncu tega tedna. Ne bodite le tihi opazovalec, na glas povejte, kaj si mislite in zakaj dvomite v njegovo odločitev. To bo lep začetek, da stvari dobro predebatirata in skušata najti kompromise med vajinimi pogledi na prihodnost. Ponosni boste na uspeh vašega bližnjega, kar mu boste tudi pokazali. Vesel bo. Ponosni pa boste tudi nase, saj boste končno zadovoljni sami s seboj.
Vodnar 21. 1.-20. 2.
Odločiti se morate. Preveč na glas govorite o svojih načrtih, ki so sicer dolgoročni. Marsikaj se lahko zgodi, zato bodite raje tiho, dokler ne bodo stvari tako daleč, da boste vedeli, da jih boste res izpeljali. Ne razmišljajte preveč o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če ne bi šlo po vaših željah. Da bi se človek vnaprej razburjal, res ni najbolj modro, čeprav ste vi zadnje čase nagnjeni k temu. Če se boste v poslovno situacijo, ki žal ni najbolj rožnata, preveč čustveno vpletali, pa boste vsak dan bolj nemirni. V teh dneh bosta nestrpnost in nemir vaša najhujša sovražnika. Ko se boste sprijaznili, da ne morete dobiti vsega, kar si želite, bo vse lažje. Trma bo tokrat pozitivna, zato se je ne sramujte. Tokrat jo bo razumel tudi partner, ki vam jo sicer pogosto očita.
Ribi 21. 2. - 20. 3.
Zadnje čase imatetisoč in en izgovor za vse, kar se vam dogaja. Niste pa si še pripravljeni priznati, da ste za veliko stvari, ki vas močno utrujajo, krivi sami. Tudi zato, ker si nenehno le obljubljate, da se boste spremenili, tega pa ne storite. Včasih se vam zdi, kot da živite nad oblaki, saj vas v trenutkih, ko vam je najhuje, pogosto reši sanjarjenje. Nič narobe, če le ne boste pretiravali z njim. Dobro veste, da se je slej kot prej treba spustiti v realnost. In ta bo za vas prišla že v naslednjih dneh. Strah vas je zavrnitve, čeprav slutite, da do nje ne bi prišlo. Zberite pogum. Če ga boste, bo končno vse steklo tako, kot si že dolgo želite. Zdravje bo še krhko, zato se naporov lotevajte z glavo. In poskrbite tudi za vitamine.
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
OS 205 53 52
MAJuimejrniimMANiH mmAJAiecv
107.8 N 5a.di0.
Velenje
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 20
20
TV SPORED
našijs
29. januarja 2015
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,	Sreda,
29. januarja	1	30. januarja	1	31. januarja	1	1. februarja	1	2. februarja	1	3. februarja	1 4. februarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
15 Točka preloma, ponov. Poročila ob petih
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Vem!, kviz
11.10	Turbulenca: Ko je pes težava
11.40	Odprta knjiga
12.35	Evropski magazin
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	S Trevorjem McDonaldom po
mogočnem Misisipiju, 3/3
14.15	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila 15.10	Mostovi Hidak 15.45	Pim in Pom, ris.
16.1 17.0
17.15	Šport
17.25	Ugriznimo znanost
18.00	Infodrom
18.10	Živalski čira čara, ris.
18.15	Bacek Jon, ris,
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.30	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Sveto in svet
00.25	Ugriznimo znanost
00.55	Dnevnik, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Slastni prigrizki, ris.
07.05	Pokukajmo na zemljo, ris.
07.10	Zoran in Žarko, ris.
07.15	Slastni prigrizki, ris.
07.20	Prihaja Nodi, ris.
07.25	Medvedek, ris.
07.30	Svet živali, ris.
07.35	Neli in Cezar, ris.
07.45	Mili in Moli, ris.
07.55	Živalski čira čara, ris.
08.00	Pujsa Pepa, ris.
08.05	Slastni prigrizki, ris.
08.10	Male sive celice, kviz
08.55	Infodrom, ponov.
09.00	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro, ponov.
12.30	Točka, glasb. odd.
13.30	Glasnik
14.00	Bleščica, odd. o modi
14.30	Po Braziliji z Michaelom
Palinom, 4/4
15.30	Everest - film o nemogočem,
dokum. odd.
16.30	Mostovi Hidak
17.00	Pričevalci: Stanislav Cikanek
18.30	Pot spomina - Auschwitz,
dokum. odd.
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Deteljice
20.00	Umetnostno drsanje - ep, plesni pari, vkjuč. v prenos
22.00	Sodobna družina (III.), 15/24
22.25	Polbrat, 2/8
23.10	Avtomobilnost, ponov.
23.45	Točka, glasb. odd.
00.30	Zabavni kanal
pop
i06.00	24ur, ponov.
07.00	Drobižki, ris.
07.05	Angelina balerina, ris.
07.35	Tara, ris.
08.00	Queen Latifah show, am. ser.
08.45	Tv prodaja
09.00	Moje srce je tvoje, nan.
09.55	Tv prodaja
10.10	Barva strasti, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Toskana, ljubezen moja, nan.
12.55	Tv prodaja
13.10	Preprosto italijansko, ang. ser.
13.45	Ana kuha
14.20	Queen Latifah show, am. ser.
15.15	Moje srce je tvoje, nan.
16.10	Barva strasti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.15	Toskana, ljubezen moja, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Epilog
21.05	Seznam strank, am. film
22.50	24ur zvečer
23.20	Vohun v nemilosti, nan.
00.15	Obdarjen, nan.
00.45	24ur zvečer
01.15	Zvoki noči
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna
oddaja
10.30	Oglasi
10.35	Pop Corn: Dejan Vunjak
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Videospot dneva
12.05	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike!
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Naj viža: Ognjeni muzikanti,
ans. Kolovrat
21.15	Regionalne novice
21.20	Jesen življenja - izbor 2014
22.00	Iz oddaje Dobro jutro
23.30	Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro 10.15 Vem!, kviz 11.05 Ugriznimo znanost
12.00	Sveto in svet
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak 15.45 Mali kralj, ris.
15.50	Vipo, ris.
16.00	Kapitan Sabljezobi, 18/26 16.15 Osmi dan
17.00	Poročila, vreme, šport 17.25 Razred zase
18.00	Infodrom
18.10	Pujsek Bibi, ris. 18.25 Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	20 let Veselih Štajerk 21.25 Med valovi
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.10	Polnočni klub
00.20	Dnevnik, ponov.
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal
TV SLO T
06.00 Otroški kanal 07.00 Slastni prigrizki, ris. 07.05 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.10 Zoran in Žarko, ris. 07.15 Slastni prigrizki, ris. 07.20 Prihaja Nodi, ris. 07.25 Medvedek, ris. 07.35 Svet živali, ris. 07.40 Neli in Cezar, ris. 07.45 Mili in Moli, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Pujsa Pepa, ris. 08.05 Slastni prigrizki, ris. 08.10 Firbcologi, ponov. 08.35 Infodrom, ponov. 08.40 Impro Tv, odd. za mlade 09.10 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro, ponov. 12.40 Točka, glasb. odd. 14.10 Športni izziv 15.20 Avtomogilnost 15.50 Migaj raje z nami, odd. za
razg. življ. 16.25 Rokomet, sp (M): polfinale,
prenos iz Dohe 18.10 Nord. smuč., sp, smuč. skoki
(M), vključ. v prenos 19.50 Rokomet, sp (M), polfinale,
vključ. v prenos 20.30 Umet. drsanje, ep (M), vključ.
v prenos 22.10 Krivda, 1/3 23.00 Veseli dogodek, koprod. film 00.45 Točka, glasb. odd. 01.35 Zabavni kanal
pop
24ur, ponov. Drobižki, ris. Angelina balerina, ris. Doktor Glavca, ris. Minuscule, ris. Queen Latifah show, am. ser. Tv prodaja
Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja
Toskana, ljubezen moja, nan. Tv prodaja
Preprosto italijansko, ang. ser. Ana kuha
Queen Latifah show, am. ser. Moje srce je tvoje, nan. Barva strasti, nan. 24ur popoldne
Toskana, ljubezen moja, nan. 24ur, vreme 24ur
Beležnica, am. film 24ur zvečer
Serijski naklepi, am. film Eurojackpot
Serijski naklepi, nad. filma Gora skrivnosti, am. film 24ur zvečer Zvoki noči
07.00 07.10 07.40 07.50 07.55 08.45 09.00 09.55 10.10 11.05 11.20 12.55 13.10 13.45 14.20 15.15 16.10 17.00 17.15 18.55 19.00 20.00 22.15 22.45 23.15 23.20 00.20 01.55 02.25
©
.55 Napovedujemo .00 Dobro jutro, informativna
06.10	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Bine
07.20	Vetrnica
07.25	Timotej hodi v šolo, ris.
07.50	Tabaluga, ris. nan.
08.15	Studio Kriškraš: Hokej
08.35	Ribič Pepe
08.55	Firbcologi
09.25	Male sive celice, kviz
10.10	Infodrom
10.25	Razred zase: Kekec, ponov.
11.00	Iskanje carskega zaklada Romanovih, dokum. odd.
11.55	Tednik, ponov.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.20	Na vrtu, izob. odd.
13.55	O živalih in ljudeh, izob. odd.
14.20	Komisar Rex (XII.), 4/12
15.15	V Fokusu: Ženske v veliki vojni
1914-1918, dokum. odd.
15.55	Segrevanje planeta, dokum. odd.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Velika imena malega ekrana:
Matija Milčinski, 1. del
18.15	Aplavzi!
18.30	Ozare
18.40	Peter Zajec, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Cirque du Soleil: Amaluna
21.00	Nekega lepega dne, ang. film
22.40	Poročila, vreme, šport
23.15	George Gently, 3/4
00.45	Ozare, ponov.
00.50	Dnevnik, ponov.
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
07.00	Ziv žav
sledi	Svet živali, ris.
07.05	Vivi Vijak, ponov.
07.15	Zanov svet, ris.
07.20	Živalski čira čara, ris.
07.25	Minuta v muzeju, ponov.
07.30	Larina zvezdica, ris.
07.40	Zajček Belko, ris.
07.45	Svetovalka Hana, ris.
07.55	Vesela kmetija, ris.
08.00	Olivija, ris.
08.10	Mucika, ris.
08.20	Čarli in Lola, ris.
08.30	Mili in Moli, ris.
08.45	Oblakov kruhek, ris.
08.55	Pujsek Bibi, ris.
09.05	Adi v človeškem telesu, ris.
09.10	Peter Zajec, ris.
09.20	Pim in Pom, ris.
09.25	Minuta v muzeju
09.30	Danov Dinosvet, 13/26
10.00	Nedeljska maša, prenos iz
župnije Polzela
10.55	Na obisku: Piran, filmsko mesto
11.20	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	20 let Veselih Štajerk, ponov.
14.55	Gigi, am. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Velika imena malega ekrana:
Matija Milčinski, 2. del
18.20	Aplavzi
18.40	Mucika: Steza pri slapu, ris.
18.40	Mucika, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Naš vsakdanji kruhek, 17/18
20.25	Zapuščina, 9/10
21.30	Intervju
22.20	Drevesa pripovedujejo: Javor, 1/2
23.00	Poročila, vreme, šport
23.25	Slovenski magazin, ponov.
23.50	Dnevnik, ponov.
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Infokanal
___	Ä ^ 01.10 Infokanal
TV SLO T -P/SLOT
09.00 Dom - Zgodba o potovanju,
Dom - Zgodba o potovanju, dokum. odd. 10.45 Med valovi 11.20 Polnočni klub: Zdravje na
daljavo 12.40 Alp. smuč.: magazin 13.15 Zima je zakon, studijska odd. 13.30 Deskanje na snegu, sp, prenos z Rogle
15.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki
(M), prenos 17.55 Umet. drsanje, ep (Ž), posn. 19.25 Nord. smuč., sp, smuč. skoki
(Ž), posn. 20.00 In kam gremo zdaj?, film 21.40 Aritmija
22.10 Koncert skupine Manouche 23.25 Smrt v imenu zakona, dokum.
odd. 00.30 Bleščica 01.00 Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Tobi in njegov lev, ris. 07.10	Mumu, ris.
07.20	Hobonavti, ris.
07.35	Yoohoo in prijatelji, ris.
07.50	Lupdiru, ris.
08.05	Pikica in Pepermint, ris.
08.10	Želvica Lulu, ris.
08.25	Maša in medved, ris.
08.35	Skrivnostni ranč, ris.
09.00	Lovci na zmaje, ris.
09.25	Tenkai vitezi, ris.
09.50	Anubisova hiša, nan.
10.05	Tv prodaja
10.20	Sladki november, am. film
12.35	Tv prodaja
12.50	Downton Abbey, nan.
13.50	Zmenki milijonarjev, am. ser.
14.45	Na tankem ledu, am. film
16.25	Glej, kdo se oglaša 2, am. film
17.55	Skriti šef
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Dvojna igra, am. film
22.50	Zastave naših očetov, am. film
01.15	Odplavljena, ang. film
02.50	Zvoki noči
Šport
09.50 Glasb. matineja 10.30 Koncert orkestra Mandolina
Ljubljana z gosti 11.15 Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.
11.45 Zima je zakon, studijska oddaja 12.00 Nord. smuč., sp, smuč. skoki
(Z), prenos 13.30 Smuč. prostega sloga, snežni
kros, vključ. v prenos 14.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki
(M), prenos
17.00 Rokomet, sp (M), finale, prenos
iz Dohe 19.45 Zrebanje Lota 19.50 Umet. drsanje, ep, pari, posn. 21.15 Na utrip srca: Operne arije 21.30 Prevetrimo mesto z galsbo - 50 let Glasbene mladine
ljubljanske City foll
22.00	City folk: Rotterdam
22.25	Pogubna pomoč. dokum. odd.
00.00	Besni prerok, dokum. film
00.20	Aritmija
00.55	Koncert skupine Manouche
02.15	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Tobi in njegov lev, ris. 07.10	Mumu, ris.
07.20	Hobonavti, ris.
07.35	Yoohoo in prijatelji, ris.
07.50	Lupdidu, ris.
08.05	Pikica in Pepermint, ris.
08.10	Želvica Lulu, ris.
08.25	Maša in medved, ris.
08.35	Skrivnostni ranč, ris.
09.00	Legende Chime, ris.
09.25	Lovci na zmaje, ris.
09.50	Tenkai vitezi, ris.
10.15	Anubisova hiša, ang. nan.
10.30	Tv prodaja
10.45	Ljubezen je večna, am. film
12.20	Tv prodaja
12.35	Downton Abbey, ang. nan.
13.30	Zmenki milijonarjev, am. ser.
14.25	Flashdance, am. film
16.15	Skrivnost hiše Pajkovski, am. film
17.55	Skriti šef
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Brez nadzora staršev, am. film
22.00	Nedolžna mladost, am. film
00.00	Osebna prtljaga, slovenski film
02.45	Zvoki noči
©
©
10.30	Oglasi
10.35 Naj viža: Ognjeni muzikanti,
ans. Kolovrat
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 13.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice: Sudan
21.00	Regionalne novice 21.05 Življenje v rožnatem (La vie en
rose), drama 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 00.05 Videospot dneva
00.10	Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 Ustvarjalne iskrice (103):
Mehka kapa 10.00 Oglasi
10.05 Popotniške razglednice: Sudan 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! Zimovanje medvedkov in čebelic 2015 18.40 Dotiki gora: Slapovi v Peklu 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2268. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Videospot dneva 20.30 BOB LETA 2014, posnetek
prireditve 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Videostrani, obvestila
06.15	Utrip
06.30	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Vem!, kviz
11.05	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Polnočni klub, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Maks in Rubi, ris.
15.50	Studio Kriškraš, ponov.
16.15	Duhovni utrip
16.30	Odprta knjiga
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Alpe, Donava, Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Čarli in Lola, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi
23.05	Umetnost igre
23.35	Slovenska jazz scena
00.40	Duhovni utrip, ponov.
00.55	Dnevnik, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Vem!, kviz
11.05	Duhovni utrip
11.55	Na obisku: Piran, filmsko mesto
12.20	City folk: Rotterdam
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city, ponov.
14.20	Kaj govoriš?-So vakeres?
14.35	Evropski magazin
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Viki Vijak, ponov.
15.50	Ribič Pepe
16.15	Umetnost igre, ponov.
16.45	Eko utrinki: Odpadna embalaža
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Posebna ponudba, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Olivija, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pokličite babico, 9/10
21.00	Meje možganskih zmogljivosti,
dokum. odd.
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus, ponov.
23.35	Pričevalci: Franc Repič
01.20	Posebna ponudba
01.45	Dnevnik, ponov.
02.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.55	Infokanal
TV SLO T TV SLO T
riR nn ritmih i/onoi	____ .
06.00	Otroški kanal
07.00	Slastni prigrizki, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Zoran in Žarko, ris.
07.15	Slastni prigrizki, ris.
07.20	Prihaja Nodi, ris.
07.25	Medvedek, ris.
07.35	Svet živali, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.45	Mili in Moli, ris.
07.55	Živalski čira čara, ris.
08.00	Pujsa Pepa, ris.
08.05	Slastni prigrizki, ris.
08.10	Profesor Pustolovec, pouč. odd.
08.25	Zgodbe iz školjke
08.50	Infodrom
09.05	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
13.15	Točka, glasb. odd.
14.25	O živalih in ljudeh, izob. odd.
14.50	Velika imena malega ekrana:
Matija Milčinski, 1. del
16.00	Google in svetovna
enciklopedija, dokum. odd.
17.35	TV-poroka
18.10	Prava ideja!
18.35	Dober dan, Koroška
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Dediščina Evrope: Marie Curie, ženska na bojišču, franc. film
21.25	Jack Taylor (JI.), Duhovnik, 2/2
22.55	Zadnja ura: Černobilska
nesreča, 1/6
23.45	Odprta knjiga, ponov.
00.05	Točka, glasb. odd.
00.55	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Drobižki, ris.
07.10	Medved Rupert, ris.
07.20	Angelina balerina, ris.
07.35	Tara, ris.
08.00	Legende Chime, ris.
08.25	Queen Latifah show, am. ser.
09.15	Tv prodaja
09.30	Moje srce je tvoje, nan.
10.25	Tv prodaja
10.40	Barva strasti, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Toskana, ljubezen moja, nan.
13.30	Tv prodaja
13.45	Brez nadzora staršev, am. film
15.55	Moje srce je tvoje, nan.
16.50	Barva strasti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Barva strasti, nan.
18.00	Dubrovniška zora, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Dobrodošel doma, Roscoe
Jenkins, am. film
22.10	24ur zvečer
22.40	Na kraju zločina, nan.
23.35	Vohun v nemilosti, nan.
00.25	Obdarjen, nan.
00.55	24ur zvečer
01.25	Zvoki noči
06.00	Otroški kanal
07.00	Slastni prigrizki, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Zoran in Žarko,r is. 07.15 Slastni prigrizki, ris.
07.20	Prihaja Nodi, ris. 07.25 Medvedek, ris. 07.35 Svet živali, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris. 07.45 Mili in Moli, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris.
08.00	Pujsa Pepa, ris. 08.05 Slastni prigrizki, ris.
08.10	Studi Kriškraš
08.30	Zgodbe iz školjke: Bine 08.55 Infodrom 09.05 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 Točka, glasb. odd.
14.40	Na vrtu
15.20	City folk: Rotterdam 15.55 Mostovi Hidak
16.30	Ograjene soseske, dokum. odd.
17.30	Alp. smuč., sp, otvoritev, posnetek iz Vaila
19.00	SVSL (Ž), prenos iz Vaila
20.30	Žrebanje Astra 20.35 Avtomobilnost 21.05 Tir, ital. film 22.35 Glasbeni večer samospevov z mezzosopranistko Marjano Lipovšek
23.30	Točka, glasb. odd.
00.20	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Drobižki, ris.
07.10	Medved Rupert, ris. 07.25 Angelina balerina, ris.
07.40	Tika taka, ris.
07.50	Tara, ris.
08.15 Enostavni obroki Rachel Allen,
ang. ser. 08.45 Tv prodaja
09.00	Queen Latifah show
09.50	Tv prodaja 10.05 Moje srce je tvoje, nan.
11.00	Tv prodaja 11.15 Barva strasti, nan.
12.10	Tv prodaja 12.25 Dubrovniška zora, nan.
13.20	Queen Latifah show, am. ser.
14.20	Kuharski mojster, am. ser.
15.20	Ana kuha 15.55 Moje srce je tvoje, nan.
16.50	Barva strasti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Barva strasti, nan.
18.00	Dubrovniška zora, nan. 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.10	Izgubljeno zaupanje, kanad. f.
22.55 24ur zvečer
23.25 Vohun v nemilosti, am. nan.
00.20	Obdarjen, nan.
00.50	24ur, ponov.
01.20	Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 2267. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek
10.15 2268. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 25 let Društva za boj proti raku 11.40 Spomin na pevca še živi,
posnetek 2. dela koncerta 12.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (102): Leseni škratki
18.20 Nanovo: Kaj pomeni nov zakon
o delu študentov? 19.00 Pop corn: Dejan Vunjak 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: Ognjeni muzikanti,
ans. Kolovrat 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za
otroke (8) 23.45 Videostrani, obvestila


08.55 Na
ujemo
Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2268. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Avtoserviser 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ministrski stol: Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu 21.00 Regionalne novice 21.05 Bob leta 2014, posnetek prireditve
22.50 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Vem!, kviz
11.05	Posebna ponudba
11.55	Meje možganskih zmogljivosti,
dokum. odd.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Intervju: Božidar Voljč
14.25	Glasnik
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Globus, ponov.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Oblakov kruhek, ris.
18.20	Minuta v muzeju, ponov.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Pod zvezdnatim nebom, film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Točka preloma
23.35	Turbulenca
00.10	Dnevnik, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Slastni prigrizki, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Zoran in Žarko, ris.
07.15	Slastni prigrizki, ris.
07.20	Prihaja Nodi, ris.
07.25	Medvedek, ris.
07.35	Svet živali, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.45	Mili in Moli, ris.
07.55	Živalski čira čara, ris.
08.00	Pujsa Pepa, ris.
08.05	Slastni prigrizki, ris.
08.10	Ribič Pepe
08.30	Zgodbe iz školjke
08.50	Infodrom
09.00	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.45	Točka, glasb. odd.
14.05	Velika imena malega ekrana: ija Milčinski, 2.
15.40	Ograjene soseske, dokum. odd.
16.45	Alpe, Donava, Jadran
17.20	Mostovi Hidak
17.55	Slovenci po svetu
18.30	Alp. smuč., sp, studijska oddaja
19.00	SVSL (M), prenos iz Vaila
20.30	Žrebanje Lota
20.40	Športni izziv
21.10	Umet. drsanje, ep, revija, posn.
22.30	Bleščica, odd. o modi
23.00	Zlato, nem. film
00.40	Točka, glasb. odd.
01.25	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Drobižki, ris.
07.10	Medved Rupert, ris.
07.20	Glumpki, ris.
07.25	Zojina omara, ris.
07.40	Tika taka, ris.
07.50	Tara, ris.
08.15	Ana kuha
08.45	Tv prodaja
09.00	Queen Latifah show
09.50	Tv prodaja
10.05	Moje srce je tvoje, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Barva strasti, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Dubrovniška zora, nan.
13.20	Queen Latifah show
14.20	Kuharski mojster, am. ser.
15.20	Ana kuha
15.55	Moje srce je tvoje, nan.
16.50	Barva strasti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Barva strasti, nan.
18.00	Dubrovniška zora, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Katera je prava, am. film
22.05	24ur zvečer
22.35	Na kraju zločina, nan.
23.30	Vohun v nemilosti, nan.
00.20	Obdarjen, am. nan.
00.50	24ur, ponov.
01.20	Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi
10.35 Ministrski stol: Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka:
Mravljice 18.40 Oglasi
18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2269. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna oddaja 20.40 Izarhiva VTV: 50 zvezd za
otroke (9) 21.30 Dotiki gora: Hum nad Laškim 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in
lovstvu, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna
oddaja
10.30	Oglasi
10.35 2269. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Videospot dneva 11.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (104): moj
žepni prijatelj
18.20	Žogarija (14)
18.40	Regionalne novice 18,45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo
20.00	Energetske izkaznice, gost:
Miha Jakšič
21.00	Regionalne novice 21.05 Pop Corn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 21
29. januarja 2015
PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
DOLAR, MLADEN: Oficirji, služkinje in dimnikarji
Čo - Čitalnica odrasli / 13 -Filozofija duha
Filozofska mojstrovina Mladena Dolarja obsega sedem besedil, ki predstavjjajo temeljne koncepte psihoanalize. Že v prvem, naslovnem poglavju uživamo v briljantni interpretaciji bizarne klasifikacije človeškega rodu na oficirje, služkinje in dimnikarje, ki jo v knjigi Ponovitev omeni S ren Kierkegaard, Dolar pa iz nje izpelje
uvod v psihoanalizo s predstavitvijo dveh novih objektov - nezavednega in seksualnosti. V nadaljevanju nam predstavi sanje kot kraljevsko pot v nezavedno skozi šest interpretacij sanj o Irmini injekciji, nazorno razloži, kako se koncept nagona izteče v moebiusov trak smrti in libida in kako se šest osnovnih potez kulture natančno preslikava v šest osnovnih potez nagona. Osvetli nam tudi politični potencial psihoanalize.
Vsebinsko zahtevno, a tekoče berljivo delo je začinjeno z anekdotami; mdr. izvemo, da sta se v Škocjanskih jamah naključno srečala paradigmatski žid Sigmund Freud in paradigmatski antisemit, dunajski župan Karel Lueger, ter se zabavamo ob lacano-vski interpretaciji pregovora 'obleka naredi človeka' in odkritju, da je slovenščina edini jezik, v katerem nezavedno ni za vedno.
LUNAČEK, MATJAŽ: Telovadci nad prepadom
od - Odrasli / 821-4 - Eseji
MATJAŽ LUflAČEK
................
Kratki eseji ali fragmenti, kot jih poimenuje avtor, so osupljivo neposredni in večplastni, saj se za navidezno preprostostjo skriva mirijada poti v čudovite vzporedne svetove umetnosti. Vir fragmentov so razni dogodki
in različna branja, ki so široko razgledanega intelektualca dr. Matjaža Lunačka, sicer psihiatra, psihoanalitika in komparativi-sta, čustveno pretresli in ga spodbudili v oblikovanje misli, ki bi nagovorile še koga drugega. Lunačkovi imenitni fragmenti so predvsem poklon njegovemu ljubljenemu pesniku Arthurju Rimbaudu in še drugim umetnikom - vrvohodcem nad prepadom, ki so vse življenje tvegali, vendar njihova umetnost med sodobniki ni bila pri(po)zna-na: renesančni slikar Masaccio, dramatik von Kleist, slikar Van Gogh ter slovenska ustvarjalca, risarka Karla Bulovčeva in traged Ivan Mrak.
ŠTEFANČIČ, MARCEL jr.: Kdor prej umre, bo dlje mrtev
od - Odrasli / 3 - Družbene vede
Novinar Mladine, televizijski voditelj, filmski kritik in filozof je dobitnik Rožančeve nagrade, je za zbirko esejev, v kateri pro-nicljivo analizira stanje slovenskega duha in družbe v času krize ter rušilne učinke neoliberalne paradigme. Pravzaprav med branjem izvemo vse, kar moramo vedeti o nastanku in razmahu neoliberalnega evangelija in njegove fanatične vere v svobodni trg, njegove perfidne strategije 'sprememb' - fleksibilizacije, prekarizacije človeka, ki spreminjajo človeka v korporacijo. Štefan-čič skozi nazoren prikaz zgodovine neolibe-ralizma razkrinka vse ideološke mehanizme neoliberalne doktrine in razloži, kdaj in kako nas imajo neoliberalci za tepce. Njihove mantre o vitki državi in parazitskem javnem sektorju so namreč le slepilni manever za ljudstvo, kajti neoliberalci v resnici stremijo za močno državo, ki bi zagovarjala interese svobodnega trga.
JEDLOVČNIK, JANJA: Mi gradimo nov svet in novo pomlad
Do - Domoznanski oddelek / 94 - Zgodovina srednjega in novega veka
Zgodovinarka Janja Jedlovčnik je v spomin na dva pomembna jubileja našega mesta predstavila temeljit in natančen pregled prostovoljnih delovnih akcij na širšem področju Velenja v obdobju 1945 - 1991. Knjiga ni le oris veličastnega obdobja povojne izgradnje Velenja, temveč tudi dragocen poklon ljudem, ki so se v skupno dobro odpovedali številnim uram svojega prostega časa, plačilu, nekateri izmed njih pa tudi svojemu zdravju. Avtorica je podatke črpala iz izbora obstoječe literature, arhivskih virov in člankov iz pretežno lokalnih glasil, dodano vrednost pa predstavlja tudi bogat slikovni material. Najprej je predstavila kratek oris povojnega razvoja Jugoslavije in Velenja z okolico v obdobju po drugi svetovni vojni ter razložila temeljne pojme prostovoljnega dela in udarništva. Osrednji del knjige nazorno prikazuje, kaj so bile delovne akcije, njihova prizorišča, organizacijsko strukturo, propagandno dejavnost ter njihov namen in pomen. Ob tem pronicljivo osvetli tudi občasne zlorabe pojmovanja prostovoljnega dela. V dodatku knjige antropologinja Marija Brložnik podrobno predstavi delovanje, organizacijsko strukturo in dosežke mladinskih delovnih brigad in mladinskih delovnih akcij ter njihova številna prizorišča zunaj meja Šaleške doline.
■ Andreja Ažber
Planinsko društvo Vinska Gora vabi
Planinsko društvo Vinska Gora vabi v nedeljo, 1. februarja, na 27. zimski pohod na Ramšakov vrh. Začetek pohoda je od 8h dalje izpred centra Vinske Gore, cilj pa je na Tuševem na Lopatniku, kjer se lahko oskrbite s hrano in pijačo. Info: 031 239-693.	■
jV_i\_r:
L_/\
BfcMÜHi'iliU
Pravi naslov za uspešno
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 29. januar
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Koncert trobilcev 19.19 Knjižnica Velenje
Potopisno predavanje Matjaža Šaleja Kulturna potepanja po celinski Grčiji
Petek, 30. januar
18.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Slovesnost ob 25-letnici Društva za boj proti raku Velenje 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvor.
Marjanov večer 19.00 UMstvarjalnica (FARMIN), Trg mladosti 6
Petkove delavnice kvačkanja in pletenja
19.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvor. Večer 4. U, koncert in razstava likovnih del 21.00 eMCe plac
Half Whale There
Sobota, 31. januar
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Knjižnica Velenje
Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Štiri črne mravljice, lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana 11.00 Velenjski grad
Vaja državne enote reševalnih psov za iskanje v ruševinah 19.00 Drsališče Velenje
Disco na ledu 21.00 eMCe plac Jamm session
Nedelja, 1. februar
8.00 Odhod z avtobusne postaje
Velenje
Planinski pohod Izvir Pake 8.00 Vinska Gora
27. zimski pohod na Ramšakov vrh
17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Komedija Al fresco, ljubezenske in šaljive slike (Abonma NGP in izven)
Ponedeljek, 2. feb.
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 UMstvarjalnica, Trg mladosti 6 Predstavitev metode Brainobrain za starše 17.00 Vila Mojca Velenje
Vrstniško nasilje, predavanje psihologinje Nine Babic 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ure pravljic v srbskem jeziku 19.00 Kino Velenje
NOVI NOVI FILMi študentov AGRFT 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Adila Huselje Prepoznavanje in obvladovanje stresa
Torek, 3. februar
8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana
5. seja Sveta Mestne občine Velenje
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Atrium arhitekturni kotiček 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Mavrica prijateljstva - zapojmo skupaj
17.00 Vila Mojca Velenje
Torkova peta 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Jane Pristovšek: 8 moških - zakaj pa ne?
Sreda, 4. februar
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod Po Rečiški poti 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Bianca Velenje
Odprtje likovne razstave Marjane Verbuč 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Predstavitev 24. številke Šaleškega literarnega zbornika Hotenja 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Irene Jarc Piramide po svetu in v dolini bosanskih piramid v Visokem
ŠOŠTANJ
Četrtek, 29. januar
9.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Kvačkanje
18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepeti pod Pustim gradom
Petek, 30. januar
8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica skupaj z gostjo go. Melito Praznik
Nedelja, 1. februar
X PD Šoštanj
Po Šilijevih vlakah na Smrekovec
Ponedeljek, 2. feb.
9.00 Šoštanj in okolica (zbirno mesto pred občino Šoštanj) Sprehod za zdravje
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski Bridge turnir
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 29. januar
17.00 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola GVIDO - klaviature, solo petje
18.00 Dvorana Marof
Vodena vadba Koronarnega kluba
19.30 Dvorana Marof
Gost klepeta De Costa
Šoštanj - Gost današnjega (četrtek, 29. januarja ob 18. uri) Klepeta pod Pustim gradom v Muzeju usnjarstva na Slovenskem bo Anton De Costa. Mnogi ga poznajo kot dolgoletnega športnega pedagoga na Šolskem centru Velenje, pobudnika in starešino taborniške in skavtske organizacije. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je sodeloval v ekološkem gibanju, zadnji dve desetletji pa je prepoznaven tudi zaradi svojega političnega udejstvovanja. Klepet z njim bo vodil Miran Aplinc.
■ mkp
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA :
IGRA IMITACIJE
The Imitation Game (VB, ZDA) Biografska drama, triler, 114 minuti. Režija: Don Hall, Chris Williams. Igrajo: Keira Knightley, Benedict Cumberbatch, Matthew Goode, Charles Dance, Mark Strong, Rory Kinnear, idr. Sobota, 31. 1., ob 20.15 Nedelja, 1. 2., ob 20.15
VELIČASTNIH 6
Big hero 6 (ZDA) Animirana akcijska komedija, 102 minuti. Režija: Francis Lawrence. Slovenski glasovi: Jennifer Lawrence, Josh Hutcherson, Liam Hemsworth, Woody Harrelson, Philip Seymour Hoffman, idr.
Petek, 30. 1., ob 18.00 3D Sobota, 31. 1., ob 18.00 Nedelja, 1. 2., ob 16.00 3D - otroška matineja
Ustvarjalci zabavnih animiranih uspešnic Razbijač Ralph, Zlatolaska in Ledeno kraljestvo predstavljajo poučno zgodbo o mladem izumitelju Hiru, ki ga pretrese
KINO VELENJE • SPORED
smrt starejšega brata. Zgodba je postavljena v prihodnost na Japonsko v mestu, ki je mešanica San Francisca in Tokia. 13-letni genij Hiro zgradi robota, ki bi naj nadomestil oz. vsaj malo olajšal izgubo njegovega umorjenega brata. Prav tako pa se z druščino mladih maščevalcev odloči poiskati odgovornega za bratovo smrt.
VELIKI HIPOHONDER
Supercondriaque (Francija) Komedija, 107 minut. Režija: Dany Boon. Igrajo: Dany Boon, Alice Pol, Kad Merad, idr.
Petek, 30. 1., ob 20.15 Nedelja, 1. 2., ob 18.00
Romain Faubert, samski moški pri skoraj štiridesetih, se nikoli ni oženil in nima otrok. Je fotograf za spletni medicinski slovar, kar nikakor ne pripomore k njegovi hipohondriji, ki že vrsto let upravlja z njegovim življenjem in ga je spremenila v prestrašenega nevrotika. Njegov edini prijatelj je njegov osebni zdravnik dr. Dimi-tri Zvenka, ki pa odločitev, da se s svojim bolnikom spoprijatelji, že bridko obžaluje. Namišljeni bolnik je nadvse težavna oseba in Dimitri bo naredil vse, da se ga za vedno reši. Naposled je prepričan, da ima ravno
pravo zdravilo, da se ga znebi: pomagal mu bo najti žensko njegovega življenja.
GEMMA BOVERY
Gemma Bovery (Francija) Romantična melodrama, 115 minut. Režija: Anne Fontaine. Igrajo: Fabrice Luchini, Gemma Arterton, Jason Flemyng, Isabelle Can-delier, Niels Schneider, idr.
Petek, 30. 1., ob 19.00 - mala dvor. Sobota, 31. 1., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 1.2., ob 20.00 - mala dvor.
Nekdanji pariški boemski buržuj Martin je zdaj vaški pek v podeželski Normandiji. Od njegovih mladostnih ambicij sta ostali le bogata domišljija in strast do dobre literature - predvsem izpod peresa Gustava Flauberta. Ni si težko zamisliti, v kakšno čustveno stanje ga pahne naključje, da se prav v njegovo soseščino priseli mlad angleški par Charles in Gemma Bovery. Za ustvarjalca, ki neizživet ždi v peku Martinu, je priložnost (poleg testa) oblikovati usodo Flaubertovih junakov iz mesa in krvi preveč mamljiva, da bi se ji lahko uprl. Toda čedna Gemma ni brala klasikov in nima niti najmanjše želje po življenju koga drugega. Zabavna, domiselna pretopitev
Pilates
Petek, 30. januar
18.30 Dvorana Marof
Uvodni fotografski tečaj - Kako narediti lepo fotografijo (zadnjič)
Sobota, 31. januar
19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Otvoritev razstave del Borisa Bizjaka, ob 19.30, Gospod poslanec - (Gledališče Velenje)
Nedelja, 1. februar
8.00 Prostori Društva upokojencev Meritve krvnega pritiska, krvnega sladkorja, trigliceridov in holesterola
Ponedeljek, 2. feb.
16.00 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska sk.)
20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba
Torek, 3. februar
14.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara
18.00 Marof - zgornja dvorana Joga
18.00 Dvorana Marof
Tečaj družabnih plesov
Sreda, 4. februar
16.30 Hiša mladih - dile Plesna šola Spin
19.00 Dvorana Marof
Zvočna kopel z gongi
Lunine mene
Fenomen čudodelnega Bruna Groninga
Velenje, 1. februarja - V mali dvorani kina Velenje v Hotelu Paka bodo to nedeljo ob 14. uri začeli projekcijo dokumentarnega filma o življenju in delu »čudodelnega izcelitelja« Bruna Groninga. Gre za dokumentarni film iz leta 1949, ki je po mnenju Kroga prijateljev Bruna Groninga, ki dogodek organizira, ponovno zelo aktualen. Film je dolg, zato bo projekcija v treh delih. Trajala bo do 20. ure, vmes pa bodo naredili dva odmora.
Film o življenju in delu Bruna Groninga vključuje izjave več kot 50 prič, na tenkočuten, objektiven in gledljiv način pa prikazuje dogajanje v petdesetih letih prejšnjega stoletja v Nemčiji, ko naj bi zdravitelju uspelo ozdraviti številne hudo bolne. Film naj bi bil več kot samo dokumentarni pogled nazaj. Mnogi gledalci poročajo, kako so med gledanjem filma nenadoma zaznali moč, mravljince in tok po telesu. Nekateri poročajo celo o izginotju bolečin, poškodb in drugih obremenitev. In to kljub temu, da je Groning mrtev od leta 1959. Moč, ki je delovala v času njegovega življenja, naj bi delovala še naprej.
Vstop bo prost, zbirali pa bodo prostovoljne prispevke.
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 29.1., 14.00-19.00 Biotržnica
•	Petek, 30.1., 14.00 Kmečka tržnica
•	Nedelja, 1.2. 11.00 Pravljične urice, Snežinka Zinka
•	Ponedeljek, 2.2. do 7.2. Bike weekend
•	Vsak dan od 10.00 -12.00 in od 17.00 - 19.00 kolesarski show v Citycentru
•	Ujemite Citycentrova zimska dekleta za vikend na Celjski koči, Rogli in Golteh
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
večne klasike romantičnega hrepenenja, Flaubertove Gospe Bovary, v sedanji čas s stasito Gemmo Arterton v vlogi strastne mladenke, naveličane dolgočasnega zakona.
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
V	KINO : NOVI NOVI FILMI študentov AGRFT
4 kratki slovenski filmi, 93 minut KAM, režija: Katarina Morano TUJCA, režija: Vid Hajnšek PRESPANA POMLAD, režija: Dominik Mencej REJNICA, režija: Miha Možina Ponedeljek, 2. 2., ob 19.00 - ob slovenskem kulturnem prazniku v kino
V	tednu, ko praznujemo kulturni praznik, se bo v dvanajstih slovenskih mestnih kinih, združenih v Art kino mrežo Slovenije, odvrtel program filmov študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani pod naslovom NOVI NOVI FILMI. Prikazan bo izbor kratkih igranih in dokumentarnih filmov, ki so jih študentje ustvarili v zadnjih treh letih. Ponekod se bodo občinstvu osebno predstavili tudi mladi avtorji, ki so bili za svoja prva dela že nagrajeni na domačih in tujih festivalih.
n
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 22
22
OBVESCEVALEC
Men
29. januarja 2015
Nagradna križanka Bodoni Bodoni^

PRISTANIŠČE
V IRAKU
VIDIK, POGLED (EKSPR.)
LITERARNA PODLAGA FILMA
SLOVENSKI
ATLET, METALEC KLADIVA-VLADIMIR

PRIPRAVA
ZA SPENJANJE, SPONA
TIPALKA
PRI ŽUŽELKAH
PLAN5AR, PASTIR, OVČAR
LJUDSTVO V
SEVERNI ŠPANIJI
B
USNJEN TRAK ZA V HLAČE
PREDNIK,
DED, PRADED
PESEM (KNJIŽ.)
ŽELEZNIŠKA KOMPOZICI-
SLAPU PODOB. IZSTOPAJOČA STENA j
N
R
^PREIZKUŠNJA
IZABELA
(SP.)
TROPSKA OVIJALKA
ZAJČJA SAMICA, ZAJKLJA
SLOVENSKA PESNICA-ANICA
POVRŠINS. MERA
LOVSKI PES, KI
SMUčARS. CENTER V
KOLORADU
NOETOVA BARKA
ŽENSKO IME
BILLY IDOL
DELAVEC V PROIZVODNJI BAKRA
VZDEVEK GLASBEN.
ALESA KERSNIKA
KAREL JERIČ
ADAMOVA ŽENA
SLOVENSKA PISATELJICA (PEROCI)
Bodoni d.o.o. Stari trg 26, Velenje Tel.: 03/ 897 49 80 GSM: 041/ 728 017 bodoni@siol.net
Del. čas: pon. - pet. 9.00 - 17.00 sob. 9.00 - 12.00
Vabljeni v prenovljen salon!
Zavese Karnise Senčila Prti
Izmera, svetovanje, montaža
Unikatne rešitve za Vaš dom z individualnim pristopom Naša prednost: kakovost, fleksibilnost, doslednost Dolgoletne izkušnje - garancija kakovosti
Strokovnjaki za zavese, karnise in senčila!
Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 9. februarja 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Bodoni«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade.
Sanje.
Uresničene
Vam blizu!
S POSEBNO PONUDBO STANOVANJSKIH KREDITOV
z ročnostjo do 20 let in izjemno ugodnimi obrestnimi merami bo lažje!
O banka celje
Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.sil
www.banka-ceije.si
C
MEGATEL
Poslovna IP telefonija
www.megatel.si • prodaja@megatel
03 777 00 77
nlž|l stroški In več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje
Nagrajenci nagradne križanke Frizerski studio MH, objavljene v tedniku Naš čas, 15. januarja 2015 so:
•	Lijana Lamot, Gaberke 25, 3325 Šoštanj
•	Sabina Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje
•	Jožica Kmetec, Starše 28, 2205 Starše
Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 29. januarja
i.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 30. januarja
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 31. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 1. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 2. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 3. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 4. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informaci je Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24 do 5.00 SNOP.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje POROKEl
Porok ni bilo za objavo.
[SMRT!
Bukvič Marijan, roj. 1937, Žalec, Tomšičeva ulica 1a; Turniški Antun, roj. 1941, Rogaška Slatina, Prnek 4; Frim Jurij, roj. 1942, Slovenske Konjice, Slomškova ulica 7; Tekavec Marija, roj.1946, Velenje, Lipa 27; Hernaus Marcel, roj.1957, Žalec, Griže
67; Mlinar Karol, roj. 1926, Braslovče, Podvrh 108 b; Učakar Jožef, roj. 1942, Velenje, Šaleška Cesta 18 b; Brunšek Alojzija, roj. 1923, Velenje, Cesta Simona Blatnika 21; Centrih Marija, roj. 1929, Velenje, Cesta talcev 18; Lešnik Jožef, roj. 1944, Topol-šica, Topolšica 161 a; Hriberšek Antonija, roj. 1917, Prebold, Na Zelenici 12; Klavs Milan, roj. 1973, Velenje, Kavče 56 a; Koželj Angela, roj. 1934, Velenje, Ljubljanska cesta 43.
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 23
29. januarja 2015
OBVESCEVALEC
23
habit
nepremičnine
Hablr, d.0.0., Kbroika 48, Vstefije
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
3-sobno stanovanje na Stantetovi v Velenju, 79 m2, popolnoma obnovljeno leta 2008, 8/8 nad, vredno ogleda. Energ. razred: E (105 - 150 kWh/m2a). Cena 89.000 evr.
Poslovni prostor na odlični poslovni lokaciji ob prometni cesti Velenje-Šoštanj, v pritličju na Foi-tovi, velikosti 171 m2 za mirnejšo dejavnost, zgrajen 1970. Energ. razred: E (105 - 150 kWh/m2a). Cena 155.000 evr.
2-sobno stanovanje, 53 m2, v
centru Velenja, adaptirano 2012, 4/4 nad., lepo vzdrževano. Energ. Razred: F(150-210 KWh/m2a) Cena. 52.000 evr.
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
mali OGLASI
ÑEprEmkÑiÑB Jživali
DEŽURSTVA
NUDiMl||g
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
BTIKROZNANSTV3
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
ODDAM sobo v centru mesta. Informacije na gsm: 041 969 210 MANJŠO hišo, na relaciji Velenje -Mozirje, prodamo. Cena po dogovoru. Gsm: 041 814 087 V CENTRU Šoštanja oddam stanovanjsko hišo, primerno za delavce. Gsm: 031 387 207
PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 1. 2. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PRAŠIČE težke 170 in 200 kg, ekološka reja, prodam. Gsm: 041 936 919 PRAŠIČA, težkega okoli 170 kg, krmljen z domačo hrano, prodam. Lahko tudi polovico. Gsm: 031 523 748
PRjDELKlHIlH
SENO v kockah in silažne bale ter vino in žganje prodam. Gsm: 051 388 874 JABOLČNIK, race, domači kis, borov-ničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
rAZNOIIIH
MANJŠI pralni stroj (skoraj nov), malo rabljen štedilnik in hladilnik Gorenje prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 814 087
vec na
www.habit.si
PRODAMO
PRODAMO (220.000 €)
poslovno-stanovanjski objekt na ODLIČNI lokaciji v Velenju (Skalca). Površina: 300 m2 + 10 lastniških parkirnih prostorov
Primerne dejavnosti: .	storitev, trgovina, gostinstvo
041/ 71 44 88 (grill, pekarna, pizzerija ...)
www.skalca.com • ogled slik na www.bolha.com
[ZDRAVSTVENI
|DOM VELENJE |
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
jEKARjAgELENji
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00
do 14.00, telefon 898-1880.
fjOgOzDgAVjiKM
(Zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje od 8. do 12. ure). 31. 1. in 1. 2. - Ivan Janežič, dr. dent. med.
SIterinArSkB postajah
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm
031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
ponedeljek, sreda, petek 15.00 -17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00
nikoli sami^Q^ g^
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le nekje daleč je...
ZAHVALA
20. januarja 2015 se je poslovila od nas žena, mama in nona
MARIJA TEKAVEC
roj. Štokelj univ. dipl. inž. grad. 22. 8. 1946 - 20. 1. 2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem
in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje. Hvala Zdravstvenemu domu Velenje, patronažni službi, gospe Mileni, še posebej dr. Kikcu in dr. Polesu ter osebju Bolnišnice Topolšica. Iskrena hvala njenim ožjim prijateljicam in govornici Magdi. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože ter sinova Tomaž in Gregor z družinama
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in tast
ZLATKO TERŽIČ
27. 5. 1948 - 11. 1. 2015
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v žalostnih trenutkih sočustvovali z nami in nam izrekali sožalje. Hvala za tolažilne besede, stisk roke, za darovane sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se g. dekanu za lepo opravljen obred in sv. mašo, Pogrebni službi Usar ter patronažni sestri ge. Slavici Avberšek. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
Je čas, ki da je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Ob slovesu dragega očeta, tasta, dedija
IVANA KOTNIKA
17. 7. 1934 - 18. 1. 2015
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin, žalovali z nami in ga pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči sinovi Jože, Vinko, Janko in Marjan z družinami
Na svetu nimamo ničesar,
kar bi bilo naša last, vse nam je dano le za določen čas -tudi ljudje, ki jih imamo radi.
(M. Klevišar)
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, stari ata in brat
ZDRAVKO ROČNIK
iz Zavodenj
(9.3.1947- 20.1.2015)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče, cvetje, svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi
zadnji poti.
Žalujoči žena Antonija, sinovi Simon in Jure z družinama ter Blaž
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice in prababice
JUSTINE BORŠTNAR
s Silove 29 a, Velenje 1. 4. 1936 - 14. 1. 2015
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nudeno pomoč, darovano cvetje, sveče in sv. maše, izrečeno sožalje in besede tolažbe v teh težkih trenutkih. Hvala dr. Andrejki Rejc in osebju Kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za vso njihovo skrb ter patronažni službi ZD Velenje za nego na domu. Hvala Pogrebni službi Usar, govornici Magdi, g. župnikoma za lepo opravljen obred in pevcem za odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste pokojno Justiko pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti.
Žalujoči mož Jože, hčerka Vanda z družino, vnukinja Vesna z družino, vnuk Bojan z družino,
pravnuki Manuel, Maša in Nuša
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 24
Osrečujejo svoje vrstnike
Drugi dobrodelni koncert velenjskih gimnazijcev -Zbirali denar za socialno šibke dijake -Dvorana kulturnega doma razprodana
Slavka Petrovič in Nikolaj Nik Petrovič
' M:
1 TPjJH i	-11
if ' , J? Ä
■ M.-r
Lgiiftnaz//&: »Dofifzali smo, da na gimnaziji ■	■ ,
■ imamo posluh za pomoč drugim.« -	^¡¡IJ^ ^Ifl (
V današnjem svetu, v katerem smo vsi vse bolj odvisni drug od drugega, posamezniki ne morejo več sami reševati nekaterih težav. Zato toliko bolj potrebujemo drug drugega. Dobrodelnost je dejanje velikih ljudi in ni lepšega, kot nekomu pomagati. Tako so v vabilo na
dobrodelni koncert Darujmo......
osrečimo, zapisali dijaki gimnazije ŠC Velenje. Šolski sklad Gimna-
zije Velenje ga je v sodelovanju z glasbeno šolo Velenje izvedel v velenjskem domu kulture prejšnjo sredo zvečer. V bogatem dvournem kulturnem programu so nastopili številni dijaki, simfonični orkester glasbene šole Velenje, Šaleški študentski oktet, plesna skupina Zvezdice, plesalci Plesne šole Devžej ter posebna gosta, finalista oddaje Slovenija ima
Delček iz bogatega dvournega kulturnega programa ...	-"■
talent Adrijana Kamnik in Anej Pile-tič. Ravnatelj velenjske gimnazije Rajmund Valcl ob koncu razprodanega koncerta zadovoljstva ni skrival. »V veselje mi je, da je naš drugi dobrodelni koncert odlično uspel. Dokazali smo, da na gim-
naziji imamo posluh za pomoč drugim; tudi na naši šoli namreč obstaja precej dijakov, ki potrebujejo socialno pomoč. Morda je med njimi tudi kakšen, ki se noče izpostaviti, a bi bilo zelo dobrodošlo, da bi tudi takšne lahko poiskali in jim
z našim skladom pomagali.« Denar, ki ga sproti zbirajo, v pretežni meri namenjajo socialno ogroženim dijakom, ki si želijo, a ne morejo obiskovati tiste dele programa, ki ni v programu javne šole, torej ekskurzije, šole v naravi in podobno. Ravnatelj je k temu še dodal optimističen podatek: »Ta trenutek je v skladu okrog 5.000 evrov. Naj povem tudi to, da smo decembra staršem razposlali položnice, s katerimi lahko prispevajo v sklad. Veseli me, da seje na prošnje odzvalo in prispevalo denar več kot 40 % staršev.«
Koncert je bil razprodan, tako da vstopnic tik pred začetkom ni bilo
mogoče več kupiti. Prav zadnje, pravzaprav rezervne sedeže, sta uspela dobiti tudi Slavka Petrovič in njen sin Nikolaj Nik iz Šmartne-ga ob Paki, ki sta s svojim obiskom prišla podpirat podobne prireditve. »Res je, zato se zahvaljujeva ravnatelju, ki nama je omogočil, da sva s svojim prispevkom lahko pomagala. Tovrstne akcije odobravam in upam, da bodo prireditve s podobno vsebino in namenom še organizirane. Med drugim sem danes prišla podpirat svojo hčerko, ki obiskuje prvi letnik gimnazije in prav tako nastopa. Z mano je sin Nik, prav tako glasbenik, pianist, ki sicer najraje preigrava Oliveija Dragojeviča.«
■ Vesna Glinšek
Napad na spletne banke
Te dni poteka najbolj množičen in izpopolnjen napad spletnih goljufov s tako imenovanim ribarjenjem (phishing) na komitente bank v Sloveniji. Nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij je prijave o elektronskih sporočilih, ki želijo uporabnike slovenskih bank prepričati, da na lažna spletna mesta vpišejo podatke za dostop do e-bančništva, začel prejemati 23. januarja.
Tarče napada so komitenti Nove Ljubljanske banke (NLB), Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), SKB banke, Abanke, Unicredit banke in Probanke. »Gre za največji tovrstni napad v Sloveniji do zdaj,« pravi vodja centra SI-CERT Gorazd Božič. Elektronska sporočila so kratka in vsebujejo poziv uporabnikom, naj obiščejo spletno mesto banke. Primeri vsebine sporočil so: »Vaš račun je trenutno prekinjen. Iz varnostnih razlogov morate sinhronizirati varnostni ključ.«, »Prejeli ste novo varnostno opozorilo.«, »Novo plačilo prejeto.«, »Vaš račun zahteva dodatno preverjanje.« in podobno.
Večina sporočil je poslanih z neveljavnim naslovom pošiljatelja - v domeni, ki ne obstaja.
Na centru uporabnikom svetujejo, da se, če so sporočilo prejeli in sledili povezavi in vpisali podatke, takoj obrnejo na svojo banko in jih obvestijo, da so morda žrtve napada phishing, ostalim pa naj te pošte ne odpirajo, ampak jo izbrišejo.
■
Tudi pogrebi niso več to, kar so bili
Preverjali smo, kaj je prinesla ukinitev posmrtnin in pogrebnin -Rast plačil na obroke - Sedmin bistveno manj
Tatjana Podgoršek
Od lanskega 1. januarja pogrebnine in posmrtnine nista več univerzalni pravici, ampak so do njiju upravičeni le socialno šibki državljani. Prav tako jih ne izplačuje več zdravstvena blagajna, ampak centri za socialno delo, saj sta poslej to izredni denarni socialni pomoči. Po napovedih naj bi država s to spremembo prihranila dobro polovico stroškov v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je iz zdravstvene blagajne plačala za omenjeni pravici blizu 9,5 milijona evrov na leto. Pogrebnina kot pomoč pri kritju stroškov je višina dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka 530,44 evra, a ne more biti višja od stroškov pogreba; posmrtnina kot enkratna denarna socialna pomoč po smrti družinskega člana pa znaša 265,22 evra.
Seveda je to še ena od številnih ugodnosti, ki je bila državljanom vzeta. Ob uvedbi te novosti so izvajalci pogrebnih storitev v Šaleški dolini ugotavljali, da je država znova poskrbela zase in udarila po žepu že tako zaradi smrti svojcev prizadete občane, nemalo težav pa je povzročila tudi njim. Zanimalo nas je, kaj se je v minulem letu dogajalo na
tem področju, ali so se bojazni izvajalcev pogrebnih storitev uresničile.
Opazno manj žalnih aranžmajev, porast plačila na obroke
Na Komunalnem podjetju Velenje so lani izvedli 272 pogrebov, kar je največ v zadnjih 10 letih. Od tega jih je bilo 254 na pokopališču Podkraj, preostalih 18 žarnih pa
na pokopališču Škale. Da je bilo le 27 klasičnih, ne preseneča tudi zato, ker so ti v povprečju dražji od žarnih.
Vodja pogrebno-pokopališke dejavnosti Komunalnega podjetja Velenje Karmen Koželjnik je lani dejala, da očitno ljudje »šparajo« za pogreb, saj se zaradi spoštovanja do pokojnika večina njihovih svojcev odloči za pokop ne glede na
povpraševanja po plačilu pogrebnih stroškov na obroke. Cen pogrebnih storitev lani nismo spreminjali,« je še dodala Karmen Koželjnik.
Največje težave pri tistih, ki se »vržejo" ven
»Težave glede plačila storitev so večje. Ljudje nimajo denarja, plačujejo na obroke. Nekateri že vnaprej povedo, da bodo obveznosti poravnavali daljši čas. Po 100 evrov prinesejo na mesec, dva ali celo tri. Največje težave so pri tistih, ki se ob teh bolečih trenutkih »vržejo ven«, po opravljenih storitvah pa od njih
Sedmine bolj izjema kot pravilo
Sedmine oziroma srečanje sorodnikov, prijateljev umrlega po končanem pogrebnem obredu so bile včasih bolj pravilo kot izjema. Danes je obratno, smo izvedeli v gostišču Hartl v Velenju: »Število sedmin se je več kot prepolovilo. Tudi skupine so maloštevilne. Sestavlja jih običajno zelo ozek krog svojcev. Čeprav imamo ugodne cene menijev, se odločajo za najcenejšega. To je logična posledica današnjega časa. Razumem jih, a le redko kdo razume nas,« nam je dejala Marina Ostrovršnik iz omenjenega gostišča.
stroške oziroma v skladu s pokojnikovo željo. Leto dni po uveljavitvi sprememb glede pogrebnine pa ugotavlja, da se vpliv ukrepa kaže na različnih področjih, recimo pri najemu čajne kuhinje za krajši čas. (večina jo najame za tri ure, ker je to ceneje), opazno je manj žalnih aranžmajev (cvetja), manjkrat se odločijo za prisotnost pevcev in izvajalca s trobento, »precej več je
ni denarja. Gredo na smučanje, potovanja, izlete, nam pa ostajajo dolžni. Za približno 10 odstotkov se je povečalo število neplačnikov,« je povedal Vlado Usar, pogrebne storitve Usar. Kot je še dodal, se s svojci glede pogreba raje pogovarjajo dan po dogodku. Tako je težav manj, saj jih takrat cene bolj zanimajo kot takoj po njem. Pri ceni pogreba je pomembno tudi,
ali gre za pokop na vaškem pokopališču ali v Podkraju, kjer, pravi sogovornik, je slovo od pokojnika dražje kot na primer na pokopališču v Šentilju pri Velenju.
Prav tako kot na komunalnem podjetju so tudi pri njih zaznali »vsega manj« - cvetja, sodelovanja pevcev, svojci se odločajo za cenejše krste oziroma žare.
Še bolj racionalni
Matej Mljač, Pogrebna služba Tišina Velenje, je lani menil, da bodo spremembe povzročile to, »da tudi pogrebi ne bodo več takšni, kot so bili.« Sprememba bo vplivala na način pokopa, kar pomeni, da se naročnik pogreba ne bo odločil za najem mrliške vežice, vence bodo zamenjali manjši cvetlični aranžmaji, sorodniki se bodo pri naročilu slednjih »združevali«. »Vse, kar sem predvideval, se danes dogaja. Vse več je pogrebov v čim krajšem času, najemi mrliških vežic so krajši ali pa jih sploh ni. Naročniki »klestijo« stroške glede cvetja, pevcev, zaigrane tišine. Še bolj so racionalni, kot so bili pred uvedbo spremembe.«
Plačevanje storitev na obroke je prej pravilo kot izjema. Ne bi pa mogel trditi, da je neplačnikov več, kot jih je bilo. Očitno je večini -meni Mljač - to moralno sporno.
Velika zmeda
Pogrebno podjetje Babajic iz Škal pri Velenju je specializirano za opravljanje pogrebov v tujini. »Približno 90 odstotkov pogrebov opravimo zunaj Republike Slovenije, preostale v lokalnem okolju. Zato pri posledicah sprememb najbolj opozarjamo na zmedo, ki so jo povzročile. Veliko je nejasnosti glede dohodkovne meje, ki določa upravičenost do pogrebnine in posmrtnine. Ena večjih težav je pogoj, da mora biti pogreb, s katerim je povezana pravica do pogrebnine, opravljen v Sloveniji.
Čeprav je upravičenec državljan RS, ni upravičen do povračila stroškov pogreba zunaj države. Težava je tudi, da je do povračila stroškov pogreba upravičen le ožji družinski član pokojnika,« je povedala Elvina Babajic, direktorica podjetja.
Sicer pa je njihova osnovna ugotovitev, da so razlike med ljudmi še bolj očitne, kot so bile. So taki, ki jim ni težko plačati stroškov pogreba v gotovini, in taki, ki za še tako skromno slovo od svojca prosijo za odlog plačila ali plačilo na obroke. Take, ki plačajo z gotovino, zanimajo popusti.
Naročniki pogreba najbolj «špara-jo« pri dodatnih storitvah. Zmanjšalo se je število vencev. Enega naročijo vsi najožji družinski člani pokojnika. Spremembe so glede pevcev, izvajanja tišine. Za objavo osmrtnic se odločajo vse redkeje, precejšen padec je pri sedminah in številu udeležencev slednjih. ■
Pomoči stroškov ne pokrijejo
Po podatkih Marjete Ledi-nek Doberšek in Lidije Hartman Koletnik s Centra za socialno delo Velenje so lani prejeli 83 vlog, od tega so odobrili 58 pogrebnin in 36 posmrtnin.
»Pri našem delu opažamo, da omenjeni izredni denarni socialni pomoči ne pokrijeta stroškov, nastalih s pogrebi. Praviloma ti presegajo 1.000 evrov. Samska oseba pa lahko na primer pridobi največ 799 evrov pogrebnine in posmr-tnine.«
Po besedah sogovornic izvajalci pogrebnih storitev velikokrat napotijo svojce umrlih po informacije v zvezi s tem, prav tako pokrijejo stroške izvajalcu že vnaprej. Imeli so tudi nekaj upravičencev, ki so pokopali svojce v tujini, vendar so ti bili upravičeni le do kritja stroškov pogrebnih storitev, opravljenih v Sloveniji.