Posamezne številke* "avadne Din 1'—* ob nedeljah Din 1*50. .Tabor« faUj. - oarviaHiSE' VtmmŠm mm j*?*'!* i pitsnitmr, «1 ■ umorn naslednje« dno ter stane »ti D 12 50, jm {no- Po poiti D 12-50. ■Tarasa? icn tmdoa - la-so. .TABOR/« «Hca jtn N«n>S» n KnivICK* liceja Na MročiU Ljubljan? PoRamctna Stevflket Navadna Din 1^ ob nedc^ab Din 1*50. UREDNIŠTVO m mMi v Ikri-toro, Jurčičeva at, H. ^ L ul-rtrorf«. TeUba ittnik M. 27». UPRAVA •• nrtaja . JcnSieevt CaVi* ^ Maribor, sobota 3. novembra 1923. Številka; 249. H besed k dejanjem! Velika železniška nesreča pri Zemunu. M ari Kor, 2. novembra, zadiijiH ctrieH smo slišali mnogo o-feos. i na račun naših odnošajev a teta*rlniIri< italijanskimi narodom. Manife-Uli ’ 80 86 vrš>le v vseh večjih kra- - ^aše brate v Primorju, so bile mo-bar-f.IZraz našega ogorčenja nad bar-jT merami, ki jih uporablja narod .J^tne kulture nad jngoslovensko !a t'lsmo v Italiji, Po dolgeiri času se je M*1*** obnovila idealna jnarodna 'r]rie,a' kakor nas je prevevala v velikih &o i OSvo dojenj a. Našli smo skupno toč-pokazali Italijanom, tla De bodo 1 Bračuna zgolj z eninn narodnim de-*tnv * 6110 p°k|rajJ’luo ali eiio stranko, ^ainTi2^86® narodom od Snežnika do ilj ,'a“falana. Vse, kar smo to dni sli-3"e ^frP° in nas mora na/-fefesf z.ves€'jem* Prav je, da »mo ma-!.ra’i in protestirali. Ali nekaj dru-^re^a povdarit.i: Mi še prehitro !**•“** in preveč dajemo na besede. Ig te/1?0 j*6 tudi navdušenje, vendar pa kfebji»43, ®am pomaga delati; po- besede, ali le tedaj, kadar 8^e dejanja. Žal da moramo ,llstatirati: Bilo je mnogo besed, ifoje.an^ bo mulo. Opozoriti hočemo na Ki' 1 ^odušni' manifestaciji Narodne ŠaW v.6.Za pravice naših zatiranih ro-odločnemu protestu zoper Pffljj} nasilja, je naša vlada ria- H« ))0j^ ^Soiinijevi vladi taka kot je bi-r^ftr orej' Mussolini govori svojimi faši-^°bodn na orto stran, naša diplo-■k fr Pa neprenehoma prodaja neiskre-S*H o »dobrih, prijateljskih odrioSa-fcjj. Italijo«. Včerajšnjo vesti] iz Beo-lovore znova o sestanku Paši ca z ljft]^*#linije!m, d asi je nekaj časa izgle-ijjjj’ sestanka ne bo. Že v naprej vi-.Vjj0 kakor na dlani »uspeh*« tega od-'*a sestanka. Pašič bo pomagal Mus-izdelati diplomatsko formulo za »1,’j^sko aneksijo Reke. Zakaj iz vse-jjjL. **• se o tem govori in piše — ih’ 4n j itt piše se zelo veliko i v Beogra-^Cc]^ — je razsodnemu človeku jasno, da Italija ne bo popustila, ja, stala nasproti sama Jugoslavi-^ ittB|Sso,iDi večji prestiž nego Pa-Vpgi 0 Znal svoj prestiž ne le ohraniti, povečati Odkar se je poka-®k ai Italija, so nadaljna poga-°^.Več. Naša vlada ima v rokah lahko uporablja pred vse iri svet°m ih ki bi ga spretna di-Ejije • »pretno uporabila,. To ^io parlamentu, trier-1^7% 'din, C10fla1rle in državne zadeve li° <3** SlKnor Mussolini je n&L ^10^c'mo povdoriti, je to ®rJni naro ■] Beograd, 2/novembra. (Tzv.) At. eit- mis iri naoelmk tepublilcansliega Saveza ski listi pišejo, da so vsled gotoviili poja- se niso udeležili posvetovanja. PredSed vov in znakov, Iri so prišli na dan o pri- nik Gonatas je uvodoma pojasnil vzroke liki razprav zoper ustaše, merodajni fak- za sklicanje velikega sveta. Bivši minl-torji uvideli skrajno potrebo revizijo ce- ster Karaparios je opozarjal, da bi bilo lokupne notranje politike. Ministrski nevarno, v sedanjem tfesigurneml trenut-svet je sklical velik državni svet, na ka- ku spreminjati obliko vladavine. Taka terega je povabil vse ugledno politične sprememba bi bila samo potrebna \i slu-dm vojaške osebnosti neglede na pripad- čaju, če bai bilo dokazano Sodelovanje nost strank, med drugimi bivšega mini- kraljevske rodbine pri zadnji! vstaji. Ml-strskega predsednika Zaimlisa, šefa libi> nistrski predsednik' Gonatas je povdar-ralne stranke DangMsa, Sefa republikan- ial, da je bil kralj popolnoma nevtralen', ske stranke Papanastija, in predsednika Po izjavah ostalih voditeljev je bilo po zadnjega: Konstantinovega kabineta Tri- triurnenS posvetovanju sklenjeno, da feo andafilastisa. Posvetovanje, ki se je vr- za enkrat ne izvede nikaka sprememba šilo včeraj je trajalo skoraj tri ure. Zal- glede oblike vladavine. , j Angleške note zaveznikom. Proti porenski republiki — Za korifercii co strokovnjakov. — Poincarejev odgovor Pariz, 1. novembra. (Izv.) Angleški delegate v odbor 'strokovnjakov. Slične poslanik je predal ministrskemu pred- note so bile izročene tudi belgijski vladi sediku Poi.ncarou dve noti angleške vla- Pari z, 1. novembra. (Izv.) Odgovor de. V pirvi opozarja Anglija na pravne ministrskega predsednika Poincairea ria posledico odcepitve nemških provinc od angleško noto bo,kakor zatrjujejo ponče-nemške držav«, naglašnjoč, da bf to po- ni krogi1, povdarjal, da Francija odkla-menllo .kršenje mirovne pogodbe, ki tesra nja vsako odgovornost za separatistično ne predvideva, iri dalo Nemčiji nov po- gibanje ter pušča volji naroda popolno vod, da se odtegne plačilu reparacij. — svobodo. Glede odbora strokovnjakov bo Nota ne kritizira postopanja francoske stavil Poincare nekatere spremiti,jevalne iri belgijske vlade napram separatističi pcedioge glede osnutka skupnega vabila nimi težnjam1 v Porenju. V drugi noti na Zedinjene države ter zlasti zahteval, predlaga angleška vlada, naj bi zavezni- da se omeji preiskava samo tla ugotovite povabili ameriške Zedinjene države, tov sedanje plačilne zmožnosti Nemčije, Maj bi s posredovanjem svojega opazo- končna rešitev in odločitev pa naj se pravnica v reparacijski komisiji imenovala pust: reparadjaki konjišiijl. HU— OBISK NAŠIH PARLAMENTARCEV, .RAZMEJITEV Z RUMUNIJO ? NA POLJSKEM B e o g r a d, 2. nov. Rumufi&tl poel&nlk Beograd, 2. novembra, (Izv.) Daiiest Emandi je izročal včeraj ministra za zu-dopoldtie je zunanji mirfister dr. Ninčič gayje zadevo odgovor rurmtnske vlade ha poselil predsednika narodne skupščine ^ Mdn}i ^ ghde raz7feftvo. -Ljubo Jovanovaca, da 01 ss znaim dogo- ....... „ . , ■, veril »lede poseta naših panamentar^v Odsovor m definitiven. Eumunska vlada fla Poljskem, Tozadevno ni bil storjen še bo sporočila V nekaj dneh' Svoj končni nikak (sklep, ker se mora predsednik na- sklep glede popravkov meje v Banatu, rodne skupščine Ljuba Jovanov;* še le Pomočnik zunanjega ministra Gavrilov}£ dogovorita S šefi parlamentarnih skupini. -Q poroga| pag,ičlli požrtVovalnoSt’ iri1 če ni naša požrtvoval* nost za toliko večja, za kolikor je silne j'* ši pritisk tani Spodaj. Želeti bi bilo, d4 bi mnogim! besedam! sledila mnoga deja* nja. Naše narodno-obrambne organizacije bi morale po dneh navdušenja za boj proti Italiji občutiti veliko močnejši dotok v blagajno nego bo ga imele v prejšnjih mesecih. Bojimo se, da m bql tako in' znova apeliramo na vso javjjost* da se udeleži dela za rapallškj teden. Tretje, o čemur naj naša javnost raz* misija, je predlog, ki ga je stavil na mariborskem! protestnem zborovanju zv stopnik Demokratske stranke; Treba jel začeti gospodarski boj 7, Italijo. V to vJ poklicani naši gospodarski krogi. Znano je, da imajo le-ti prav intimne stike H italijansko trgovino iri industrijo, ki 3d! vedno bolj osvaja jugoslovenaki trg. Italijanska trgovina ima na našem1 trgu Živ*1 ljenske interese. Nismo mi navezani tfa* njo nego ona rta nas. Daries ial več po*; manjkanja blaga, da bi morali italtjatl^i ski uvoz smatrati za milost. Bodimo do*' sledni in pokažimo Italijanom, da nisrn«*1 Vašeki, ki jih lahko vsakdo vleče zai nos. Političnih klofut ne bomo plačevali z gospodarskimi objemi. !Naš apel gr o gospodarskim krogom: Rešite naoiona;* 110 čast iri izpodrivajte italijansko konkurenco ria našem1 trgu! Vračajte italijanske agente z letaki o italijanskih’ tia* sil jih v Primorju! Naj Italija spozna, da So dobri odnošaji' mogoči le na podlagi popolne ravnopravtfosta. Bliža se obletnica rapallske pogodbe. Bodi ta datj manifestacija našega dela. Dovolj je bilo Bamih besed. Odslej naj služijo besede dejan jeni. '• Politične vesti. * Proti otvoritvi prometa z Belco. SaS rimski poslanik Antonijevlč je obvestil italijariskega zunanjega mifilstra, da ria-: merava naša država otvoriti železniški promet Sušaka z Reko. Ta vest je vzbudila v vseh narodnih krogih, zlasti v Beogradu, veliko ogorčenje, predvsem radj postopanja Italije proti naSim1 rojakom, pa tudi za to, ker bi to pomenilo kršerijgl rapallske pogodbe, ki predvideva otvoritev prometa z Beko šele za slučaj, da prične Reka funkcijoijirati kot samostojna država, V Beogradu smatrajo to kot znak, da se je naša vlada preko rapallskel pogodbe in brez vednosti paritetne komisije sporazumela z Italijo radi Reke. —* Najnovejše poročilo iz Beograda v« povedati, da je vlada Izdala komunike, ki pravi, da vest o otvoritvi Sel. prometa med Reko in Brajdiče pri Sušaku ne odgovarja resnici. JUŽNA ŽELEZNICA' KONČNO V NA-ŠIH ROKAH. Beograd, 2. nov. Pomočnik prometnega ministra g. Avreriovič je dospel iz Po set se bo vršil v času, ko bo poljski parlament zasedal. DOBROVOLJCI PRI PAŠIČU. Beograd, 2, novembra. (Izv.) Darfe-9 dopoldne je posetila ministrskega predsednika doputaeija dobrov&ljcev, ki so se Dunaja, kjer je vodil z avstrijsko v’ado PriSll pritožit radi izvedbe agrarne refor- pogajanja v vprašanju juž. železnice. - me, ker kljub vsem obljubam se do danes ■Rnfrill-0, . v . ., . _ . ’ J *•,„ 4P ltcgutiralo se je vprašanje anmtet. Prvi mso dobak nakazane zemlje. Pasi$ jim je .11 obljubil, da bo kar najprej ugodil nj’Ho- ol>rok: Položi naša vlada koncem letošffje-vim upravičenim zahtevani. ^ drugi obrok koncem prihodnjega le- ta. — GRČIJA CEMENTIRA B e o g r a d, 31. oktobra. Atenski »luž- BORZA, beni krogi dementirajo vest, da je nem- O uri«, 2. tfovembm (Izv.)' PWdKorza. Sko poslaništvo v Atenah sprejele. v' za- Par5, 32g r smto voditelje protirevolucijonarnega p ■ ^ gibanja v Grčiji. Netočna je tudi vest, ® > Milari 25.22, Newyork 56L50, da bi grška vlada zahtevala od nase vla- Dunaj 0.0079, žig. krone 0.0079. de izročitev Ziraaa in drugih častnikov, Zagreb, 2. novembra. Pariz 5-5.10, ki so zbežali na nase ozemlje. Med našo c - vlado iri Grško ni bila sklenjena nikaka fvica 15.25-l5.3J London 385.50-3.86.25, konvencija o izročitvi političnih zločin;- una:' 21—0,122, Praga 2.53—2.54, Mi-• - Is-3' fr*. N«Wyork 65.56-°6^0. , Slovenija proti italijan* skemu nasilju, ? ' Radovljica. ?l x Podružnica Jugoslov. Malice v Radovljici je priredila v nedeljo oB U. uri pol sveti maši velik protestni sHod, ki M ga je udeležilo vse prebivalstvo 1 mesta iri okolice. Shodu je predsedoval g. Frait Resman, ki je otvoril shod g primernim! nagovororii. V vznesenih govorih ata nato gg. Ivan Avsetfek in Danži Čebula poi jasnila italijansko nasilje. Govora »tal bila 8i)rejeta a velikanskimi1 navdušenje« ter bile. mestoma od bumiK IriodkMoa^ poslušalcev proti italijanski tfadl prekinjena, Soglasno je bila nato Sprejeta^ resolucija, v kateri se 13 a j strožje otSBojaj«* italijanska nasilja iri poživlja vlado, da uplava pri italijanski vladi, da Se ta »a-silja končajo. Brežice. ^ V pondeljek, dne 29. oktoBra «0 prirtl-diila vsa narodna društva Brežice v Nar. domu velik protestni shod, fci Sc ga 30 udeležilo see^prebivalstvo mosta innr «*fcirattju, ki! ga vršo Italijani »ad našimi brada v Primorju. <3lavni govornik je bil profesor Zgrabile, kot zastopnik osrednjega odbora Jugoslovenske Matice. Njegov govor ter tudi govori o-etalih govornikov, zastopnikov vseh Strank iso izzvali velikansko navdušenje »borovalcev. Soglasno je bila sprejeta resolucija, da prebivalci mesta Kamnika Sn okolice, pripadniki vseh strank naj-todlochejže protestirajo proti zatiranju »naših bratov v Primorju in zahtevajo, da naša vlada v Beogradu najodločnejše %iastopi za obrambo naših bratov ter pred Sraem1 kulturnim svetom razkrinka barbarsko zatiranje narodnih manjšin ff strani Italije. Krško. Podr. Jug. Matice v Krškem Je S sodelovanjem’ vseh kulturnih in' prosvetnih jklruštev priredila v nedeljo, dne 28. oktobra Velik protestni shod proti italijanskim raznarodovalnim akcijam'. Soglasno rit med glasnim odobravanjem števil-1,rto navs»5ih mariifestantov so bile spredete resolucije, V katerih Se poživlja ^centralna Vlada V Beogradu, da po sVo-;jih zastopnikih v inozemstvu riajodloč-(Mejže nastopi profi potujčevaln im nameram' 'Avstrijo iirt Italije. Zahteva še dalje, 'da kr. vlada v Beogradu v zaščito naših 'braitov tam preko izvede represalije in ‘'da We. skleffe noberie trgovske pogodbe z 'Avstrijo iri Italijo. Bratom tam preko pa pošiljajo prisrčni pozdravi S pozivom!, da vzdrfce. j Kranjska gora. ! Pods*užni?Ba Jugoslovenske Matice V Kraifjski gora jo priredila po prvi sv.nfn-B rf« trgu prod cerkvijo velik protestni itebod, rta katerem so govorili notar dr. (Tvaffl Grašič, nadučitelj Fran Flere in carinik <5edo Pavlovih. Govori so bili zna vdnšenjem1 Sprejeti od preko 400 broječih zbrovaleev. ŽupafT Josfip LautiSar je prečita! resolucijo, ki je bila. soglasno sprejeta, V resoluciji So ostro obsoja barbarsko početje Italijo, ter 'se poživlja kr. vteda v Beogradu, da z vso energijo nastopi za naše preganjamo brato. Dnevna kronika. — »Demokrati j a«, glavno glasilo Demokratske stranke, prične 11. tm. izhajati dvakrat na teden. Lastnik jo Ljuba Davidovih, V redakcijskem’ odboru pa so Ptrtbičevič, dr. Kumanudi, Voja Marinkovič, Snmenkovid, dr. Tešerov itd. IT. X.i Slovenska trobojnica I. 1848. ■(Nekaj zgodovinskih' podatkov.*)' Visa Baša narodfla osamosvojitev se vršila v zflamertju belo-modro-rdcčega prapor«. Slučajno Ee ujemajo naše Barve z •francosko triikoloro. Ali fio ge narodnjaški, ki so leta 1848 sklenili, da Maj bodo 'barve kranjakega deželnega grba slovensko barve, Spomnili revolucijoriarnega francoskega prapora! Vemo le to, da se je Saše ljudstvo borilo za barve kranj-pke^, grba iB da jih je Nemec zasovražil, en m So se prikazale. Zlasti pri n'a9 na eervaru, kjer si je že tujec lastil vse hiš-ine pravice, je bil boj težak. Zato velja le večja hvala vsem »ašim predhodni* kom, Baffl. zftanim in Deznanim, ki ao si le v tistih meglenih dnevih pripeli narodi*© trobojnico JJa prsi ter pričeli s jtein! ofenzivo, ki se je le4a 1918 za aaše krafte BrečHo končala. Da Jlaffl! pa Bodo Skromni pričetki jfla-fodne borbe »Malega fitajerja« bolj ra- T,r—. Kaj Ho * 20% 'nimi boni? V prvi Bekciji finančnega odbora narodne skupščine je izjavil finančni minister dr. Sto-jadinovič, da sedanja vlada sploh hc misli izplačati 20%nih bonov izza časa zamenjave kron. Objavljamo brez komentarja! — Potujočemu občinstva v vednost! V soboto dne 3. tm. se otvori v Ljubljani biljetarnica društva »Putnik«. Potujoče občinstvo se opozarja, da 1k> biljetarnica v lokalih Zveze za tujski promet (To uri st Office) na Aleksandrovi cesti 8, v palači Prve brvatske štedionice. Vozovnice se bodo prodajale po originalnih cenah", brez vsakega doplačila v času od 8.—12. ter od 14.-17. ure ob delavnikih, ob nedeljah pa od 9.—11. ure dopoldne. Začasno se bodo prodajale Samo vozovnice državne železnice, pozneje pa tudi vse vo zovriice južno železnice za tu- in, inozemstvo. — Vidiraivje polnili listov med ČSR In Francijo ukinjeno. Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani naznanja vsem v Sloveniji živečim'’ češkoslovaškim državljanom1, da je na podlagi dogovora med francosko in češkoslovaško vlado ukinjeno vidiranjo potnih listov za državljane francoske oziroma češkoslovaške republike. Za prestop meje češkoslovaške republike zadostuje za francoske državljane iz kontinenta Francije in Alžira francoski potni list in za prestop meje kontinentalne Francije im Alžira za češkoslovaške državljane veljaven potni list češkoslovaške republike brez vizuma. Ostati predpisi glede potnih listov ostanejo seveda še nadalje v veljavi. — Za našega poslanika v Budimpešti je Jmenovan g. Ti£ai Popovič, dozdajrii poslanik na Dunaju. — Beograjski »Balkan«, poTuslužbeno glasilo vladajoče radikalsk stranko, je nas Slovence zaradi protestnih manifestacij proti Italiji grdo napadel iri nas imenuje celo strahopetce, švercorje, izdajalce koroškega plcbiscita itd. To je dobro Si zapomniti! — Nova zastava naše vojne mornarice je zaplapolala Wa Vseh 'naših vojnih’ ladjah dne 551. okt. in' je tudi riotificirana Vsem1 državam’ 'sveta. — Tudi tirolski Nemci protestirajo zoper italijanska kulturna barbarstva. Iz Inomosta poročajo, da so nemški poslan oi objavili v tamošnjih listih oster pro- : test zoper znani dekret, s katerim je bil uveden italijanski učni jezik žo v prvi razred osnovnih šol. — Nov atentat v Bolgariji Dne 31. okt. je bil izvršen' atentat na bivšega bol garskega zunanjega ministra dr. Nikola ' Geriadijeva, Geriadijev je bil težko ranjen s strelom iz revolver a in' je kmalu umrL Vzroki atentata še niso znani, gre pa uajlvrže za politični umor. — 1 dolar = 130 milijard nemških mark je notiral v četrtek 1. tm. — Vrednost iznajditelievih možganov. Newyorško »Times« so sc bavile zadnje dni na zanimiv 'način z osebo znanega iznajditelja T. A. Edisona. Skušale So do- Poflatlft po 'Pnjiglr Apih', Slovenci te 1. 1848; ostali yiri so navedeni v član-j zumljivi, treba, da so nekoliko uživimo v leto 1848 sploh", zlasti še na Kranjskem. Po marčni revoluciji leta 1848 so u-stanavljali po vseh deželah avstrijske države Narodne straže. Marčni dnevi so Avstrijo v temelju pretresli, zrahljali državni aparat in pretila je nevarnost, da si neodgovorni elementi prilastijo moč ter uničijo javni red. Narodne straže so imele namen, skrbeti za red, dokler se ne uveljavi ustava. V prvih dneh po revoluciji 'Se je zdelo, da je prišla tudi za Slovence ravno-pravnost. Demokratska misel je premagala stari režim in upravičeno so Slovani pričakovali, da so s tem dosegli rav-riopravnost vsi, ki so bili zapostavljeni iti izkoriščani. V prvem' zmagoslavju so jim to tudi Nemci obljubili in Slovani so se opajali v slovensko-nemSki vzajemnosti. To hi trajalo dolgo. Med avstrijskimi Nemci je pridobivala težnja po ujedinje-nju Avstrije z Nemčijo vedno večji razmah ia Avstrija je morala dovoliti,1 da Pošljejo njene dežele svoje poslance v parlament v Frankfurt ob Meni. To je povzročilo pri avstrijskih Slovanih' silen upor, ker So uvideli, da jim preti nevar-nost, da izginejo njihove narodnosti v nemški državi. Razvnel ee je boj: s strani Nemcev za njedinjeaje Avstrije z Notacijo, s Slovanske strani pa za močilo samostojno Avstrijo. Naoijoftalni Nemci Mo v- znak Solidarnosti z Nemčijo opu- ločiti1 ‘vrednost n jegovili možganov iti sicer na podlagi vsot, ki so investirane v podjetjih, izrabljajočih Edisonove izume. Po vrednosti teh podjetij sodeč so izumiteljevi možgani vredni 15 milijard dolarjev. V primeri z znanim Fordom je Edison vreden osemkrat več. Edison je lastnik več kot 2000 patentiranih' izumov. Epohalni so njegovi izumi na polju elektriko itd. Mož so je dvignil na sedanjo višino iz liudega siromaštva. Kot deček je raznašal časnike in čistil čevlje. Genij in: energija! — Tekma za liajgrŠo žensko. Nekemu listu v Rio de .Taneriri v Južni Ameriki je postalo predolgočasno, da ameriški listi razpisujejo nagrade le na najlepšo žensko. Postavil je stvar na glavo in razpisal nagrado za najgršo žensko. Prijavilo se jo 308 kandidatkinj, od teh se jih je pripustilo k tekmi le 229, ker so bilo še dokaj čedne. Med najgršimi' najgrša je bila 32-letna B razil jan k a. Najgrša ženska se ni prav nič hudovala zaradi svojega rekorda, ampak je mirno vtaknila v žep pridobljeno nagrado. — Astronomski bankovci v Nemčiji. Z bili joni so doslej računali samo učenjaki, ki merijo vsemirske daljave. Sedaj računajo'tudi nemški bankirji, ko štejejo denar. Ker bankovci po eno milijardo no zadostujejo več, je vlada izdala bankovce po en bilijon, (milijon1 milijonov). Se tekom tega tedna pridejo v promet bankovci po 10 bilijonov iri — po efl trilijon (milijon bilijonov). Nemčija je že zdavnaj prekosila boljševiško RuSijo, Delo za ljudsko izobrazbo na Slovaškem Razmero na Slovaškem So nekoliko podobne razmeram v našem Prekmurju. Madžarska nadvlada je zapustila v tej lopi deželi žalostne posledice, ki delajo Cehom in narodni slovaški inteligenci težke preglavice. Vendar pa se za narodno prosveto vneti posamezniki niso ustrašili dela in njihov trud rodi lepe uspehe. Nemara bo čitatelje zanimalo, če navedemo po dr. V Manleju nekaj podatkov o delu za ljudsko prosveto na Slovaškem y letih 1922—1923. Največjo važnost polagajo Slovaški prosvetitelji na javne knjižnice. Toda s knjižnicami jo križ: ljudje jih ne morejo porabljati tako in v toliki meri kot bi bilo treba, ker predprevratria madžarska šola ni naučila ljudi čitati in pisati v materinskem (slovaškem) jeziku. Slovaško ljudstvo jo vajeno čitati v madžarskem pravopisu, ki se znatno razlikuje od češkoslovaškega, zato težko bore češke iri slovaške knjige in jih tudi malo zahteva. Iri rte lo to: svetovna vojna je zasegla znaten del vzhodne Slovaške iri ga spremenila v bojišče; zavoljo tega so bile šole več let zaprte. Tako je naraslo število, ljudi, ki so spk>li niso naučili brati iri pisati. Češkoslov. vlada je takoj po osvobo-jenju poskrbela, da jo imel vsak državljan1 priliko so naučiti slovaško brati iri pisati, da je spoznal zgodovinsko slovaš- stili avstrijske iri habsburške barve, ter si prisvojili črno-rudeče-rumerii prapor jenskih študentov, ki ga je proglasil frankfurtski parlament za prapor nemške nacije. Slovani so odgovorili s svojimi barvami. Tiste dni je stopil V življenje Saš belo-modro-rdeči prapor. Naša avantgarda »Dunajsko slovensko društvo« Je sklenilo, flaj bodo odslej naprej barve kranjskega deželnega grba naše narodne barve. NacijonaliSti v domovini so ta sklep veselo pozdravili; a vsled tega je pričel na Kranjskem med zavednim iri nezavednim' elementom prepir, ki jo pa končal z zmago helo-modro-rdečega prapora. Dogodki so Se vrstili sledeče. Narodne straže posameznih kronovin So nosile barvo svojih narodnosti. To je bil povod, da je pri ljubljanski Narodni straži kmalu nastal prepir. Straža je namreč sklenila, da razobesi ob priliki svoje slavnosti dne 5. aprila na ljubljaflskem gradu nemško zastavo. Slovenci so zahtevali, da razobesi obenem tudi slovensko. Vsled teh nasprotij je dotičria veselica izostala, vendar se je zbrala dva dni pozneje Narodna Straža v Zvezdi, proslavljala Nemčijo iri cesarja, Ma gradu So pa istočasno razobesili nemško trobojnico. A1 njeno življenje ril' bilo dolgo. Vihar Se je Slovencev usmilil. Dno 4. Maja pa je odbor Narodfle Straže jjejidarla jgklenil, itaj ffo&ijo njeai kega naroda' in ddmioinaristvo Svoje n domovjno ter državljanske dolžnos i, jih ima V narodni republiki. _ _ Že koncem 1. 1919. so sc vršili na vaškem večerni in nedeljski ^ čaji, v katerih se je učilo oziroma sc i še danes čitanje, pisanje, zgodovin a.^ žavljanski nauk in domoznanstvo- _ je popolnoma brezplačen. Vsak drzav1;* lahko zahteva od šolo svojeffa ol{0 - da priredi v njegovi vasi večerni ljudsk tečaj. Ako se zglasi vsaj 5 ukaželjni ' di, mora učitelj prirediti tečaj in vati najmanj 40 ur v dobi zimskih m cev. Izpočetka jo bilo med lo zanimanja za tak moderni način sko-izobraževalnega dela. L. 1920- je na Slovaškem zgolj 200 tečajev, ki ' obiskovalo približno 7000 šoli odr udeležencev. Žo prihodnje leto jo število Tj* jjjj' naraslo 'na 300 in v zimskih ^ —1923 je bilo na Slovaškem 1*>“6 j0( nih ljudskih tečajev za materins zik; v njih se je izpopolnjevalo V ^ izobrazbi 11.498 žensk iri 32.611 toos Tečaje je tedaj obiskovalo 44.06» lih ljudi. t, v&, Pouk se jo vršil 3krat ria * x0]ej -černih urah v prostorih ljudske ^ Stroške nosi država, ne glede na ’ ^ je dotičria šola državna ali ®er ^r0gki ubožnejših krajih plačuje država s za kurjavo iri razsvetljavo ]3CI11.^ (jr0 štorov, daje brezplaečne vadnice ^ ge pripomočke, deli celo premij0 . -g ah. Ti tečaji So stali v zimski približno 250.000 Kč. Razen j po določenem naečrtu prirejajo ^ od časa do časa poučna so dostopna VSeiri občanom'. so navadno združena s kako za peti* priredijo udeleženci tečajev, recitacije in gledališke Pr0(7 ,Va nepti braževalni tečaji So bili izp°c_e ,gj0 jfi\[ ljubljeni, ljudstvo jih jo pft 8' nezaupljivo; tekomi zadnjega ^ vSg tako -pognali korenine, da,^ verjetnosti ostali stalna b® tan>°^n^.e ževalna naprava iri prave e ^ ga ljudstva. Učiteljem ^ a?\ Ijti' nudi prilika, da postane]« res ski učitelji iri da pomagaJ0 lom1 uresničiti duševne oS^,j^>dil lia0^ vakov, ki jih je prevrat 50lah 79 lialno iri politično. V sl°^-s' tečaj* Z ste nova bodočnost SloVflk^’. g|0jev, * raste narodna zavest riaj«1^ naTod. se učijo spoznavati svoj . teklo st, Svoje pravice in žrt^3'. do države, ki jim je S to ' jim’ priborila narodno svobodo 5 tudi varovala priborjeno ^ jjj r&' vzlič vsem poskusom on videli povratek starih raz , , gonosrio Siapredujočo mi e in svobode. (Po »Slov- STUDIJSKA ^ kazinsko J ur®* od«-"”’ Z 0 Škov trg, za občinstvo vSak dan ^ ^ Za izposojevanje knjiff ju d°P‘_ 1923 taksa 10 Tlin. brez drug i jJop®1’, člani barvo kranjskega^ ^ sklep se je rodil V društvu br ^ rvrn+Pstirali, češ to so člani so protestirali, češ '~,.^ali, ške’ barve. Ti člani so P Trlodr°'r?T osvoji Nar. rtrais :‘FZfi&V'- VJh prapor kranjskih deželn rePf j bili v predparlamentarn 0O kr / tanca kr arijske dežele. .n5r)0 ^ sko plemstvo skoraj ^ago P° bi ta kompromis pomenu ^ čujočega riačela. jfar- Iz teh prepirov Tjubb. ^ vPr^, nastalo za Slovence nat9^ grb> Kranjska dežela jo ime ‘ .av0 eo imela deželne zastave. ' .jjic le kranjski deželni obe stranki hoteli pnbor W barva® na ta način, . jg pri vlada proglasi ^a ^raiU z ^ ve. Zato so nacijonalisti ^ vsaki 'najmanjši pril' ^ «• Z-rodnimi borvaini- Ifo , E« drugim' vršila dne 13. av^flr< X>osebrio velika vesel znamenju slovenskega 0^ komi Septembra P® 0aPir»lv \s. * Kranjske Slovence so 1*> ^korf rijaki ostalih slgvehskjh a e ^ združenimi močmi so do**0 črio pripoznalo ininis^ ^ra ^e?YtfspoT lokoirt z dne 23. 8eptem_ AeicV^.cet |t rdeči prapor za k.ra”«rflli. Narodnjaki feo trlumfira^ ^ 40 prinašajo slodeeo Maribor, 3. novembra 1923.'> JI A* B O Tl6f fTKl StvarTa/ Mariborske vesti. Maribor. 2. no- ambra 1923. m Dan Vseh svetnikov. Ob nenavadno ePcm vremenu — na ta dan rado dežuje ln sneži — smo včeraj v Mariboru obhajali spomin mrtvih, praznik Vseh svet-mkov. Dolga procesija ljudi, z venci in metlicami se je vila popoldne na pokopališča, ki so že prejšnje dneve dobila Praznično lice. Zlasti živahno je bilo na Piestnem pokopališču v Pobrežju. Ven-ar ta živahnost ni bila hrupna in glasba. temveč mirna, tiha, nema. Tu si vi-črnocblečeno mlado ženo z nedolžnim 0 i oko m romati na grob prerano umrlega n»za in očeta, tam sključeno starko ob Krobu sina in moža, ki sta jo pustila sa-1110 na svetu, staro in zapuščeno, tu zopet B,'učo otrok ob grobu starišev, vse nemo, ^mišljeno. Zatajen jok in vzdihljaji so tu in tam motili svečano tišino. Povsod v'enei, cvetlice, lučke, le na južnem delu Pokopališča je bila tema — vojaški gro-V0vi. Za silo osnaženi plevel in trave, ve-ulna brez križev; le tu in tam1 je oznanja-maJa napisna tablica, da počiva v tej nilji vojak, ki je umrl daleč, daleč o'd 0 ne grude, od svojcev. Le vojak se je Pomnil umrlega sodruga. Odred vojakov T°Jaško godbo je počastil padle junake, ®Jaški duhovnik pa se jih je spominjal lepem, nagovoru. Vojaška godba je za-reala žalostinko, pozdrav vojaka umr-mn tovarišu. Ljudstvo pa je brezbrižno o ilo. po grobovih, neokrašenih in neraz-etbenih, kakor da tu ne počiva sotr-Pe*1- m So'zne doline življenja. Združeni sl . zb°ri so zapeli žalostinke; ubrani so plavali nad pokopališčem in j. globoko v dušo in srce. — Na sta-Pokopališču v Pobrežju se je zbralo lic Sl°^u narodnega borca Lojzeta Ba-mnogo prijateljev in znancev po-tri(i 'Pka, ki so mu postavili skromen' spo-'k* IPevsko društvo »Drava» je zapelo , -°bu žalostinko in' tako dostojno po-jie'K 0 spomin prerano umrlega narod-kdjevnika. — Na starem mestnem Jt^flišču je nastopil pevski zbor Glas. iln !%Sokoli pa so so že dopoldne po min stl dvojemu prerano umrlemu štaro--SPoK f’ S®rne°u ter položili na njegov krasen šopek. 5 j1" ljudska: univer/n. V pondeljek dne ko p p(>l 20- uri nadaljuje g. inž. Jan-. kukovec velezartimivo in aktuelno . edavanje o ruski! revoluciji. Ker pa je del predavanja celota zase, ga bo-® s pridom poslušali tudi oni, ki niso ^Sostvovali prvemu predavanju. Vstop °st (mala kazinska dvorana), j. W Koncertna Sezona vi našem1 moštu i?6ta biti zelo bogata. Izmed koncertov, napovedani za bližnje dni, vzbuja Jj1 vseh ljubiteljih instrumentalne 9sbe posebno pozornost koncert dveh h odličnitt umetnikov, virtuozih je na !,;Sf sc‘ Fanike Bran d love in pija-a s. prof. Cirila Ličarja. Gospa t*-n°va jc pri mariborskem občinstvu ■papriljubljena, da je odvisna vsaka kat na beseda o njeni globoki ih lio-^ffletnostj. Tudi g. prof. Ličar je haš'if OSfibniost, saj je eden izmed redkih hre , imetnikov, katerih ime je na dobo hl^aSu v tujini. Upati je, da Se odpn rn°ben prijatelj glasbene umetnosti 'dii i Vf!c'al velikemu užitku, ki ga bo nu-5. tij1°nCert L) ran dl-Ličar V pondeljek dne dVoran?b 20- n.ri zvečer v veliki Gotzovi ^ra^Kba klet. V nedeljo 4. trn. kofl'-tek f,Kar' bL društva »Drava«. Zače- hi p ^.°* Ur* ZVGaer- večer pesnika Gradnika. »Jadvn Z° 3av«eno, je tukajšnje društvo Al0jZa p* Povabilo našega pesnika g. dr ja tm s. .a^n'ka, da recitira v soboto dne °drege VO;,'e Pesmi, ki se nanašajo na ne-^ ^ domovino. Gradnik spada te doljf ,0,^e slovenske lirike. Sodeluje je jJV j a v Paših literarnih časopisih fr6vO(io n • Vo3° PosPiških' zbirk ter več Julijan'or,Z ^ranc°ščine, angleščine in 8rbsk’Hne‘ 80 tudi njegovi prevo- ?°ezije j1 narodnih pesmi in mladinske io ma3'0vanove. Gradnikova poezi-kV krcnif kak°r južno sadje in včasih ska!e n in ostra kakor tolmiri- Pesnjgu Gradnik nam je podal najlep-l Pst«, S,.F Pejsaže iz Primorja. Njegove J1. Rtne 'Uoče naše kraje ali opisujoče y.lrPo pj.;,' an! KaSe zgodovine, lahko M8'1- Haznre.Cr«mo najlepšim' soriatom’ kau80 «orn f' p3ob' nimata oba psenlka roti°r v Porl.neea’ v bežni erotiki »s Prirodnih lepot infia- - Pja izgic|idoj».Q(iV. ■Beoitaoij'! ški večer g. Gradnika bo tedaj nudil obilo pesniškega užitka, tembolj, kor bo recitiral pesnik sam1. Hfcratu bo primorskim rojakom; vzbujal spomine na tožno domovino, na solnčna gorička brda,tržaš M mol in' istrske obale. Recitaei jski večer se začne točno ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Vstopnino ni. — Prijatelji društva dobrodošli! m Češka šola v Mariboru. »Češki klub« naznanja svojim1 članom', da se otvori prihodnjo nedeljo dopoldne ob navzočnost! našega generalnega konzula v Ljubljani g. dr. Beneš-a ter povabljenih zastopnikov tukajšnjih uradov češka šola. Udeležba vseh članov neobhodrto potrebna, zbirališče ob 10. uri pred šolo v Cankarjevi! ulici. m' Kavama Frankopan'. Danes V soboto 3. novembra koncert. Igra priljubljeni tercet. Postrežba točna. Za obilen obisk so priporoča Ivan Kokol, kavaomar. m Hrvatski planinci na našem Pohorju. V sredo zvečer je dospelo v Maribor krog 25 hrvatskih planincev, članov Hrvatske-ga planinskega društva, pod vodstvom podnačelnika zagrebške centrale. V četrtek zjutraj so se odpeljali do Ruš, od koder so krenili k Ruški koči. Tu jih je pozdravil predsednik Dravske podružnice SPD., g. Davorin' Lesjak. Od Ruške koče so krenili k Mariborski koči, kjeT sta jih pozdravila gg. Rotter in dr. Šnuderl kot delegata mariborske podružnice SPD. Gostje so bili zadivljeni nad krasoto naših planin ter obljubili, da bodo odslej redno posečali naše Pohorje. Zvečer so se vrnili v Maribor in od tod z vlakom v Zagreb. — Hrvatsko planinsko društvo šteje nad 4.000 članov. V našo sramoto moramo priznati, da so Hrvatje boljši poznavalci naših planin in gor, kakor pa mi, ki tu živimo. V Hrvatsko planinsko društvo ne sprejmejo nikogar, ki ne dokaže, da je bil vsaj enkrat na našem Triglavu. m Nadaljevanje 10. redno seje občinskega sveta mariborskega v torek, dne 6. novembra tl. ob 19. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Nadaljevanje dnevnega reda 10. redne seje. m Hotel Kosovo. Vsako soboto koncert. Podaljšana policijska ura. Izvrstna stara in nova vina. Dnevno čevabči-ei po 1 D, ražniči po 3 D. m Šoferji vsi v soboto dno 3, t. m\ ob 8. url zvečer v restavracijo »Kolo«, Koroška cesta, na sestanek. Ker so bo razpravljalo o važnih stanovskih zadevah, je dolžnost vsakega člana in nečlana da pride. Zveza šoferjev za Slovenijo. m Seznam porotnikov. Seznam v Mariboru bivajočih oseb, katere se sme pozvati kot porotnike po zak. z dne 23. V. 1873, št. 121 d. z. je v načrtu dogotovljen ter v času od 1. XI. do 8. XI. 1923 razgrnjen v mestnem’ ekspeditu, sobe št. 11, da ga vsakdo vpogleda in’ V istem1 roku pismeno ali ustmeno ugovarja, proti vpisu oseb, ki po postav! niso sposobne za porotnike ali katerih se ne sme vpisati v porotni seznam ali' proti temu, da se je po postavi dopuščene osebe izpustilo, ali da uveljavi razloge za svojo oprostitev. m Najdena menica. Dne 31. oktobra je rfašel nek gost v gostilni Pavlič v Stolni ulici menico, glasečo na 4 milijone aK. Menico je izstavil baron Birkenfeld in zapade 18. novembra v plačilo. Izstavljena je v Gradcu. Pošten najditelj se že veseli na »visoko« nagrado. m Samomor. K tozadevnem poroči1 hi o delavki tovarne »Volta« Štefaniji Hrubv, ki »e je obesila, smo dobili pojasnilo, da navedena sploh ni bila odpuščena. Njen brat ima v rokah pisma, iz katerih izhaja, da je bila Štef. Hruby že več mesecev v stanju popolne duševne depresije in da je že pred tedni pisala in govorila o tem, da namerava izvršiti samomor. Isto potrjuje tudi njena najboljša prijateljica Margit Honak. Narodno gledališče. REPF.RTOIRE: Petek, 2. nov. Zaprto. Sobota, 3. nov. Jesenske gošli. Ab. D. Zvišane dramske oene. Premijera. Nedelja, 4. nov. ob 15. George Dartdin ali Prevarjni soprog, izv. (Kuponi). Nedelja, 4. nov. Umetniška kri, izV. »Jesenške gosli«. y soboto 3. noV. Se vprizori krasna Surgučeva drama »Jesenske gosli«. »Jesenske gosli« so tiha, u-brana pesent zlate jeseni, odsev zahajajočega soltfea, resigniran umik mlademu živli«vitu jpa drama je časovflo gotovo ena Tiaj pri ki a dn o j ši K za vprizoritev v! dne 25. oktobra 1923. na podlagi eeniHfiE jesenskem času. Režira g. Valo Bra- i listin priznala 76 prvih (od teh 9 sogla^* tina. Glavne oz. večje vloge so v rokah no), 88 drugih in 3 tretje ocene, ge Bukšekovc, gdč. Jelenčeve, dalje gosp. | Prvo oceno so dobili soglasno slede-Bratina in g- Groma .Pri predstavahči: Jurij Zupanič, mizarski mojster v)j sddeluje vojaška godba, ki bo igrala pred i Mariboru, joajp Tu],tan, umet. rezbar' 1. dej. in med dejanji. Godba bo proizva-| (samouk) v Mariboru, »Drava«, lesna inv jala 1. Wagner: Zbor romarjev iz »Tati-, dustrijska d. d. v Mariboru. »Kristal«,| hauser«, 2. Czibulka: Srca im cvetlice (pe-‘tovarna ogledal in brušenega stekla Vj sem). 3. Cajkovskij: Pesem brez besed.' Mariboru, Ivan Sojč, kipar in pozlatarv), 4. Sinding: Spomladansko šumi jen je. —J Mariboru, Inž. J. & H. Biihl, livarna' Dalje svira godba tudi v drugem dejanju ( zvonov in' kovin ter strojno-stavbenade-; na odru* Scena v parku, ^ < lavnica v Mariboru, Šimen Forstnerič Zvišane dramske cene. Ker bo pri »Je-1 sinovi, I. jugosl. podjetje za stavbo mBuj šensikih goslih« svitala vojaška godba,, nov v Mariboru, Rado Nipič & drug, ko-! veljajo za »Jesenske gosli« zvišane dramsko oene. Objave, viuotiskarska industrija v Mariboru irfii Mariborska tiskarna d. d. tiskarsko,! knjigoveško in litografično podjetje tj! Mariboru. Prvo oceHo so nadalje dobili sledooijj I. mariborska tov. zamaškov F. Ogrizek' v Mariboru; Fran Čuček, tovarna gospo«) pri kavami »Frankopan«. j ^kih strojev v Ptuju; Karol Wesiak , _t ’ Mariboru; I. elektr. zavod za emajlira«! § Na policijski ples dne 3. novembra; nje plo6cvinc in kol Jos. šlcof v Mari,| tl. se vljudno vabi tudi vse one maribor- § Klub' »Perun« vabi svoje člane dne •novembra na izlet. Odhod ob 13. uri ske organizacije in gg., kojim' niso bila radi pomanjkanja časa vabila pravočasno dostavljena. Odbor. § Mestni kino. »Pariška grofica«, nadaljevanje filma »Tragedija ljubavi« po 15 letih v 2 delih: I. del. v 5 činih se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeijek. § Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, reg. zadruga z omej. zavezo ima svoj izredni občni zbor dne 18. novembra 1923 ob 9.30 v dvorani št. 53 v I, nadstropju mariborskega okrožne- boru; F. Kajetan Ahačič, tov. kos, srpov i klin za slamorezne stroje in drugih že«; leznih izdelkov v Tržiča; Železarna »Mu«! ta« na Muti ob Dravi; Henrik Kieffer,) tovarna kos in srpov. Sv. Lovrenc nadl Mariborom; Franc Schell, L jugosloven’.! izdelova.lniea blagajn, Maribor; Kamno«! seška industrijska družba v Celju; »Ko«i vina«, dd. v Mariboru; Miho Vahtar, ate«) Ije za umet. knjigoveštvo in izdeh okvir«! jev v Mariboru; »Mirim«, K. Zalokar, tovarna čokolado im kakaoa v Mariboru; Avgust Sidar, tapetnik in dekorater vj ga sodišča s sledečim dnevnim redom:' Mariboru; Josip Brandl, tov. za izdeh; 1. Poročilo upravnega odbora s predlogi orgelj in klavirjev v Mariboru; E. G.l za odobritev: a) o dosedanjem delova- Hoppe, konces. zobotehnik v Celju; Ivan nju, b) o načinu prodaje blaga zadružni-’ Andoljšek, izdelovanje zobotrebcev (čač-kom, c) o izvestilu revizorja, d) o name- kalica), Rašica (p. Vel. Lašče); Antoi* ravahem pristopu železniških uslužben-1. Marušič, pohištveno in stavbeno mizar« cev; 2. Sprememba pravil v celoti, med stvo v Mariboru; Marko Nerat, elektr. tem tudi zvišanje jamstva. 3. Volitve: a) kuhalnik »Ljupček« v Mariboru; Alberti v upravni odbor, b) v nadzorstveni od- Loschnigg, lesni rezbar in umet, mizar, bor. 4. Slučajnosti; pri tej točki so po § Maribor; Franjo Kaiser, pohištveno iil 30 zadružn. zak. dopustni le nasveti brez umetn'. mizarstvo, Brestcrnioa 31; Ivani obveznih sklepov, razvon sklepa, da se • Šafarič, mizarstvo v Mariboru; Klahčmkl skliče nov izredni občni zbor. Ker so za-‘ deVe, ki so na dnevnem redu, za obstoj irt poslovanje zadruge zelo važne, se prosi-; jo člani za polnoštevilno udeležbo. Kot & Kompara, pohištvo in stavbeno mizarstvo v Mariboru; Jagodič & Sajko, tapetništvo in mizarstvo v Mariboru; Vi /«) ko Vabič, ral., eksport in konzervirF/bjfl|| izkaznico naj prinese vsak član' seboj za-j hmela, Žalec; Fran Čuček & Cie., pr a j W, tam' irf z istim dnevnim redom izredni občni zbor, ki je sklepčen he glede na število došlth članov. Odlikovanja razstsvljalcev IndustrijSk<>.obrtne vzorčno iziložbe v Mariboru. Cenilna komisi ja pod predsedstvom g. I župana Viktor Grčar-ja je na svoji SejL govi, tovarna perila v Mariboru; Josipi na Letonja, tvornica perila v Mariboru J Fotografični atel je Makart v Mariboru j Franc Podgoršek, bandažist in rokavi« čar v Mariboru; Zadruga šolskih sester}; v Mariboru; »Petovia« dd., Ptuj; Fram* Cerer, tov. slamnikov in klobukov, d. * Podpirajte Jug. Matico! , ,T*T1 Že dobite novo* Nalivn^peit^ \ _ Z lahko izmenljivim jeklenim peresom. Enkrat na teden s tankim črifflom napolnjeno piše čisto in zanesljivo kakor zlato nalivno pero. PatentJ«Wo ' v vseh državah, zdelek iz lesa z napolnilnikom in Izdelek iz kavčuka sistem avtomat dvema peresama polnjenja z dvema peresama Din. 17 FO Din. 35*— PosiU2Ujte se Penkala-avinčnlka I To je prvi vedno našiljenl in za pisanje pripravljeni kraion. Piše tanko grafitom In v b^rvab Do.bi s® v vseh papirnicah. V* w55B W 'A' B U E«: 'Maribor. 3. tiovembrsj^. Domžale; Iva® Kvaš, izdelovanje bukov, in slamnik. ^Mariboru, »Ves-» . .d z o. z. I. jugoslov. tov. voznih telin. naprav in strojev v Celju- ^ . Tretjo oceno so dobili sledeči: ^ra Edelstein, mizarski mojster v Mariboru, Franc Lepenik, slikar in pleskar v *r vaijah, Mežiška dolina; Anton N«d^>111 zarski mojster v Mariboru. Pohištvo lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalojri. Šercer in drup, Vetrinjska ul. ‘2. 2175 30-25 Kdor bi vzel dvrsto punčko za svojo naj se oglasi v javni bolniei soba *t. 18, Maribor. „Mana", Stolna ul. 4, spe-cijatna trgovina bonbonov in kanditov. Tovarniške cene! 2428 Prazni zaboji na prodaj pri tvrdki: Vračarič & Šoin, Jnr-čiCeva ul. 11. 2427 2—1 Pečka s cevmi vred pod u- godnimi pouoji na predaj. VpraSa in ogleda se v trgovini Maribor, Vrbanova ulica 12. Piibližno 15 do 20 vagonov bukovih hlodov se odda. Aleksandrova cesta 18/1. nad. vrata 2. 24-30 2-1 Drva, premog, oves, koruzo, opeko, trgovsko opravo, voz, Šivalni stroj, avto proda Andrej Oset, Aloksandrova cesta 57. telefon 88. 2408 8 Prodanp hišo s sadnim vrtom in dvema oraloma zemljiSJa na periferiji mesta za Dinar. 87,508. Poizve se r pisarni K. Troha, Maribor, Slovenska ulica 2. 2407 3—3 Odvetnik Dr. RIHARD FAN1NGER sporoča uljudno, da je sporazumno z dedič' prevzel odvetniško pisarno blagopokojneg8 gosp. dr. Vladimira Sernec-a, odvetnik® v Mariboru, Sodna ul. 14. 8—5 2394 Izše! je ročni Zemljevid slov. ozemlja v merilu 1:600.000, priredil ravnatelj Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dim učitelj^1 nik, . v; i* morem rešiti. Kako bizaren ^e]0dicfl^ znavate vrsto zvokov, sli«1 c vg$fo' frazo in’ vam ugaja. Zakaj * gtn0 Ker je v glasu ^ki ga vilo zvokov, ki odgovarja stanju v Vaši notranjosti, ^e , jfti' ni število zvokov, je učnie' gačen. _ec] Va?11 Je zares nekako sorod-mCd iri izvestnimi vrstami zvo ffllPi, J®*, mi in izvestnimi jasnin« a. . refleK?1’ Vami in izvestnimi svetlobni« jami, linijami, liki. ^ morete izraziti tako kot v R čutite, da to sorodstvo obstMg0sWe Cernu ljubimo žensko? je vzrok’ v tem, da Hnua n obra*» * širina 'njenega čela, oblina . y Va ne vem kaj še, odgovarja n ^jpišLl' nečemu, kar sam satan v tu. silno povečuje. Ne ugovarjajte Vaša ljubezen sloni večjldel r harmoj;; ji med izvestnimi linija™' ajega. jekta iri izvestnimi črtami nega jaza. T>riv,fl^ „i,i, Dejali bodete, da V ^u4vov3. ge ženske duševnosti,_ finesa ^ plemeni i ost značaj® ]n 11 2 k a t Ah, le pazite, d«i 0t^>. 1» st* 'c** vse. n j avali tega, kar je v V “s> LjUfld8^ je v nji. Vse Vaše ^\\0, take zamenjave; nas. Ljubljeno za 'svetnico ni ja. Bil šeni zaljubljen v . . .2 vrfljaj(» 04 iluzije P