-« 47 g*-
Umni mandarin.
(Kitajska pravljica.)
|ogdihan se je razsrdil na svojega mandarina ter ga dal vreči v neko |j|||| jamo. Dvorjani so radi iineli tega mandarina, ker je bil jako umen '<&&?L dlovek, in so prosili zanj pri bogdihanu. Ta je bil pri volji spustiti mandarina, a le pod tem pogojem, da mu privede konja, kateri ni ne sirast, ne pegast, ne črn, ne bcl, ne rujav in ne kostanjev: z jedno besedo, bogdihan je naštel vse barve, kakoršne imajo konji.
Dvorjani so bili vsled tcga poparjeni. Šli so k jami, kjer je bival umni mandarin in mu povedali, kaj zahteva bogdihan.
»Dobro«, odgovori, »sprejmem ta pogoj.«
Ko so umnemu mandarinu dali prostost, je rekel tako-le: »Poročite bogdihanu, da tak konj, kakoršnega zahteva, stoji v moji konjušni; le naj pride ponj, a ne v pondeljek, ne v torek, ne v sredo, ne v četrtek, ne v petek, ne v soboto in tudi ne v nedeljo, druge dneve pa vselej, kadar je ugodno bogdihanu «
Ko je bogdihan zaslišal ta odgovor, se je zasmejal ter dal prostost umnemu mandarinu.                                                Po ruskem izv. Josip Mandelj