KRANJ, 5. DECEMBRA 1955 LETO Vili ST. 50 KAMNIK SVOJIM Hi rfnn JUNAKOM UdUHU S S. seje občinskega ifuđ&Uegst odbasa Kvaztf ,„ .„„,. -n..n.....„,„ ,. „,.„.„«, i mmm v um liiir Odkritje spomenika padlim borcem in talcem - članom delovnega kolektiva tovarne »Titan« v Kamniku — je bila ganljiva manifestacija naše hvaležnosti vsem, ki so darovali svoje življenje za boljšo bodočnost naših narodov. Na dvorišču tovarne pred upravnim poslopjem se je okrog spomenika, ovitega v zastavo, zbral delovni kolektiv tovarne, svojci padlih žrtev, zastopnik glavnega odbora Zveze Pretekli petek je na svoji sedmi redni seji občinski ljudski odbor Kranj razpravljal o nekaterih vprašanjih po večini tehničnega značaja. Sprejeli so poročilo o delu upravnih odborov finančno samostojnih zavodov s področja prosvete, izvolili nov u- Maršal Tito - častni občan Šicofle Loke Ob letošnjem tretjem praznovanju občinskega praznika v Skofji Loki, se je občinski odbor odločil, imenovati velikega sina naše domovine, iniciatorja naših zmag med NOB in voditelja jugoslovanskih narodov v graditvi socializma, za častnega občana. Posebna delegacija bo ponesla Maršalu v Beograd umet niško izdelano diplomo, delo Umetniške zadruge v Ljubljani. pravni odbor zavoda >Tugo Vidmar«, potrdili proračun porodnišnice do konca letošnjega leta, odobrili povišanje oskrbnega dne v porodnišnici od 1400 na 1500 dinarjev in drugo. Najv"č so odborniki razpravljali o poročilu o razmerah in nepravilnostih v podjetju »Kovinar« iz Kranja. Iz poročila in razprave je razvidno, da so se v podjetju dogajale nepravilnosti na račun podjetja oziroma skupnosti. Glavni krivci vseh teh nepravilnosti: direktor Lazar, tehnični vodja Stanovšek in mojster Jenko, so zaradi tega že v kazenski preiskavi. Zadnja dva sta bila že pred tem kaznovana, in sicer je bil Stanovšek zaradi sodelovanja z okupatorjem po vojni sedem let zaprt, pozneje pa še dvakrat kaznovan zaradi nedovoljene trgovine; mojster Jenko je bil tudi zaradi sodelovanja z okupatorjem odpuščen iz tovarne »Iskra«. Jenko pa je po odpustu iz »Kovinarja« dobil po priporočilu Stanovska v delavnici kmetijske zadruge na Primskovem še boljšo zaposlitev, čeprav je bil upravnik kmetijske zadruge opozorjen, da je Jenko sokriv pri nepravilnostih v podjetju »Kovinar«. Menda pa je tudi u-pravnik kmetijske zadruge znan iz .okupacijskih let in zato verjetno ni ničesar u-krenil, sicer pa pregovor »vrana vrani ne izkljuje oči« ne bi bil pregovor. Na seji so odborniki sklenili, da se moramo v prihodnosti proti takim pojavom boriti z vsemi silami in izbirati najstrožje -u-krepe, da se ne bodo več dogajali. F. B. V soboto, 26. novembra, je podjetje »Gorenjski tisk« slovesno otvorilo nove obrate: klišarno, kartonažno delavnico in strojno stavnico. Po naših občinah Gorenja vas in gospodarstvo občine Poiskati le treba predvsem lokalne možnosti za nadaljnji razvoj Lokalna iniciativa |e zlasti sedal potrebna Komuna v Poljanski dolini ke in košenice 1286 oziroma titi v Gorenji vasi še večjo po-s sedežem v Gorenji vasi so- 2170 hektarjev. Te številke zornost. najmanj zgovorno dokazujejo zgoraj Narodni dohodek bo znašal di med razmeroma Del novega spomenika borcev tov. Podstudenšek, Zveze invalidov tov. Potočnik, ljudski poslanec Alfred Janko, predsednik OLO Ljubljana dr. Marjan Dermastja in akademski kipar — tudi ta spomenik je njegovo delo — Božo Pengov. Sodelovala je godba Ljudske milice iz Ljubljane. Po pozdravnem govoru direktorja tovarne »Titan« Lojzeta Kodra ie govoril organizator vstaje v kamniškem okraju zvezni poslanec Tomo Brejc. V svojem govoru je poudaril vzgledno zavednost padlih žrtev, ki so šli v boj kot zavedni Slovenci in zavedni delavci za našo nacionalno in socialno osvoboditev. Ko je še primerjal socialni položaj delavstva v predapril-ski Jugoslaviji z današnjim, je tov. Brejc dejal: »Pripeljite pogosto sem k spomeniku našo mladino in ji pripovedujte o herojstvu tistih, ki so se žrtvovali za domovino.« Potem je tovariš Tomo Brejc odkril spomenik, na katerem so z zlatimi črkami vklesana imena 24 padlih borcev in 11 talcev. Zastopniki delavskih kolektivov, ZB ln svojci žrtev so zasuli podnožje spomenika z venci, pevski .zbor »Solidarnosti« pod vodstvom pevovodje Viktorja Mihelčiča pa je s pesmijo zaključil svečanost. Posvetovanji gorenjske kmečke in vajenske mladine Ustanovili bodo sekcijo mladih zadružnikov gospodarsko ^azvite Jcomune navedeno trditev. Za tem pri- le*os kot pričakujemo, na pod dejo na vrsto njive in vrtovi ročju celotne občine 247 mili- Kranj, 4. decembra. Danes sta bili v Kranju posvetovanji z zastopniki kmečke in vajenske mladine Gorenjske. Posebna komisija, ki je bila ustanovljena pri Okrajnem mladinskem komiteju, za vprašanja kmečke mladine, je že nekaj časa proučevala probleme mladine na vasi. Na posvetovanju so razpravljali predvsem o potrebi ustanovitve sekcije mladih zadružnikov, v katero naj bi se pritegnilo čimveč mladih kmečkih fantov in deklet. Tako naj bi bile te sekcije nekakšno organizacijsko telo, ki bi nadalje usmerjalo mlade ljudi po krožkih (živinski, vrtnarski, gospodinjski itd.) in le-te tudi organiziralo. Važno vlogo pri uspehu teh sekcij pa bodo imele kmetijske zadruge, ki bodo v bodoče namenile tudi del svojih proračunskih sredstev za delo sekcij mladih zadružnikov, hkrati , pa bodo prav iz teh vrst mladih Pudi lahko dobile dobre gospodarstvenike. Predsiednik komisije za kmečka vprašanja Jaka Bogataj je orisal tudi stanje kmečke mladine na va- si, neutemeljeno podcenjevanje kmečkega dela, vsled česar odhaja vedno več kmečke mladine v industrijo itd. Istočasno je bilo danes v Kranju pod predsedstvom predsednika komisije za va-jenskav prašanja Ivana Kristana tudi posvetovanje vajenske mladine. Po poročilih zastopnikov šolskih organizacij je bilo razvidno, da bodo morale mladinske organizacije v bodoče bolj paziti na delo mladine v šolskih odborih. Mladinsko organizacijo čakajo še velike naloge, treba bo izvoliti razredne sekretariate, organizacijsko urediti delo samo in ga preusmeriti v glavnem k vprašanjem vzgoje mladine, mladinska organizacija mora biti na šoli iniciator predavanj, tekmovanj, proslav, diskusij itd. Iz ankete vajenske mladine je vidno zlasti majhno število včlanjenih vajencev v mladinsko organizacijo. Od anketiranih dijakov povprečno ena petina ni članov ljudske mladine. Delno je temu vzrok tudi veliko število učencev v prvih letnikih, ki še niso sprejeti v mladinsko organizacijo. na Gorenjskem. S tem pa se veda ni rečeno, da nima možnosti nadaljnjega razvoja. Te možnosti bo treba še poiskati. Pri tem pa je treba upoštevati predvsem gospodarski račun in poiskati res tiste gospodarske panoge, ki so najbolj donosne in njim v prvi vrsti posvetiti vso pozornost s 1095 hektarji in seveda gozdovi, ki zavzemajo največjo površino od vseh in sicer 9376 hektarjev. Neplodne površine pa je 524 hektarjev. Največ sejejo v gorenjeva-ški komuni krmske rastline jonov 679.000 dinarjev. Od tega je največ ustvaril privatni sektor, in sicer 180,852 000 dinarjev, precej manj zadružni sektor 37,550.000 dinarjev in najmanj državni sektor, ki bo ustvaril le 29.277.000 dinarjev. Taka struktura narodnega in žitarice. Vendar že sedanji dohodka v gorenjevaški komu Postavili so jim spomenik Pred Domom »Partizana« v Stražišču je bilo v okviru proslav za Dan republike, 27. novembra dopoldne, odkritje spomenika 62. padlim borcem in talcem — športnikom, ki so dali svoja življenja za na-io svobodo. Slovesnemu -odkritju je prisostvovala velika množica ljudi, številni predstavniki oblasti in množičnih organizacij, med njmi tudi podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Ivan Bertoncelj, predsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj Vinko Hafner, predsednik SZDL Kranj Martin Košir, zvezni poslanec Danila Grilova in drugi. Ob tej priliki so člani stra-žiške ln kranjske »Svobode« priredili prisrčno akademijo, na kar so imeli svojci padlih boroev In talcev —> Športnikov v domu »Partizana« skromno Popoldne sta TVD »Parti- zakusko, na kateri je govoril zan« iz Kranja in Stražišča tudi predsednik občine Kranj imela skupen, zelo uspel te- Vinko Hafner. lovadni nastop. Tudi po številu prebivalcev razvoj kaže, da se bo Poljan- ni nam postane jasna, če si ogledamo podjetja in gospodarske organizacije. Gorenja vas ima le eno industrijsko podjetje, ki je sicer zelo obetajoče, vendar še vedno ni zaživelo tako kot bi moralo ter zaradi tega tudi ne daje še takih sadov kot bi si jih želeli. To je podjetje »Marmor« v Hotavljah. Razen tega je na gorenjeva-škem področju 7 kmetijskih zadrug, ki dokaj dobro poslujejo. Imajo tudi dve trgovski podjetji in pet državnih obrtnih delavnic. Zlasti slednjim bo treba posvečati več pozornosti. Precej močnejši kot socialistični pa je zasebni sektor obrti, ki šteje 64 zasebnih obrtnikov. Kot rečeno je gorenjevaška komuna gospodarsko slabo razvita. Za njen nadalnji razvoj bo seveda potrebna ra-», , , , ,. . . zen drugega tudi pomoč skup- je gorenjevaška komuna med ska dolina usmerila na proiz- nosti. Občani v Gorenji vasi manjšimi komunami. Ona šte- vodnjo predvsem semenskega pa ne smejo pozabiti dejstva je, po popisu iz leta 1953, 6313 krompirja, ki je zlasti kvali- da se je treba glede na smer-prebivalcev, od katerih je 5032 teten v teh predelih. niče naše nove gospodarske proizvajalnega in 1221 nepro-izvajalnega prebivalstva. Narodni dohodek te občine, ki je bil lansko leto realiziran na enega prebivalca v višini 34.000 dinarjev, je planiran v letošnjem letu v višini 39.000 dinarjev na enega prebivalca. Torej beležijo v odnosu na lansko leto že znaten korak naprej. Vrednost proizvodnje, Ko bo dograjen Zadružni dom, bo ta prav gotovo središče kulturnega življenja GorenJ2 vaščanov 1 občinskih konferenc Zveze komunistov To nedeljo je bilo po Gorenjski več občinskih konferenc Zveze komunistov. Občinske konference v Loki se je razen 95 odstotkov delegatov udeležilo več gostov, med njimi Člana Okrajnega komiteja ZKS Milan Kristan in Zvonka Lesjakova ter predstavnika JLA major Blaž Crnica in kapetan Božo Bulat. Konferenca Zveze komuni ktov za domžalsko občino je bila v Zadružnem domu v Radomljah. Na konferenci so izvolili 15-članski komite. Med gosti smo opazili predsednika Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana tovariša Der-mastjo in člana CK ZKS Ivana Novaka - Očka. V Kulturnem domu v Kamniku je bila občinska konferenca ZK za kamniško komuno. Udeležila sta se jo k. g. tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL tovariš Janez Vipotnik in zvezni ljudski poslanec tovariš Tomo Brejc. O zaključkih teh konferenc bomo poročali še t naslednji številki. Tudi sadjarstvu, zlasti pa politike, osloniti predvsem na živinoreji bodo morali posve- lastno iniciativo in pridnost. Otroci padlih borcev - še nadalje glavna skrb organizacije ZB Kranj, 4. decembra. saj za njih danes skrbi vsa Danes so bili v osmih obči- naša skupnost. Da je pa tre-ki je planirana za letošnje le- nah na Gorenjskem občni zbo- ba prav tem otrokom posveto, znaša za celokupno občino ri organizacije ZB. Občni zbor titi več pozornosti, se je izka-361,529.000 dinarjev. Od tega te organizacije je bil tudi v zalo tudi na današnjem obč-odpade največ na zadružni Kranju. Obravnavali so pere- nem zboru v Kranju. Za te o-sektor in sicer 267.254.000 di- čo problematiko svoje orga- troke sta bili letos organizi- nizacije ter na koncu izvolili rani dve koloniji in sicer v nov občinski odbor Zveze bor- Rovinju in v Smfielu pri cev ter delegate za okrajno Novem mestu. Toda dogajalo konferenco ZB. Občnemu zbo- se je, da nekateri skrbniki nar je v in znatno manj na državni sektor, kjer beležimo le 94,275.000 dinarjev. V zasebnem sektorju pa se pričakuje vrednost proizvodnje v višini ru so prisostvovali tudi pred- otrok padlih borcev niso dali okoli 30 milijonov dinarjev. sednik OO ZB Radovljica I- teh otrok v kolonije, dostikrat zaradi verskih predsodkov, češ v kolonijah ne bodo hodili k maši. Tak odnos teh skrbnikov je več kot obsojanja vreden in škoduje tem o- KMETIJSTVO IN ŽIVINOREJA GLAVNI GOSPODARSKI PANOGI Kmetijstvo in živinoreja sednik OO ZB Radovljica I van Bertoncelj - Johan, predsednik OO ZB Kranj Franc Koželj - Vanjo, predsednik ObLO Vinko Hafner ter sekretar ZKS Martin Košir in imata že sedaj v gorenjevaški zastopniki Jugoslovanske ljud- trokom. Zato bo organizacija komuni glavno besedo v go- ske armade. Zveze borcev poskrbela, da se spodarskem življenju. Z raz- Glavna skrb organizacije bodo le-ti vzgajali na tradici-vojem teh dveh kmetijskih pa- Zveze borcev na področju jah narodnoosvobodilne vojne, nog pa bosta dobili še večjo kranjske občine je bila po- za katero so tudi njihovi o-in pomembnejšo vlogo. svečena prav otrokom padl:h četje in matere darovali svo- Na kmetijsko površino je od- borcev. Te otroke še danes ja življenja, padlo lansko leto 5477 hek- ponekod' imenujejo sirote, tarjev, medtem ko na travni- kar je popolnoma napačno, (Nadaljevanje na 2. str.) TE DM PO SVETU Predsednik republike Josip Broz Tito je 2. decembra odpotoval v Etiopijo, da bi vrnil obisk cesarju Haile Selassiju, ki je lani obiskal Jugoslavijo; obenem pa se bo odzval tudi povabilu egiptovskega predsednika Naserja, ki ga je le-ta izrazil predsedniku ob srečanju v Sueškem prekopu. Obisk v Etiopiji in E-giptu je izraz prijateljskega sodelovanja Federativne ljudske republike Jugoslavije z navedenima dežela AKTUALNI URBANISTIČNI PROBLEMI NA GORENJSKEM V • Z lelne skupščine sindikata Železarne Jesenice Anarhičnim gradniam je trena stnpiti na pnt Izmed osmih svetov OLO Kranj, je začel s temeljitim in načrtnim delom tudi Svet za urbanizem. Doslej je imel tri seje. Zlasti na zadnji seji, ki je bila v četrtek, pa so začeli obravnavati nadvse perečo in aktualno problematiko o smernicah nadaljnje stanovanjske Izgradnje ter izgradnje industrijskih objektov na področju Gorenjske. ne stoje na zazidalnem pod- V soboto so se zbrali v dvorani Delavskega doma na Jesenicah delegati tovarniškega sindikata 2elezarne Jesenice ročju, ko pa vendar niso ni- na letno skupščino. Razen teh SRDIT BOJ »DIVJIM« GRADNJAM V času obnove in pozneje v tonske temelje in leseno nadgradnjo. Tovarna »Iskra namerava te barake prodati svojim delavcem — interesentom, ki bi te lesene zidove zamenjali z zidanimi. Toda: ker ni trnejšo politiko glede lokacije to naselje na »zazidalnem pod ma. Zato je ta obisk važen casu nagle industrijske in ko prispevek, ne samo k po- rnunalne izgradnje, je bilo globitvi vsestranskih stikov J^ko misliti na kakšno smo Jugoslavije s tema deželama, marveč tudi k mednarodnemu sodelovanju in o-krepitvi miru na svetu. Na vprašanje, ali bo predsednik Tito obiskal tudi Izrael, je predstavnik državne- komur na poti. In tudi še vsaj 20 let ne bodo nikomur! S podiranjem teh barak pa bi dosegli le to, da bi se na stanovanjskem uradu nakopičile razen ostalih prošenj za dodelitev stanovanj, še 67 novih s Ceste na Rupo. so prisostvovali skupščini tudi gostje — sekretar republiškega sindikata metalurgov, zatopnik 2elezarne Sisak, zastopnik rudnika in topilnice Idrija, sekretar komiteja ZKS jeseniške komune in drugi. V svojem referatu je pred- Zadeva je važna. Nadvse sednik Tone Pintar Prikazal važno bo tudi mnenje poseb ročju« mesta, občina tega ne dovoli. Točno! V skladu s predpisi! Nastane pa pri vsem tem drugo vprašanje. Ali je smotrno te barake v bližnji perspektivi celo podirati in jih posameznih, zlasti stanovanj skih naselij v mestih. Ne le da takrat ni bilo časa misliti na to, marveč so manjkale tudi posamezne urbanistične zasnove in načrti za izgradnjo ga tajništva za zunanje mest in industrijskih središč. zadeve Dražkovič izjavil, Ta> ^ko bi rekli anarhična odstraniti s tega področja, ker izgradnja pa se je stopnjevala zlasti takrat, ko so občinski ljudski odbooi začeli dejati posameznikom posojila za gradnjo .individualnih stanovanjskih hišic. Začelo se je graditi na vseh mogočih zazidalnih parcelah, ler ne bo Nemčija ponovno krčile 60 se rodovitne polje-idružena. Pripomnil je tu- delske površine, gradilo se je elektrifikacijo, vodovod, modi, da je incident, ki je na- vsepovsod, ne upoštevajoč od- stove, šole, ceste, socialno postal zaradi zadrževanja daljenost in pa možnosti na- rnoč itd. Mnogokrat pričakuje- peljave ostalih komunalnih jo vaščani od občine tudi take ne strokovne komisije, ki jo je imenoval Svet za urbanizem in katera si bo vso stvar ogledala na kraju samem. Se prav posebno važno pa bo, da bo ta komisija tudi podala Svetu res življenjsko poročilo o dejanskem stanju. A. Gasilci Iz Trbovelj so obiskali Jeseničane da o tem še ne more točno odgovoriti. Ameriški veleposlanik v Zahodni Nemčiji James Co-nart je izjavil, da nameravajo zahodne sile ostati v Berlinu še vse dotlej, dok- Za razumevajoče odnose med mestom in vasjo Vas pričakuje od občine štirih Američanov v vzhod nem Berlinu problematičen in bo pokazal kako tehtno je stališče ameriške vlade. poslopij 885.000 dinarjev, za investicije v vaseh (kanalizacije, elektrifikacija, ceste, mostove, planinske gradnje itd.) 5,800.000 dinarjev, za naprav kot so vodovod, elektrika in ceste. Zaradi tega se je dostikrat metalo krivdo na oblast,, češ »kakšen socializem pa je to, če nam še vode, luči in poti ne napeljejo«. Da bo treba s takimi gradnjami prenehati nam je danes postalo jasno. Smer, kako naj bi se v prihodnje razvi-splozija povzročila močna jaia stanovanjska izgradnja v tresenja celo na Japonskem mestih, je jasno začrtala tudi in je to po presoji ameri- razprava na četrtkovi seji, v ških strokovnjakov doslej kateri je razen ostalih sodelo-najhujša eksplozija v Sov- Val tudi ing. Marijan Tepina, jetski zvezi, saj predstav- predsednik Sveta za urbani-lja moč nekaj megatonov in zem LRS. ne en megaton, kot sta izjavila Hruščev in Bulga-nln. stvari, ki niso za sedaj dose- vzdrževanje cest in razsvet- Najnovejša poskusna eksplozija vodikove bombe v Sovjetski zvezi je vznemirila ameriško javnost. New York Times piše, da je ek- gljive. Zanimiva je primerjava, kaj daje vas mestu in kaj mesto vrača danes našim vasem. Leta 1954 so kmetovalci v tržiški občini plačali 7 milijonov 836 tisoč dinarjev dohodnine, ostale njihove dajatve z vaškimi obrtniki vred pa so znašale nadaljnjih 300 tisoč dinarjev. Občina Tržič je gle- ljavo 3 milijone dinarjev, skupaj torej nad 16 milijonov 085 tisoč dinarjev. Zakaj vse to navajamo? Ali morda zato, da bi vasi karkoli očitali? Nikakor ne! To navajamo le zato, ker se množe prošnje iz posameznih krajev, ki večkrat izzvene že kot zahteve, kaj naj občina še vse napravi. Prav gotovo bo trži- delo podružnice od zadnja skupščine, dalje vrsto problemov, ki so jih rešili sindikalna podružnica in celoten kolektiv ter probleme, ki jih bo moral proučevati in reševati novoizvoljeni odbor. Na temelju poročila je bilo ugotovljeno, da je dosedanji tovarniški odbor svoje naloge vzorno in častno izpolnjeval. Orisal je odnose med podjetjem in komuno, delavsko upravljanje in odnose v podjetju, proizvodnjo, nagrajevalni sistem, kadrovsko vprašanje v podjetju, delo tovarniškega odbora delo sindikalnih odborov, stanje članstva podružni-Občinsko gasilsko društvo ce, kulturno - prosvetno delo, Trbovlje je organiziralo vče- uspehe higiensko tehnične za-raj poučno ekskurzijo na Je- Ščite, problematiko pokojnln-seni<;e, kjer so si ogledali nov skih vprašanj, vprašanje zvi-gasilski dom in ostale gasil- sanja socialnega zavarovanja ske naprave občinskega gasil- itd. Izčrpnemu poročilu ja skega društva Jesenice. O sledila dolga celodnevna raz-vsem kar so videli trbovelj- prava posameznih delegatov, ski gasilci na Jesenicah so s? ki je nakazala dobre smernl-zelo laskavo izrazili in česti- ce za nadaljnje delo novega tali jeseniškim gasilcem k to- tovarniškega odbora sindikal-liki modernizaciji. ne podružnice Jesenice. Bančno poslopje na Jesenicah je izročeno svojemu namenu S 1. decembrom je pričela zgradil. Ob pregledu prosto- poslovati podružnica narodne rov so ugotovili, da je banč- banke na Jesenicah v novo- no poslopje eno najmoderneja zgrajenem bančnem poslopju, urejenih novodograjenih banč- ki stoji na trgu pred želez- nih poslopij v Sloveniji. V niško postajo, zadnja dela na pritličju in v prvem nadstrop- stavbi so zaključili z mrzlic- ju ima banka svoje poslovna no naglico, tako da je bilo prostore, v drugem in tret- poslopje otvorjeno 30. novem- jem nadstropju pa je 10 kom- Predsednik Britan. vlade Eden je izjavil, da je zato Velika Britanija pripravljena proučiti sovjetski predlog o prepovedi poskusov z atomskim vodikovim orožjem ter izjavil, da je to vprašanje mogoče rešiti samo s splošnim sporazumom o razorožitvi. V prihodnje naj bi se predvsem izkoristile za gradnjo proste površine v mestih. Dovoljenja za izgradnjo novih, strnjeeih naselij, pa naj bi se izdajala šele po temeljiti proučitvi vseh okoliščin. de na republiški družbeni ška občina skušala ustreči plan od teh dohodkov dobila vsem potrebam naših vasi, to-4 milijone dinarjev, ostali da upoštevati je treba možno-znesek je prejela republika, sti in pa sedanja razpoložljiva In kaj je občina dala vasem? sredstva. _ J. V. Izdatki za šole v vaseh so Otvoritev moderne lužllnice v Kamniku Otvoritev moderne lužilnice Ob 5-letnici delavskega samoupravljanja so odkrili spominsko ploščo Ob praznavanju Dneva republike in peti obletnici delavskega samouprvaljanja je imel Delavski svet tovarne »Iskra« slavnostno sejo. V kratkem govoru je predsednik delavskega sveta Lojze Raj-gelj povedal nekaj najvažnej-_____ ših misli ob 29. novembru, več pa se je zadržal pri uspehih Otroci padlih borcev - J^SS ie nadalje glavna skrb organizacije ZB znašali 6 milijonov dinarjev, za ceste in razsvetljavo 3 milijone dinarjev, za investicijske gradnje po vaseh pa 20 milijonov 900 tisoč dinarjev, v tovarni usnja v Kamniku ob Od tega je šlo za elektrifika- Dnevu republike, je sovpadala cijo 1,900.000 dinarjev, kanali- s proslavo 30-letnice obstoja zacijo 2,180.000 dinarjev, za tovarne. Ta pomembna gospo-vodovode Brezje, Hudo in darska pridobitev je zagoto-Hudi graben 5,500.000 dinar- vila kamniški tovarni usnja Na Cesti na Rupo so lesene jev, planšarske gradnje 3 mi- vse pogoje za izdelavo najkva- lijone 976 tisoč dinarjev, za- litetnejšega galanterijskega varovanje struge 7,400.000 di- usnja. Proslave so se udeležili nar jev. V celoti so torej vasi tudi član Centralnega komiteja v območju tržiške občine pre- ZKS Ivan Novak - Očka, podjele lani 29,900.000 dinarjev, predsednik OLO Ljubljana medtem ko so vse dajatve Miha Berčič, ljudski poslanec kmetov in vaških obrtnikov Alfred Janko ter zastopniki družbeni skupnosti znašale v občini le 4 milijone dinarjev. V letošnjem letu bodo kmetovalci in vaški obrtniki vplačali vseh davkov in dajatev 10,400.000 dinarjev. Od te vsote ho občini ostalo 4 bra in dograjeno v počastitev Dneva republike. Otvoritvi so razen uslužbencev banke, predsednika občinskega ljudskega odbora Maksa Dolinarja, sekretarja občinskega komiteja ZKS Iva Sčav-ničarja ter zastopnikov drugih jeseniških organizacij in usta- fortnih stanovanj za bančne uslužbence in druge. Z novo dograjenim bančnim poslopjem so dobile Jesenice razen primerne zgradbe za banko tudi 10 stanovanj, kar je velikega pomena za izboljšanje jeseniškes tanovanjske krize. Da je bilo bančno poslopje do ZAKAJ PODraATI, KO PA NI NIKOMUR NA POTI barake, last tovarne »Iskra«, v katerih stanuje 67 družin delavcev. Te hiše imajo be- industrijskih podjetij in organizacij. Po počastitvi padlih delavcev pred spomenikom je zastopnik gradbenega podjetja Slovenija-ceste ing. Cok izročil predsedniku občine ključe milijone dinarjev. Toda vasem novega tovarniškega objekta, bo občina letos vrnila za iz njegovih rok pa jih je spre- vzdrževanje šol 6,400.000 di- jel predsednik delavskega sve- narjev, za vzdrževanje šolskih ta Vlado Vjenček. Z. nov, prisostvovali tudi zastop- Dneva republike dograjeno in nik bančne direkcije in inve- tudi izročeno svojemu name- stitorja gradbenega podjetja nu, ima veliko zaslugo tudi »Projekt« Kranj, ki jes tavbo direktor banke Ali morajo vsa bremena nositi delovni ljudje? Delavci in uslužbenci, ki se delavcem odvzeli 15 do 25% dnevno vozijo z avtobusi SAP dnevnega oziroma mesečnega na svoja delovna mesta iz zaslužka. Podjetje SAP naj Radovljice in Lesc na Bled išče rentabilnost raje pri tu- in obratno, so bili zadnje ča- ristih in izletnikih, saj lahko se že dvakrat hudo prizadeti, zaračuna vožnjo v eno smer S 1. septembrom je podjeetje 40 dinarjev namesto 20 in ■ SAP ukinilo mesečne pavšalne tem za 100 odstotkov poveča vozne karte in uvedlo dnevno dohodke v poletni sezoni. Ko- plačevanje voznine po običaj- ristniki voženj z Bleda, Lesc ni vozni tarifi. S 1. novem- in Radovljice že tako ali tako brom pa je podražilo vožnjo prispevajo redne dohodke, na kar za 50%. katere podjetje lahko z vso Res je, da vsako podjetje gotovostjo računa. Podjetje bi teži po rentabilnosti, vendar tudi brez teh moralo redno bi jo SAP v tem primeru lah- vzdrževati redno avtobusno ko iskal drugod, ne pa pri de- zvezo med Bledom in železni- lovnih ljudeh, ki so dnevno ško postajo v Lescah, to pa bi vezani na njegova prevozna bilo v času izven sezone veza- sredstva. S to podražitvijo so no z velikim rizikom. (Nadaljevanje s 1. strani) Občnemu zboru je od 125 voljenih delegatov prisostvovalo 98. Danes je na področju kranjske občine 26 terenskih, oziroma krajevnih odborov Zveze borcev. Medtem ko so vsi ti odbori imeli svoje občne zbore pa do tega ni prišlo na Jamniku in v Mavčičah. Današnji občni zbor Zveze borcev se je tudi izjasnil za predlog, da naj bi 1. avgust postal občinski praznik celotne kranjske komune, medtem ko bi dosedanji občinski prazniki postali prazniki krajevnega pomena. od septembra 1950. leta do danes. Najboljši dokaz uspehov je velik porast proizvodnje v zadnjih letih, saj je bila proizvodnja 1954. leta že štirikrat večja kot 1951. leta. Ob zaključku govora pa je še poudaril, da s temi uspehi delovni kolektiv še ni dosegel svojega cilja, temveč da se mo- V DOMŽALAH V počastitev Dneva republike je delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Domžalah pripravilo vrsto kulturnih prireditev, ki so trajale od 25. do 30. novembra. Kot uvod teh proslav so: pevski zbor pod vodstvom Staneta Habeta, orkester pod Po Gorenjskem v dnevih praznovanja ra še naprej boriti za večjo vodstv0m ravnatelja domžal- ustvarjalnost. ske glasbene šole Aleksandra Po slavnostni seji pa s0 na Dernulca, dramatska sekcija dvorišču tovarne odkrili spo- ter balet pod vodstvom stan- minsko ploščo, na kateri ]e za- ke LaVričeve, v petek 25. no- pisano: 9. septembra 1950 je vembra uprizorili opereto Ra- delovni kolektiv »Iskra« pre- dovana Gobca >Pianinska r0. vzel tovarno v svoje upravlja nje. Iz Črne Ob rudniku kaolina v Crni Tudi spomeniku padlim bor- Je po vojni zraslo že precej cem v Kranju je bil posvečen precejšen del razprave. Ker pa obstajata v zvezi z urbanistično zasnovo mesta, dve varianti postavitve spomenika, je bila zadeva poverjena posebnemu odboru, ki naj bi se do sredine prihodnjega leta dokončno odločil o tem, kakšen naj bi bil in kje naj bi stal tak spomenik v Kranju. Tudi o novi gospodarski politiki so mnogo razpravljali. Ugotovljeno je bilo, da lahko zagotovimo smernice nove gospodarske politike le tedaj, če se bomo prav vsi, zlasti pa borci iz narodnoosvobodilne borbe, z vsemi silami zavzeli za njeno uresničitev. veliko delavsko naselje. Postavili so celo svoj kulturni dom. To je morda edini kraj v Sloveniji, kjer ni stanovanj- ža«. Naslednji dan, v soboto, pa je bil vokalno instrumentalni koncert, na katerem je razen pevskega zbora, tambu-rašev in orkestra sodelovala tudi domžalska godba na pihala. V nedeljo dopoldne so šahisti odigrali brzoturnir, zvečer pa je bila telovadna akademija. Naslednji dan, v ponedeljek, na predvečer praznika, je bila ske krize. Vsi zaposleni imajo slavnostna premiera Moškri stanovanje. Prejšnji teden so odkrili novo žilo rude, ki bo po dosedanjih analizah dovolj kvalitetna za izdelavo porcelana. Ce bo to res, je to nedvomno prijetna novica za naše gospodinje. Dopisujte v »Glas Gorenjske" Po razvitju prapora je tov. Regent izročil odlikovanja štirim najzaslužnejšim članom domžalske »Svobode« za njihovo dolgoletno sodelovanje. Odlikovanja »Svobod« II. stopnje (srebrno odlikovanje) sta prejela Franc Cotman in Mirni Privškova, medtem ko sta odlikovanje III. stopnje (bronasto odlikovanje) prejela režiser Dolfe Prešeren in glasbenik — samouk Anton Semenja. Po podelitvi teh odlikovanj je sledil pester kulturni program, kjer so sodelovali združeni pevski zbori, recitatorji in domžalska godba na pihala. Naslednji dan je bila na željo občinstva ponovitev »Planinske rože«. NA JESENICAH Vsa društva in organizacije, šole in ustanove na Jesenicah, so letos za Dan republike pripravile svoje proslave. Tako V TRZICU Proslave »Dneva republike* so bile letos v Tržiču večjega obsega, kot v prejšnjih letih. Na patrolnem teku s streljanjem je sodelovalo devet ekip. Prvo mesto si je z visoko zmago osvojila ekipa tržiške Strelske družine in si s tem pridobila pokal mestne občine v trajno last. V nogometnih polfinalnih tekmah so tekmo-Za Dan republike je tudi vala moštva raznih podjetij. v 2irovnici V finalu je zmagalo moštvo je bila slavnostna akademija v dvorani doma »Partizan«, v Mestnem gledališču pa premiera Mollierove »Sole za žene«. V ŽIROVNICI čeve drame »Rdeče rože«. Na sam praznik, 29. novembra, je bilo ob 9. uri dopoldne svečano razvitje prapora DPD je bila prva proslava na Plav-»Svoboda« Domžale. Razen I- Žu — v bolnišnici za osebje vana Regenta, predsednika in paciente — ter v kino »Svobod« in prosvetnih dru- dvorani; druga v zbornici Ob-štev Slovenije, ki je kumo- činskega ljudskega odbora v val novemu praporu, so se te soboto dopoldne, popoldan in slavnosti udeležili še številni zvečer pa v dvorani Delavske-zastopniki sosednih »Svobod« ga doma. Obrtniško društvo ter predstavniki političnega, je pripravilo proslavo v negospodarskega, kulturnega in deljo popoldan, zvečer pa društvenega življenja v Dom- »Svoboda« Jesenice. V pone-žalah. deljek na predvečer praznika nižja gimnazija pripravila lepo proslavo. Nastopali so pevci, recitatorji in telovadci. Po uvodnih besedah, o našem desetletnem življenju v svobodi, so bile toplo sprejete zlasti recitacije in pevci gimnazijskega zbora. Sodeloval je tudi orkester KUD »France Prešeren« z Breznice. V KAMNIKU Kamničani so praznovali 29. november s slavnostno proslavo v tovarni usnja in odkritjem spomenika v tovarni Titan ter s koncertom godbe Ljudske milice v veliki dvorani kulturnega doma. Lepo vreme je zvabilo mnogo turistov v planine. Največ gostov je bilo na Veliki planini. Tudi planinska koča na Starem gradu je bila to pot kljub razširitvi premajhna. V SKOFJI LOKI V počastitev Dneva republike je tudi škofjeloški garnizon priredil v Kazini zanimivo razstavo, ki priteguje pozornost obiskovalcev. mestne občine. Izredno dobro je bila obiskana akademija v Cankarjevem domu, kjer je o pomenu praznika govoril ljudski poslanec Lovro Cerar. Na tradicionalnem štafetnem teku je zmagal TVD »Partizan« in ekipa podjetja »Krojaštvo* Tržič. Po slavnostni seji občinskega ljudskega odbora je bilo odkritje spominske plošče padlim borcem v Tovarni finega pohištva. V tovarni Runo pa je prostovoljno gasilsko društvo Tržič razvilo svoj novi prapor. Prav zanimiva je bila tudi tradicionalna hitrostna krožna dirka motociklistov po mestu, katere se je udeležilo 33 vozačev. NA JEZERSKEM V počastitev 29. novembra so na Jezerskem pripravili proslavo, na kateri so sodelovali predvsem osnovnošolski otroci -in nekatere mladinke in mladinci. Prisrčna je bila zlasti recitacija: »Ob spominu na roj.stvo republike« ter prikaz najmlajših »Mi smo vojaki«. CBLAS GOKKMJSKI 49 Ob občnem zboru „A. T. Linhart" Razgibanost prosvetnih delavcev v Radovljici V Radomljah so odkrili spomenik padlim borcem Pred nekaj dnevi je bil red ni letni občni zbor Prosvet- sko univerzo, ki je priredila nega društva »A. T. Linhart« vrsto predavanj o političnih, v Radovljici. Iz poročil članov znanstvenih, zdravstvenih in upravnega odbora in predsed- gospodarskih vprašanjih. Ve- nikov posameznih sekcij je čje težave pa so bile in so še pričel z resnim delom in ljud- letih najbolj plodovit v pretekli sezoni. Uprizorjenih je razvidna živahna dejavnost društva. To velja predvsem za dramski odsek; pevski zbor, ki je po daljšem životarjenju z godbeno sekcijo, ki zaradi denarja ni zmogla težkih nalog. Dramski odsek je bil v 10 Zveza borcev v Radomljah pri Domžalah je v nedeljo 27. novembra odkrila spomenik 70 padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja iz Radomelj in okoliških vasi. Odkritja so se udeležili tudi predsednik ogledalo ljubljanskega okraja Marjan in sicer Dermastja, ljudska poslanca Pri prosvetnih društvih v Poljanski dolini bilo sedem odrskih del (3 drame, 2 mladinski igri, 1 komedija in 1 spevoigra) s 23 predstavami, od teh 16 na domačem odru in 7 gostovanj. Vse te predstave si je skupno 5.676 ljudi 4.380 na domačih prireditvah Tomo Brejc in Ivan Novak . in 1.296 na gostovanjih. Na _x, .. „, , posamezno predstavo odpade Očka, zastopnik Okrajnega od-povprečno 247 gledalcev. Naj. bora Zveze borcev Ljubljana večji obisk je doživela Mila- Marjana Drakslerjeva, pred-na Ogrizovića »Hasanagica«, sednik domžalske občine in ki je bila uprizorjena na pro- , , , . _ . , ,. stem Na premieri je bilo 850, narodni hero^ Prtoc AvbelJ ' na reprizi pa 280 gledalcev. Lojko ter drugi. i Med publiko pogrešamo pred- Po svečanosti je predsednik vsem predstavnike naših po- ljubljanskega okraja Dermast-litičnih in družbenih organi- ja odkril spomenik in ga izza cij. ročil v varstvo Zvezi borcev iz Izvajana dela so bila vedno Radomelj. Pri slavnosti so so-niško društvo imenovano po najvažnejša naloga ustanoviti zelo kvalitetna, kar je zasluga delovali- mengeška godba na prvoborcu Boštjanu Jezersku, podjetje, v katerem se bodo požrtvovalnih režiserjev. Mah, Motamfiri nriraniracii Takoj po prvem sestanku so «~_tH«h»n mi«u HpI^vH H Plhala, zast( pričeli z delom in Jurčičevemu (»Desetemu bratu« je kmalu sledil »Kralj na Betajnovi«, »Zupanova Micka«, »Cvetje v jeseni« itd. tako, da so na-študirali skupno že okoli 15 del. Danes pa je igralska družina v Sovodnju v resnih skr- 20. bilo, MLADI LJUDJE ZAPUŠČAJO SOVODENJ septembra 1950. leta je nosni — za svoj drugi občinski z malo zamudo, tudi v praznik so dobil lastni kino-Sovodnju ustanovljeno umet- projektor. V bodoče jim bo zaposljevali mladi delavci, ki bodo še poživili njihovo življenje. ALI BO LETOS DELAVNOST SE VEČJA? V okviru dramskega odseka društev in delovnih kolekti-se je pred kratkim pričel ma- Vov ter partizanska patrola skerski tečaj, ki ga vodi Ivan preživelih borcev, združena Tudi v Gorenji ivasi niso med zadnjimi. Pevski zbor, ki je kar številen, lepo napreduje, v kratkem bodo knjižnico beh. Fantje so odsu k vojakom obogatili z novimi deli, in tudi odbor s predsednikom in po službah v druge kraje; tamburage imaj0. Stanetom Mulejem. prav tako je tudi z dekleti. Imajo pa še nekaj) kar jim Mladih ljudi ni in zato letos dmga družtva celo zavidajo, Jašovec. Tečaj obiskujejo tudi člani dramskih družin iz Begunj, Mošenj in Lancovega. Treba pa bo poživeti tudi zanimanje za knjižnico. Izvoljen je bil novi upravni prof. pevska zbora KUD Radomlje in »Induplati« Jarše. Na predvečer odkritja v soboto so vse organizacije in društva iz Radomelj priredile v kulturnem domu slavnostno akademijo. 3. decembra je proslavljalo slovensko ljudstvo 155- letnico rojstva svojega velikega umetnika, misleca in ustvari -telja slovenske pesniške besede dr. Franceta Prešerna. Na ta dan se ga je njegovo ljudstvo spomnilo s številnimi intimnimi proslavami. ne morejo pričeti s študijem j dom _ Dom »PartiJ iger; zaspati pa je moral tudi dan njegove hčere je lgra-di pevskem delu, razen tov. la na premieri tov. Biba Pe-Olge Bende v vlogi Mance, ki stotnik, katera je pravo od-obiskuje šolo - Vere Majdiče- kritje, tako v igralskem pove, kar se je nedvomno tudi dajanju, kakor tudi v pev- Pred dnevi je obiskal jeseniške upokojence republiški poslanec in član CK ZKS tov. nar j a, razen tega stalni ne-France Perovšek. V nabito sporazumi in nerazumevanje polni dvorani Delavskega do- občinstva, tarnajo v KUD »Jama je tolmačil upokojencem nez Luznar« Kulturno umetni-nov gospodarski sistem, tre- škem društvu v Selcah in Trenutno zunanje in notranje po- biji. Toda kljub temu so ne-litično vprašanje in predvsem kaj naredili: v Selcah so lani vprašanja, ki upokojence naj- uprizorili dve deli, imeli kon- ti. Tekstovno bi bilo bolje, če komponist zašel v drugem de- opazilo. Lahko rečemo, da se skem, v kolikor ni motil rav bi režiser črtal prizore z dve- janju, pri izpovedi bolečin ma pijancema, kar bi po pol- Mance, v neke ruske glasbe-noma nič ne motilo celotne iz- ne motive, kjer bi se lahko ne- Nove knjige Mladinska knjiga je pred Vagaja. Broširana. 'Ima tudi je režiserju delo tudi posreči- no Pri njenih scenah premo lo, razen v množičnih scenah čan orkester. Z njenim part prihajanja in odhajanja gostov, kateri v nekaterih primerih celo motijo glavna dogajanja na odru. Tudi zaključni prizor z oskrbnikom 'bi bilo bolje, da ga Janez (natakar) s pomočjo ostalih prima in vrže iz družbe, namesto da nerjem, Mavricijem Dobido, mlajšim znanstvenikom (Rado Kokalj) sta bila odličen par in žela zato tudi pri publiki dosti priznanja. Njima enakovreden par sta bila tudi Janez, natakar »Planike« (Viktor Benčan) s svojo partnerico najmlajše .s prikupnimi ilu stracijami. Akademski slikar Leo Koporc je ilustriral knjižico Ele Peroci: »Moj dežnik je lahko balon«. Drugo knjižico je ilustriral znani slikar in ilustrator Gvido Birolla. To je češka ljudska pravljica: »Lonček, kuhaj!« Poslovenil jo besed. Desanka Maksimović: »Po kaj početi. Ravno tako bi režiserja inscenator tov. Pli- rico v »Planiki«. Omenim naj, da v vlogi Polone alternira bolj zanimajo. Jeseniški in cert pevskega zbora in godbe kratkim izdala tri knjižice za slovar — pojasnila nekaterih oskrbnik obvisi sam in ne ve Polono (Jana .0s<^ik^.„f°ba javorniški upokojenci so bili na pihala ter dobro obiskano poslancu za obisk hvaležni in zdravstveno predavanje. V si želijo, da bi jih še obiskal. Trebiji pa so bili celo bolj . delavni — kar šest del, so za- . . . pisali v svojo kroniko. In v SO OVe raZSiaVI Poljanah? — Razen petih Ob Tednil tiSka uprizorjenih del so imeli tudi v »nmvwTPi koncerte in dvoje predavanj. V ZiKUVNici Počivali torej niso nikjer — mladna pesem«. Izdala založba beršek bolj podprl, če bi mu Kati_ Mohor, v jlogi Veroni-Mladinska knjiga, prevedel v pričetku postavil namesto Lojze Krakar in opremil Jože kulise z oknom veliko lectovo V Tednu tiska so novinarji nekje so uspehi večji, drugje je Fran Bradač. Tretjo knjigo slovenskih časnikov in radia manjši, povsod pa se opaža, Branka Rudolfa: »Zamorček priredili v Žirovnici novinar- da je zanimanje za delo kul- »« ladjica« je ilustriral Janez ski večer. Razen tega so pio- turno prosvetnih društev med Vidic. Cjuha. V knjižici z avtobio-grafijo pesnice je zbranih nekaj njenih najpomembnejših pesmi. Božo Skerlj: »Neznana Amerika«. V tej knjigi so zbrani vtisi s potovanja v letu 1952. nirji gimnazije pod vodstvom mladino premajhno, v neka- Alphonse Daudet: »Tartarin Izdala založba Mladinska knji- tenih društvih stari izkušeni iz Tarascona«. Knjiga je na- ga, opremil jo je Milan Mi- delavci egoistično hranijo svo- menjena mladini. Izdala jo je helič. Broširana. V knjigi je je znanje, zato se pojavljajo založba Mladinska knjiga, pre- precej fotografij najznačilnej- razni nesporazumi, kar vse vedel Karel Dobida, ilustriral ših krajev, objektov, navad in škodi skupnemu uspehu. Beno Pinon in opremil Uroš nošenj tamkajšnjih ljudi. S seje Sveta za prosveto in kulturo OLO Kranj Premajhna aktivnost občinskih svetov Svet za prosveto in kulturo občinskih svetov za prosveto nah, čeprav je le-te že pred ravnatelja in prof. Kuclerje ve pripravili tudi lepo razstavo. Razstavljeni so bili naši časopisi, mladinski listi, leposlovna dela naših pisateljev in znanstvena literatura, razen tega pa je bilo tudi precej slik ter grafikon naročnikov dnevnikov, tednikov in mesečnikov. Razvidno je bilo, da ljudje še vse premalo berejo časopise, medtem ko je število radijskih naročnikov zadovoljivejše. V SKOFJI LOKI S skromno razstavo ob Tednu tiska so se pridružili tudi Skofjeločani. Razstava je bila odprta v čitalnici Doma ZB in si jo je ogledalo zlasti veliko število mladine. srce, ki bi prav tako lahko 1-melo okenček za predstavljanje igralcev. V ostalem je bila scena zelo okusna. Režiserja in pevce same pa je motil premočan orkester, tako da je dosti motivov šlo mimo gledalčevih u-šes. Na vsak način bi moral orkester bolj intimno spremljati celotna dogajanja na odru. Kot sem že omenil, so se ke pa Regina Rysman, vendar istih nisem videl. V vlogi oskrbnika Wengerja smo gledali že starega igralca Milana Pavlina, ki je svojo vlogo zelo skrbno izdelal. Kot župana pa smo videli Toneta Hotka, ki je ustvaril tako prisrčen lik, da smo se mu lahko od srca nasmejali. Tudi stražnik, (Prinčič Marjan) je bil v svoji vlogi zelo zadovoljiv, zato moram še enkrat pripomniti, da je ustvaril s to opereto tov. Poženel prisrčno, za gledalce zelo sprejemljivo in nam predstavili v opereti mla- zabavno opereto, katera je po di igralci in pevci, kar je že velik uspeh kranjske »Svobode«. Brigito, najemnico »Planike«, je igrala s svojo prikupnostjo Marica Dernač, njeno hči Manco pa Olga Ben-da. Pevsko in igralsko je iz- dolgem presledku prinesla občinstvu dve uri prijetnega razvedrila. Posebno priznanje gre še Veri Majdičevi, ki je na-študirala pevske točke. Vladimir Stiglic Okrajnega ljudskega odbora v Kranju je na svoji seji v petek, 2. decembra, razpravljal o muzejski dejavnosti na Gorenjskerm Člani sveta so ugotovili, da je ideja o po GREH ENE NOCl Slikar Ljubo Ravnikar razstavlja in kulturo in ugotovili, da so dobrim mesecem zahteval od le-ti od vseh svetov najmanj občinskih svetov, delovni in so se doslej (razen Na prihodnji seji, ki bo v redkih izjem — Kranj, Gore- sredo, bodo razpravljali o pri- nja vas) najmanjkrat sestali, stojnosti okrajnega sveta in krajinskem muzeju v Radov- Neaktivnost svetov se vidi tu- občinskih svetov. Sprejeti mo- Ta fiim je šolski primer ka- ljici, po razformiranju bivšega di iz tega, da še do danes nima rajo predvsem sklep, ali sta ko nastane iz najbolj nemogo- radovljiškega okraja, začela okrajni Svet za prosveto in poklicno gledališče in študij- ce snovi dober film, zahvalju- propadati. Tak muzej pa je v kolturo podatkov o kulturno- ska knjižnica v Kranju okraj gornjem gorenjskem kotu po- prosvetni dejavnosti po obči- nega značaja ali ne. sede. Zato ni nič čudnega, če so vsi ostali prav tako odlični igralci stali to pot v njegovi senci. Od 29. treben. Predvsem je treba takoj opraviti najnujnejša spo-meniško-varstvena dela in zaščititi nekatere tipične gorenj-novembra razstavlja ske etnografske predmete. BLEDOLICNIKOV SIN Ze sam naslov filma zveni precej avanturistično, tako da v Mestnem muzeju v Kranju slikar Ljubo Ravnikar. Njegova dela privabljajo številne Kranjčane, saj je umetnik na večini svojih akvarelov prikazal ravno Kranj — nekdaj Prav tako bi bilo treba poskrbeti — in to bi bila naloga muzeja v Radovljici — da se čimprej uredi muzej v Begunjah. Spričo tega so člani sveta sklenili, naj radovljiški muzej pripravi proračun za Delo Ljudske knjižnice v Mošnjah in danes, z vseh geografskih najnujnejša dela, ki jih bo mo- leg, z največjimi znamenitostmi in po svoji zamisli celo — nočno življenje v Kranju. Razen tega razstavlja tudi dela grafike in olj. ral opraviti v prihodnjem letu. Ta proračun bi potem svet po temeljitem pretresu predlagal okrajnemu ljudskemu odboru v odobritev. Razpravljali so tudi o delu Pred kratkim se je knjižnica v Mošnjah preselila v novo urejeno sobo v Kulturnem domu. Soba je velika in bo prav gotovo privabila še več obiskovalcev, čakajo mi Pa poskačemo iz vo- mo o vremenu^ da^lepo je in nik, Ura gori ali doli je pač kdo spomni: »Fantje potuhni- za- v slovo še zaslišim: »Pred- vseeno... mo se, da nas tujci ne bodo la§al bom- naJ uvedejo na- Ljudje pa, ki so se s tako videli, sicer se bo jutri že raz- mest° motornega kar tovorne- muko prerili v voz, so neza- neslo po svetu, da je v Ju- fa' saj še nikoli vožnja m bi- upljivi in le sem ter tja se goslaviji vojna, ko so pa sami Ia tako *prijetna« kot danea utrne kak potnik iz voza kot videli, da ljudi v živinskih oa Loke do Ljubljane.«, kapljica iz lojene sveče — po- vozovih prevažajo na položaje. FaBo čeprav je mrzlo, da bi vsaj tako ostalo do Novega leta; in glej, v Škofji Loki smo! Ko stojimo na postaji brž pobrskam po tistem delu možgan, kjer imam shranjena poglavja: zamude, železniške nesreče, križanja itd. in ugotovim, da bomo v Loki počakali na Tauern Expres. No, še teh pet, deset minut si mislim, potem pa zapodimo in kot bi mignil bomo v Ljubljani. Do deseti ure pa zanesljivo. Potem nama ostaneta še polni dve uri — da, do 12. ure bova vse opravila. Toda glei smolo! Spet se je uresničil stari slovenski pregovor: ne delaj računa brez krčmar j a. Ko smo že nekaj časa stali na postaji, se izza poledenelih oken železniškega voza zasliši ljubezniv glas: »Iz prvega voza vsi ven!« Na razne načine si potniki razlagajo ta časi, z nezaupanjem pristopica k skupini na peron, ki si s poskakovanjem in prestopanjem izganja mraz utrdelih udov. Kljub vsemu pa smeha in zbadljivk ne manjka. Pra- Svet pripada ženam Znani francoski pisatelj Andre Maurois, ki velja za velikega častilca žensk, je na vprašanje kaj, misli o ženski enakopravnosti, odgovoril: »Ah, svet vendar pripada ženam: Kako brusijo diamante nekdanjih časih diaman- kakor smo ga vajeni pri dra- tov niso brusili, ampak guljih. Briljanti imajo po 5$ so jih ljudje nosili ploskev, manjši kamenčki jih takšne, kakršne so našli v na- imajo po 14 ali 34, a najmanj- ravi. Taki diamanti so se le še rozete po 3 ali 9. Ce jih ¥ Kaj bomo izbrale za plašč Danes bomo našim bralkam povedali tudi nekaj besed o tkaninah za plašče in obleke. Gospodinje nas večkrat sprašujejo, kaj naj kupijo, da bo lepo, trpežno in ne predrago. GLAS GORENJSKE (•daj«: Caaopveno. taloin*eko ta ti«ka,r»ko pod j »tj e »GORENJSKI TIBK« Kranj, Koroeka o«*ta a.> Direktor ln odg. urednik: Slavko Betnik. Urejuje: uredniški odn^j. Telef. uredništva in uprave 475 / Tek. rač. pri KB Kranj It. 61-KB-1-Z-136 / Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna ... 366 dinarjev Irtrtlotm, . . . 180 dinarjev PoMcnezna tt*v. stan« 10 d4a Izbira za obleke je na srečo letos kar bogata. Cena tkanin v rdečih, svetlomodrih, sivih, svetlozelenih, rožnatih, vijoličastih in drugih modernih barvnih tonih se giblje med 900 do 3000 dinarji. Zraven moramo prišteti še različne pepita oziroma kariraste delene, ki so posebno praktični za mlada dekleta, za dnevne in delovne obleke, zaposlenih žena. Za plašč bo blago iz čiste volne tudi predrag. Zato se bomo ra;e odločile za polvol-nene izdelke. Razni tweedi so dokaj cenejši in še praktični obenem. Da pa bo toplotni učinek večji, si bomo plašč ali jopico podložile z vatelinom. ki je odlično nadomestilo za volneno blago. Prvo in najvažnejše je, da se v obleki prijetno počutimo. Zato ne pozabite, da z okusom izbrana barva in kroj, že v veliki meri odtehtata kvaliteto blaga. neznatno svetili, zato so jih ljudje začeli gladiti in pri tem uporabljali njihov lastni prah. Pozneje so začeli dia- Ce se rodi otrok, vsakdo so- mante tudi oblikovati, jih čutno vpraša: In kako gre ma- klati v maniše kn^ s nravil- /•* 1 w . . \" +ov:9 . . manjše kos_ s pravu- /,£m se morajo očistiti, in si- te"- , w nimi ,«El0f5fani u" cer jih denejo v kipečo kisli- Ce se moz poroči, vsi pra- metniki pri obdelovanju dia- no geje +eo»aj se pokažejo V - mantov so bili Holandci. polnem sijaju in so priprav- Ko ga izkopljejo iz zemlje ljeni za prodajo ali izperejo iz rečnih naplavin, ni diamant še zdavnaj tako bleščeč in ni niti približno tako lep kakor po obdelavi. Navadno je naravni diamant nepravilne oblike, poln raznih drobcev, ki se ga drže, in raz-pokan. Vse to je treba odstraniti, če hočemo dobiti zaželeno obliko in sijaj. To se doseže tako, da se diamant, razkosa; pri tem je treba paziti, da nečista mesta ostane vijo: Kako žena! Ce ima potem sinove: Cisto ženini so, kot iz njenega obraza izrezani. In ko končno mož umre, je prvo vprašanje: Koliko je zapustil svoji vdovi?« Popravek nagradne križanke opazujemo s prostim očesom, so videti kot blesteča zrnca prahu. Ker so diamanti po ogladit-vi prekriti s prahom in o- Takšno pot napravijo, preden prispejo k draguljarju. Mogoče vas zanima, kako velike diamante so našli v naravi. Najimenitnejši med njimi je bil Kulinan, ki so ga našli v Južni Afriki 26. januarja 1905. leta, torej pred petdesetimi leti. V surovem stanju je tehtal 3024,75 karatov, to je čez 600 gramov. Tri leta pozneje, jo na površini, da bi se laže 23. januarja 1908 so ga posla- odstranila. li v Amsterdam, da ga izbru- Ko dobi brusilec neobdelan s'jo. Sklicanih je bilo več sej diamant, ga dolgo proučuje in strokovnjaki so se dolgo in s tušem zaznamuje na njem razgovarjali, kako ga bodo Danes popravljamo nekaj neljubih pomot, ki so se vrinile v prejšnji številki k be-poziv, vsi zaslutimo, da kaj sedilu nagradne križanke, dobrega ne bo pomenil in ni- Vodoravno: 1., 73. in smo še vsi izstopili, ko smo 12g. pozdrav časopisa »Glas linije, po katerih ga je treba brusih. Nabavili so posebej o- i- Gorenjske« ob 29. novembru, klati ali stružiti. Diamant je rod^e za ta posel, brusilec pa zelo trd, zato se ga da rezati je delal tri cele dneve, da je le tako, da se že na obstoječo napravil potrebne zareze. Zarazo močno pritisne s topim tem je prišel odločilni trenu-nožem, nato pa z udarcem tek. To je bilo 10. februaria kladiva razcepi. To lahko de- 1908. leta. Navzoči so bili la samo zelo izurjen delavec, predstavniki angleške vlade, ker bi že najmanjši napačni mnogi strokovnjaki za bruše-udarec lahko upropastil dra- nje diamantov in razne urad-gi kamen in tako povzročil ne osebe. Brusilec je bil zelo velikansko škodo. Zareze de- razburjen, toda svoje delo je že zvedeli, da se je voz po- Gorenjske kvaril in da slučajno na loški ne pa |#j 73> in 24., 128. po- postaji nimajo nadomestnih zdrav delov Kaj zdaj? Avtostop?! n a v'p i č n o : S. predpona s Hura! Toda potnik dragi, ah Ptvorimo presežnik( 4. nisi nic pomislil, kako daleč zna -e ^lenA, 5. vdan, proč od Loke pelje glavna ne tafco fcot je bUo cesta. Torej z avtostopom ne objavIjeno. bo nic! Ljudje so razburjeni in ko pripelje za nami še dru- Vse reševalce opozarjamo, da gi voz motorne kompozicije, te napake upoštevajo in se ki smo ga odklopili nekaj de- jim za neljube pomote opro- laio z drugim diamantom, ki mojstrsko opravil: Kulinan je set metrov pred postajo, na- ščamo. Istočasno pa jih ob- vale ljudje nanj, čeprav je bil veščamo, da je rok za rešitvs nabit do zadnjega kotička. Ne- podaljšan do vključno 17. de- verjetno koliko smisla za pre- cembra 1955. Javno žrebanje rivanje imamo ljudje. Vsakdo pa bo 21. decembra ob 15. uri je uporabljal komolce kolikor v prostorih uredništva »Glasa mu je moč dopuščala in iz naj- Gorenjske«. ima ostre robove. prerezal na tri dele. Iz drob- Tako deljenih nekaj dia- cev so izbrusili pozneje še več mantov je treba nadalje ob- manjših briljantov in rozet. V delovati. Prvo delo je gladi- desetih mesecih požrtvovalne- tev, da bi se dobil tisti pre- ga dela je nastalo iz velike- krasni odboj in lom svetlobe ga diamanta niz potomcev —• z njegovih številnih površin, dovršeno lepih briljantov. Videli so, kako so se Nemci po planoti nad Rutami razpršili v strelce. Bili so rekruti. Pripeljali so jih sem in tu so vadili. Obenem pa so preprečevali partizanom vstop v vasi. — Ko bi imel municijo? — je zašepetal mitraljezec Stojan. Nemci so vadili. Niti slutili niso, da je nekaj sto metrov vstran skupinica partizanov, bolna in brez municije, lahek plen vsakemu, ki bi jo napadel. Ko se je zmračilo, so se Nemci umaknili v vas. Tedaj je komandant Dušan razodel svoj načrt. — Na Gorjuše pojdemo. Tam se opomoremo in se vrnemo na Koroško. Naš prijatelj John pa bo lahko varno potoval naprej. — Kaj ste rekli? — je vprašal John nemško, ko je zaslišal svoje ime. — Do prvega osvobojenega ozemlja vas popeljemo in potem boste varno nadaljevali svojo pot. Tam so partizani že nepremagljiva vojska. Mi smo le drobec, neznaten drobec te nepremagljive sile. Pepček, kodrolas blondinec, je prevajal. John pa je rekel: — Jaz lahko ostanem pri vas in se v vaših vrstah borim. Vsi se borimo proti istemu sovražniku. To so bile plemenite besede. Vendar komandant njegove ponudbe ni sprejel. Rekel je: — Dragi prijatelj, videli boste, kaj je v teh letih napravilo partizanstvo in spoznali, da smo nepremagljiva sila, čeprav so nas tu pod Kepo skoro popolnoma uničili. Mi smo le drobec. Potem je trenutek obmolknil in nato spregovoril: — Jutri na vse zgodaj odrinemo. Kdo se javi prostovoljno, da bo šel v vas. Brez hrane ne moremo na pot. Javila sta se vodnik Rudi in Marjan, bataljonski kulturnik. Ko se je popolnoma zvečerilo, sta odšla na pot. Priplazila sta se do prve hiše. Iz teme se je zasvetli-kala žerjavica cigarete. Zaseda! Neslišno sta se ji umaknila. Minila je ura, da sta prišla do Kranjčeve kmetije, čeprav je bila oddaljena le dobrih deset minut od partizanskega taborišča. Zbudila sta hlapca. Ta jima je dal pol hleba kruha in nekaj listov domačega tobaka. Srečno sta prišla tudi do hiše pod Kranjčevo kmetijo. Tudi tu sta dobila pol hleba kruha. Bil je še topel. Hotela sta še k Mojci, ko je švignila v zrak raketa. Ko je ugasnila, sta se začela previdno umikati proti gozdu. Večji del sta se plazila. Zelo utrujena sta proti jutru prišla pod skalo, kjer so spali partizani. — Sta prinesla kaj? — je vprašal komandant, ki je stra-žil. Straža se je menjavala vsake pol ure in stražili so vsi, ne glede na položaj. — Hleb kruha, — je rekel Marjan. — Do Možaklje bo zadostovalo, — je menil komandant. Nato sta legla k tovarišem pod odejo in se pokrila čez glavo. Sapa, ki so jo izdihavali tovariši ju je ogrela. Se dvakrat se je menjala straža. Potem pa so vstali Komandant je zrezal kruh na osem enakih delov. Dva dela so použili. Kako sladko se je topil v ustih. Najraje bi vsak pojedel še svoj del, a pot, ki je bila pred njimi, je bila še dolga in še bodo lačni. Hranili so ga. Se preden so prišli do lovske koče, ni imel nihče niti drobtinice. Lakota je bila močnejša kakor volja. Zdanilo se je, ko so prišli do ovinka, kjer pot zavije proti Sedlu. Sveže sledi čevljev s podkvicami pa so jim povedale, da je morda uro prej šla tod nemška kolona. Na Sedlu je zaseda! Zavili so s poti in zagazili v celo, nato pa se počasi in s težavo vzpenjali v pobočje visoke gore desno od Sedla. Za pot, ki bi jo prehodili čez Sedlo v eni uri, so potrebovali petkrat več. V petih urah so bili na vrhu grebena. Opazovali so Sedlo. Niso se motili. Tam, kjer se pot spušča na južno stran Karavank, so opazili Nemce. Navzdol je šlo lažje in prej kot v uri so bili na planoti, kjer je bila bivša graničarska karavla. V pol ure so bili že v grapi nad žičnico. Tu pa se jim je nudil pretresljiv prizor. Tam, kjer je stala koča — njihovo taborišče — je bilo pogorišče. Le ognjišče je še stalo. Poleg koče pa so zagledali ožgan suknjič. Spoznali so ga. Bil je Hoznarjev. Honarjev je bil oni dan mitraljezec. Tih fant. Ob hajki na Kepi so ga ranjenega ujeli Nemci. Zdaj je ostal od njega le ožgan suknjič, sam pa je zgorel v ognju. Molče so strmeli v kos ožganega blaga in na zakajeno ognjišče, ki je edino ostalo od njihove koče v grapi. John je mislil na onega drobnega fanta z bolnim obrazom. Videl ga je, kako je nalagal na ogenj, potem pa pisal in pisal. Ob njem je videl Helgo, ki ji je šepetaje nekaj pravil. John ni vedel, da ji je prevajal pesem. Videl je le, da sta se potem držala za roko. Tudi njiju ni več... Nadaljevali so pot. Ne po poti. Prečkali so potok in se zopet začeli vzpenjati v breg. Zased so se morali izogibati. Bili so brez municije. Komandant, ki je bil močan in utrjen fant, jih je vzpodbujal, da bi šli hitreje. Se pred mrakom bi rad prispel v dolino, da bi varno prekoračili cesto, progo in Savo. Pot preko hriba nad Belco pa je bila težavna in preden so prišli na planino Belo polje, jih je objel mrak. Nadaljevati pot sedaj pa bi bilo nevarno in negotovo. Zato jih je peljal v neko planšarsko kočo, ki jih je tu več. — Nocoj ne moremo naprej! In še jutri bomo morali ostati tu. Prepočasi smo hodili. Prepočasi? Ali je mogoče hitreje ob četrt hlebca zaužitega kruha in ob naporih zadnjih dni. Borce je hranila le misel na Gorjuše, kjer se bodo odpočili in opomogli, da bodo zopet sposobni za boj. Skuhali so si čaj iz smrekovih vršičkov in pokadili cigareto iz domačega tobaka, zavito v časopisni papir. Potem pa so utrujeni zaspali. Komandant ni hotel siliti nikogar na stražo. Tudi sam je legel. Ko pa so borci zaspali, je vstal in sam stražil. Tako ga je našel John. — Pojdite vendar počivat, — mu je rekel. Komandant se je branil. Potem pa se je vdal. Bil Je tudi sam utrujen kakor še nikoli. Zamenjal ga je John. Zapel si je plašč, ki mu ga je dal komandant, in prisluškoval. V tišino se je zapletal veter in šumel v smrekovih gozdovih, ki so objemali planino. Ta planina se mu je zdela znana. Res, bila je ista, ki so jo pred mesecem prečkali z Irwingom in kurirjem Ivanom. Zopet Inving. Prijatelj. Z usodo, še nesrečnejšo kakor on. Mrtvega so ga našli v gozdu. Morda je begal kakor on. Blodil po gozdu in od izčrpanosti umrl. Tudi on bi, če bi ga nezavestnega ne našli partizani in ga odnesli v svoje taborišče. In on John Cowley ga je nagovarjal k begu. Odstranjeval vse njegove pomisleke. Ga bodril...