ARHIVI XVI 1993
Ocenc in porodila o publikacijah in razstavah
147
Lujo Margetič: Statut koprskega komuna iz k tu 142? z duri iiik' du leta 1668, KopcpRovinj 1993, 537 str.
Izdaja koprskega statuta, ki jo ;c za objavo priredil priznal.. hrvaški pravr' zgodovinar di Lujo Margetič, jc nastala kot rezultat sodelovanja Pokra-¡insiicga arhiva Kapcr in Centra za zgodovinske raziskave iz Rovinia.
Uvodna Stud' a, ki jo je pripravil avtor, jc razdeljena na dva dela. V prvem delu nas avtor seznani z poreško-reškim rokopisom statuta^ s kritcrin ki so upoštevani pi ■ izdaj (pr indiji jo avtor poskušal kar najbolj ohrai.iu besedilo rokopisa) ter s kratko zgodovino mesta Koper, Avtor se ne spušča v razlago zapletene zgodovine Kopra, pac pa poudarja le tiste letni :e n dogodke, k: so bili pomembni za razvoj statutarnega prava ter za njegovo razumevanje.
Svoj.; bogato znanie iz pravne zgodovine nam dr. Margetič predelav v drugem delu ii"odne Štu-di-e. V njej govori o razvoju statutarnega piava. S tatu'', ki se nanašajo na .jtr^ka mesta, so prvič zabc leženi v Tlicsaurut Eeclesiae Aq lileiensis leta 1212. Tako koprski statut ¡i leta 1423 kol tuc,; statuti osji ill istrskih mest kažejo neke posebno nI i v razvoju sredrjeveškega prava. Zarafll te}',a se p -ikaz ne orne juje le na statut mesta Koper iz leta 1423 (čeprav ie prav ta staiut osnova razlage), pač pa ga avtor primerja s statuti drugih sirskih m(st
Kol posebne .i pomembne dele statuta avtor omenia določbe o sužnjih in Židi'i, določbe z obli-gaei skega prava, določbe b. lastninskega prava ter določbe statuta, k se nanašajo na družino in dodo-vante. Oblignc^ska določila koprskega statuta (to so določbe o prometu ncprcmicnn n premičnin) so najnatančnejša izmed vseh statutov istrskih mest. Zaradi tega je avtor posamezne pomembneiše določbe razčlenil i.i -ih pravnozgodovinsko razlo'.il. Načelo lastn ne it bilo v pravnem sistemu srednjega veka različno od današnjega. Avtor nam v poglav.u o stvarnih pravicah i : laslninskega prava razloži posamezne določbe, vpliv rimskega in bizantinskega prava na ijibov razvo ter nas tako približa srednjeveškemu pojmovanju lastnine. Uvodna študija ;c v ecloii prevedena ^ italijanščino.
Sledi tekst rokopisa. Prve št. knjige so i: leta 1423. Peta knjiga pa je ohranjena v izdaj iz leta 1668. Lc-ta vsebuje številna doZcva pisma, zak ljuček in abecedni seznam prvih Sluh knjig statuta
Izdaja stalutn se zaključuje s kazalom pomembnih po-mov, Hajlftim glosarijem in povzetkom v hrvaščini. Kazalo in glosar sta prevedena v nnli-■anščino.
Danicla Juričič-Čargo
Inventarji 2 - okrajni uradi 1854-1868.
Zgodovinski arhiv Celje
Zgodovinski arhiv Celje ; s v Htu 1993 v seriji lnverita."i izdal svojo drugo Številko z naslovom Okrajni uradi 1854■1 868. Avtorji Vida Ferkopee, mag Ivanka Zaje Cizeli iit Hedvika Zdovc so obdelali okrajne urade Celje Gornji Grad, JelŠnvce 1 marje pri Jelšah, Slovenske Konjice. Laško, Rogatec, Vransko in Okrajni gradbeni urad Celje).
Gradivo okrajnih uradov je Zgodovinski arhiv Celje pridobil iz Avstrije na podlagi reslilue je z leta 1923. Prevz.ito jc bilo brez pi ;arniških evidenc, vendar že prej zaradi varnostnega iiukrofiimanja fo-liirano, tako da so se morali avtorii držati že naprci določene sheme
Publikacija nam že v začetku predstav upravno reformo na nižji stopnii 1849-1868, s Č:'mer ie bila dana tudi zakonska osnpva za obsTj -n delovanje okrajnih uradov, njihove Drislcjnosli organizacij J in njihovo poslovanje. Nato sledijo leliMČi.i podatki o fondu 7 mejnimi letnieam' slatirličnin i podatki (od površine, števila prebivalcev, pieiskovalnili son.šč, števila občin do preglednice fondov okrajnih uradov). Vsi podatki so tudi tabelarično prikazan
Popis gradi 'a, ki obsega 136 strani, ic zelo skrbno izdelan, kar dokazuie količina gradiva, saj celoten fond obsega le 4,4, tm Za laž"j orientacija po gradivu pa so izdelana še kazala, n uecr kazalo skupnih arhivskih enot z rriijnin letni jami kazalo izbra iih slavbrh spisov in kra:cvno kazalo.
Gaipzr i ni d
Kulturni spomeniki in njihov pomen, \XlV srečanje mhidili raziskovalcev zgodovine in L src tanj t mladili geologov
Informacije ZPMS, Štev. 3/1993, Ljubljana, junii 1993
V letošnjem letu je izšel Zbornik povzetkov raziskovalnih nalog osnovnošolcev 'Kultutri spomeniki in njihov pomen". Zbornik izšel kot Številka Informacij Zveze prijateljev mladine Slovet.i c. To jc bil prvi poskus predstavitve rai;skovalncga dela mladih zgodovinarjev, ki ga že od leta 1969 spodbuja Komisija za delo zgodovinskih krežkuv pri Zvezi prijateljev mlauine Sloverne. Učcnci osnov nih šol s pomočjo mentorjev z razisknvalr m delom razvijaj', svoio usivarj.ilnost, obogate svoje znarje in izstopajo iz povprečja m anonmnosti. Tema raziskovalnih nalog zgodovinr.kih m drugih krožkov za leto 1992/9? jc bila "Kiiltunv spomeniki in njihov pomen". Zbornik jc nastal po zgledu posameznih srednjih šol in gibanja Znanost mladini, k' na podoben način javnosti predstavljajo sveje raziskovalne
548
Occnc in poročila o pub.ikaeiiah ir. razstavah
ARHIVJ XVI 1993
naloge. V Zbornika sledi uvodnim mislim, ki predstavilo raziskovalno dejavnost osnovnošolcev od leta 1969, vabilo z napctki k raziskovalni nalcgi za leto 1993/94 ''Razvoj turizma v mojem kraju". Za p >pwStiit&v -am.h raziskovalr .h nalog k uvodu sodita še prispevna o fotografiji in v ieu. Glavnino Zbornika predstavljajo naloge mladih zgodovit.srjev in geologov. Razvrščene so po abeeedntm redu krajsv, kjer delujejo raziskovalni krežk na pesa-meznin šolah. ji."le so predstavljene s podatki o naslovu naloge, avtorjih-učeneih. mentorjih m merite ueah Povzetke raziskovain h nalog so večinoma popravili mentorji le-fe ie uredništvo Zbornika skrajšalo in lektoriralo. Če naloge mso imele usirez-nrh povzetkov, so te pripravili v samem uredništvu z oznake Lir.
Risbe in skice so kot .¡kovna oprema pevzetr iz raz.skovalmh nalog n v Zborniku n:so neposredno povezane s tekstom.
Učenti - raziskovalci so predstavljali kulturne ¿spomenike v svojem kraju na različne načine. Ne kateri so predstavili vse apnmcn kc, drugi so h opisali le neka;, nekaten samo skupine spomenikov Nckai raziskovalcev pa jc omciilo svoje raziskave na en kulturn spomenik. Za limanje otrok-raz-:skovalcev so pritegni1! predvsem gradov, in graščine, kmečke n meščanske liisc, vodr, aki in eer-kve Pri letošnji raziskovalr i nalogi jc sodelovalo 78 - snovnih šol. Največ prispevkov je bile s področja Štajerske, sledi.i sta Dolenjska 'Ti Bela krajna, nato še Primorska in Ljubi ana z okolico. Razmeroma male je t.ilo prispevkov mestnih šol, poleg Ljub'jane so bili zastopani še Maribor. Murska Sobota in Novo mesto.
V Zbirniku ne gre spregledati dela krožkov, k so v letošnjem letu sodelovali na prvem srečaniu mladih geologov. Objavljani so povzetki geoloških raznkcvalmh nalog. Za to prvo srečanje so učenci trinajstih šol pripravili raziskovalne naloge z naslovom "Kamnita in tehnična dediščina v domaČem kraju". Naloge mladih geologov so pregledali član! kom sije za dele geoloških krožkov.
Aleksandra Scršc
Ker je večina člankov oblikovana po navodilih orgai. i zatona, svetujem vsem, ki -ih omenjena področja zan.maio, da preberejo predvsem povzetKc posameznih člankcv Kcrbi sc s pregledom avtorjev in naslovov tem ne mogla izogniti člankom, ki predstavljajo specifične računalniške rešitve, sc bom omeiila le na članke, ki so po mo,i oecni za umivi zp arhivske delavec.
Vladimir Sokolov v svojem referatu: Kam nek trenutno piha "infcrmaciisk. veter"? pnkažc razvo;-nc trende na področ>u informatike predvsem na podlag: predstavitve sejma CcUlT'*).1 Pudsta ^itev ;c zanimiva predvsem za tiste, ki se ukvarjajo z načrtovanjem računalniško podprtih n form azijskih jisiemov in so i? kakršnegakoli razloga zamudi' hanncvrski dogodek, ali pa so bili med tisto množico obiskovalcev )ci so na sejmu vide', le nepregledno množico računal likov.
Za arhivsko prakso pa so zanimivi članki, k govorijo o raznh načinih shranjevanja dokumentov. Nrsilee infcrniacij obravnavajo nasledi . avtorji:
-	Štefan Faimut: Pota sodobne informa;ikc v svetu in razvoj tehnik in tehnologij
Metka Rot: Analogno m dijitalno hranjeni"; dokumentov
Martin Cvuak: Laserska karti:a kartiea bodočnost'
iz arhivsKega "idika pa to tematiko obravnavata
-	Peter Pavel Klasine: Klasičr in novi nosilci j rt fnrmaej v arh.vih v odnosu med nnaivjstikp n :iiformatiko
Miroslav Novak Prispevek k vrednotenju in arhiviranju strrjno berljivega gradiva Ostali članKi guverije o različnih informacijsiih sistemih, komunikacij ah in prenosu dokumentov na elektronskt mcdiic.
Glede na to, da smo avtorji svoje pi.spcvke oddali tudi na disketah, smo pričakovali, dn bodo zbornik zdaji tudi na elektronskem mei'.iji ali pa vsaj, tako kot lansko leto, na mikrofilmu. Tudi i~dclava samega zbornika m najboljše kvalitete, lahke pa b dodali tudi _ ideks ključnih besed. Vse to pa me nehate -.pomiri a na rek o kovačevi kobJi;
Darij a Plevel
Zbornik Iniormatica, Sistemi za upravljanje z dokumenti, 226 strani, pripravljalni odbor posvetovajnja DOK-SIS'93, Ljubljana, maj 1993
Posvetovanje, ki ga je organiziralo Slovensko društvo informatika v Portorožu i 9. - 21 maja ,e bilo namenjeno predvsem izmenja1" zknsenj na področju raTvOja informatike in uvajanja sodobnih ir formacijskih sredstev v vse pore našega življenja, področju komunikacij ter problemom v zvc-.i z upravljanjem z dokumenti.
Računalnik v arhivu - aspcktl 'ipnrabt informacijske tehnologije Sodobni arhivi, posebna i/.daja, Številka 3, ICO strani Maribor 1093
V oeeni želim piedstavi* knjigo g. Novaka predvsem kot korLtcn pilpomočck za vse strokovne delavec v arhivih, i sc srečujejo z iformaeijsko teh nologijo. Ker v slovenskem jeziku pr man'kuj ■ poljudnoznanstvene 1 erature ki bi podajula širil pregled prek osnov računalniška in informatike, pr?-